Edizione per 1'estero — Inozemska izdaja Leto LXX Štev. 285 a V Ljubljani, v petek, II. decembra I942-XXI pSSjTti.1?.,".b."""ILP°tU1* Prezzo — Cena L 0.80 Narotnlna mesečno ■ ■ mim A M mamn^MT*. Abbonameoti Met« 18 Lir. ea teorem- ^^^^^ ^CŠT V TB®-0®^ M ^V&jtf + 18 Llr" Etl"° m** .tvo 20 Ur - ne- fl^L ^ JHT ™ jSW JEk gB ^ fl^L f tM ^ - » Ure. tubaon. delitka Izdaja ce- flf JHV fl^B M Bali ■ BM domenica sono 34 loletno 34 Ur. ea H^H^ flfig ffV Bi flV # [Mg^9 M ^BSlS §&S HM Ure. Iut.ro 50 Ur«, inozemstvo 50 Ui ^ ^fMMl A» M Hf MM M B» F ^H JW ^ C. C f j Lubiana Ček rat Ljubljana m IV H ^ ^H ^^ fl| ^ J ^Hf JRSV — ^^ 10650 pet tfli sbbo- 10.650 z. naročnino ^^^^^^ JBBLm^ JHm^^ ^ H^P oamenU- per ta 10.349 za inserate. ^^^^ t* Inserzloni. Podrntnicai lxba|e vsak dan t|ntra| raze s ponedeljka to dneva po praznika. vFlltale« Novo mesto. Novo mesta a (Jredotitvo In opravai Kopltarteva Llobllsoa. 3 Izključna pooblaSčenka za ogleševanje italijanskega in tujega | Redazione, Ammiotstraziooei Kopitsrieva 6, Labisna. § Concessionaria esclnslva per la pubbllcitš dl provenlenza italiana izvora: Unione Pubblicitd Italiana S. A« Milanu. i Telefon 4001 4005. | ed estera Union* Pubblicita Italiana ti A. Milana Vojno poročilo št. 929 Topniško in ogledniško delovanje v Afriki V alžirskem sidrišču sta bili uničeni dve veliki sovražni ladji • 8 angleških letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na c i r e n a j š k e m bojišču topovsko streljanje. Pri nekem napadu, ki so ga izvedla nemška napadalna letala na neko letališče, jc bilo na zemlji zažganih 7 angleških strojev. V Tunisu so razvijale naše oglednice močno izvidniško delovanje. Zahodno od T e b u r b e je bil odbit sunek nasprotnih oklepnih sredstev in nekaj teh sredstev je bilo uničenih. To noč so sovražna letala znova bombardirala Tur in. Mnoga poslopja so bila zadeta, porušena in zažgana. Škoda je znatna. Število žrtev prejšnjega napada znaša po dosedanjih ugotovitvah 65 mrtvih in 112 ranjenih. Izgube pretefene noči še niso bile ugotovljene. Roi 105. krdela torpednih letal pod poveljstvom Kapitana-pilota Urbana Manzinija je, ko je premagal posebno neugodne vremenske razmere, včeraj izvedel smel nastop proti sovražnemu ladjevju v alžirskem sidrišču. Zadeta sta bila dva parnika, ki sta imela Ib.OOO in IO.COO ton ter sta zletela v zrak. V naknadnem boju z nasprotnimi lovci je bil sestreljen en »Curtis«. Vsa letala so se vrnila v oporišče. e Dodatek k vojnemu poročilu št. 020 Nastop proti sovražnemu ladjevju v alžirskem sidrišču je zmagovito izvedla neka naša skupina, ki je bila na ogledniškem poletu in je z velikim iniciativnim in napadalnim duhom napadla cilje v območju Bougie ter je junaško napadla sovražno ladjevje. Skupino je vodil pilot-poročnik Borelli Casanova Bozzi in narednika Boi ter Derisi. i boji na vzhodnem bojišču Ka srednjem odseku se nsmški napad nadaljuje — Pri Tereku, med Volgo in Donom so bili sovjetski napadi odbiti — Sovjeti izgubili zopet 192 oklepnih vozil Berlin, io. dec as. Kakor se je izvedelo iz Angleške ladje ne prihajajo več vojašekga vira se je zahodno od Vaklajskih višav, ° . ko je na vso moč snežilo, 6 boljševiških tankov ne- v Murmansk llnlcrjev glavni stan, II dec. Nenižko vrhovno poveljstvo objavlja. Na področju T e r e k a so nemške rele razbile koncentričen napad skupine sovražnih sil Krajevne akcije sovražnika so se izjalovile. Med Volgo in Donom so bile sovražni kove sile, ki se jim je posrečil vilor. obkoljene in uničene. V ostalem so imeli Sovjeti pri nadaljevanju brezuspešnih napadov ponovno visoke izgube. Izgubili so v dnevih P > 1. decembra samo na tem odseku 104 oklepne ove. Kljub hudi obrambi so vrgli pehotni in oklepni oddelki nasprotnika v velikem Donskem kolenu dalje nazaj in zavrnili njegove protinapade, pri čemer jc bilo uničenih 16 sovjetskih oklepnih voz. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča se lastni napad nadaljuje z velikim učinkom. Pripeljanih jc bilo več sto ujetnikov in zaplenjenega mnogo orožja. Sovražni protinapadi so bili zavrnjeni. Bojna in strmoglava letala so obstreljevala zbiranje sovražnikovih fet in železniške cilje. Napadalni oddelki neke letalske poljske divizije so uničili 50 bunkerjev in bojnih postojank. V teh borbah in južno od Ilnienskpga jezera so Sovjeti izgubili vsega 72 oklepnih voz. V C i r e n n j k i je letalstvo napadlo D c r -no. pri čemer je bilo sestreljenih 7 sovražnih letal. V T u n i s u j.-* bilo /nrndi slabega vremena samo krajevno bojno delovanje. Sovražni sunek jugozapadno od Teburbe ie bil krvavo zavrnjen. Veliko število oklepnih vozov je hilo zažganih z obstreljevanjem. Bojna letala so z bombo hudo zadela trgovsko ladjo srednja velikosti v pristanišču Bougie iu obstreljevala z vidnim uspehom sovražna oporišča. Nočni lovci in protiletalsko topništvo je sestrelilo preteklo noč pri poletih angleških letal nad z a p a d n i m zasedenim ozemljem v smeri proti gornji Italiji tri sovražna 1'tala. opaženo približalo postojankam nemških strelcev. Preden je jx>veljnik nekega protitankovskega topa lahko izdal povelje za ogenj, so se jekleni orjaki že nahajali preti postojanko, kjer jc bil top. Prisotnost duha to|x)vskega moštva in |x)jiolnost nemškega orožja sla rešila jx>ložaj. Top je lakoj začel delovali in jx> kratkem dvoboju sla bila dva tanka popolnoma uničena. Tretji tank je bil lako zadet, da je moral ostati na mestu. Ostali tanki so medtem napadli iz boka in jirišli preko nemških jarkov. Ti tanki so torej nejvosredno ogrožali bok nemškega topa. Moštvo ga je takoj obrnilo ter ga usmerilo proti Ireni tankom. Istočasno so se podali nemški vojaki i ročnimi bombami v borbo za življenje in 6inrt. Po kratki bitki so bili vsi trije tanki zažgani. Berlin, 10. decembra. AS. Kakor se je izvedelo iz vojaškega vira, ni prispel« v murman-sko pristanišče že od septembru nobena angleška ladijska spremljava. V tem času so prispele v murniansko pristanišče ie tri ladje in sicer dve srednje veliki i/. Reikjavska, tretja +21X1 tonska pu je bila blizu Ribiškega polotoka napadena od nemških bombnikov. Te tri ladje so /.daj v inurmanskem pristanišču ter si ne upajo na |x»t, na katero |irežijo nemški bombniki. Zaščitnih vojnih ladij |w ni. Nekaj sovjetskih ru-šilcev iu hitrih čolnov. ki jih Sovjeti imajo v tem pristanišču, zaradi poškodb ne more nu |M>t. Angleške vojne ladje pa tudi ne morejo več pluti po Barentskem morju. Tojova poslanica italijanskemu narodu Japonsko ljudstvo izkaiuje največje spoštovanje in občudovanje italijanskemu narodu Minister Bottai na obisku v Berlinu Berlin, 10. decembra. AS. Minister Giuseppe Bottai je dospel v Berlin za otvoritev zavoda »Studia humanitatis« ter v nemški prestolnici prebil dva dni in imel številne |>a zanimive razgovore z zastopniki znanosti, umetnosti in nemške vzgoje. Minister za narodno vzgojo je z nemškim tovarišem, ministrom Rustoin, podpisal sporazum za narodno izda jo Goethe,jeve-ga potovanja po Italiji. Štirje zvezki bodo tiskani v podjetju »Arti graficho dello stato<, tri po lx>' tiskal založnik »Insel Verlag« v Leipzigu. V spremstvu ministra Rusta si je minister Bottai ogledoval več poučnih filmov ter nato obiskal italijanske kulturne in šolske zavode v Berlinu. Med svojim bivanjem v nemški prestolnici se je minister odpravil tudi na sedež italijanskega poslaništva in fašija ter obiskal ministra Goebbelsa. Minister Rust in j>ooblaščenee italijanskega poslaništva, ki zastopa po službenih opravkih odsotnega |>oslanika, sta gostu v čast jiriredila sprejeme. Minister se je nato udeležil še sestankov, ki sta jih priredila državni tajnik za zunanje zadeve von \Veissacker in državni tajnik von Tcharnmer und Osten. predsednik nemško-italijanskega društva. Snoči je minister Bottai zapustil Berlin, da bi se odpeljal v Miinchcn, od koder bo nadaljeval pot proti Rimu. Na postaji so ga za slovo prišli pozdravit minister Rust ter mnogo italijanskih in nemških odličnikov. Darlan vedno bolj skrbi Angleže Rim, 10. dec. AS. Glavni zavezniški stan v Severni Afriki je izda.l izjavo generala Eisen-hosverja, v kateri je objavljen nov sporazum z Dakarjem: »Glavni guverner zahodne francoske Afrike jo sklenil sodelovati z združenimi narodi za nadaljevanje vojne proti Osi. Rekel je, da je njegov cilj uresničenje |x>j>olnoga sodelovanja z visokimi komisarjem francoske Severne Afrike Darlanom in da se zato jiojiolno-ma podreja njegovemu poveljstvu.« Po drugi strani pa je rekel Edvard Montgomerv v razgovoru z nekim višjim častnikom jSisenhovver-jevega glavnega stana, da mora biti angleško-aineriško sodelovanje raztegnjeno tudi na politično jMilje. Če bi bilo tudi tukaj doseženo sodelovanje, je melanholično pripomnil Montgomerv, bi se Angleži ne znašli v zmedi v zvezi z Darlanovo afero. Sporazum Einsenhovver-Dar-lan nam ni ugajal, čeprav je Roosevelt zagotovil, da je samo začasen. Pomislite le, da se je Dairlan sam postavil za francoskega državnega pogdavairja namesto Petaina. Naravno je, da Anglija vsega tega ni sprejela, ter se bo o tem na široko razpravljalo na prihodnjem zasedanju sjiodnje zbornice. Treba jo upoštevati dejstvo, da je genera.l Catronx odločno proti Darlamt. Darlanov primer mora biti iz raznih vzrokov čimprej rešen. Stockholm, 10. dec. AS. »Daily Telegrajih« Alarm v Švici Bern, 10. decembra. AS. V sredo zvečer jo bil dan proti 21. uri po raznih švicarskih krajih, zlasti v mestih Bern, Lausanne, Ženeva, Basel in Ziirieh protiletalski alarm. Protiletalska obramba je delovala. Oster švicarski protest v Londonu Bern, 10. decembra. AS. Švicarski poslanik v Londonu je bil pooblaščen, naj vloži na,(ostrejši proleslt proti novi težki kršitvi švicarskega prostora od strani RAF 8. decembra zvečer. Minister je dobil navodilo, naj resno opozori angleško vlado na nujnost, da končno ujiošteva zagotovila, ki jih je ponovno dala angleška vlada. Bogata žetev na Danskem Knpenhngen, 10. decembra. AS. Tukaj je bila objavljena uradna statistika o letošnji žetvi na Danskem, ki je bila znatno večja od lanske. Skupna žetev znaša 3,770.000 ton, preteklo leto pa jo znašala 2,720.000 ton. V tem jo obsežena pšenica, ječmen, rž. koruza, zlasti pa krompir, ki jo zelo obrodil, saj je vrgel 30?ž več kakor prejšnja letu. izraža svoje zadovoljstvo in bojazen zaradi spo-razuma med Eisenhovverjem in glavnim guvernerjem Bousonom o Da kar ju, ki je stavljen na razpolitgo zaveznikom. Po mnenju mnogih londonskih krogov naj ta zadeva le utrdi Darlanov položaj. Na včerajšnjem zasedanju parlamenta se je večina poslancev postavila odločno na stran Catrouxa. ki je govoril v prid de Gaullea in jo dejal med drugim: »Jaz se ne bi hotel boriti, če bi imel ob lnjikii Darlana.« Drugi vzrok angleškega nezadovoljstva v Darlano-vem primeru je negotovo, ne za up no in vse dru-go kakor jasno zadržanje severnoameriške vlade. Tudi v tem pogledu je bila včeraj velika debata, ki jo je povzročila Wilkijev« izjava, da je Darlan ^madež na ameriškem ščitu«. De Gemillejev obisk v Washingtonu je bil odložen; o francoskih ladjah v Dukarju, ki naj bi prišle v roke zaveznikov, piše »Dailv rjksj>ress«, da še niso v zavezniških rokah in so še močna karta Darlanova, ki lahko pri zavezniških neuspehih v Tunisu več dobi kakor izgubi in vedno bolj krepi svoj položaj. Milan, 10. dcc. AS. Pojiolo d'ltalia jc dobil iz Tokia naslednjo brzojavko, ki jo je dal japonski minstnski predsednik Tojo njegovemu dopisniku pri glavnem japonskem stanu: Zelo srečen sem, da lahko pošljem po6lanico velikemu italijanskemu ljudstvu preko Ducejevega lista ob priliki prve obletnice vojne v vzhodni Aziji. Italijansko-japoneko prijateljstvo ne izhaja iz čisto formalnih pogodbah iz preprostih gospodarskih vzrokov. Naslonjeno je na mnogo globlje vzroke ter na mnogo vzvišenejše ideale. Obe državi, ki sta združeni ne le jio naravnem sorodstvu, po zgodovinskih in kulturnih izročilih, marveč ludi po sličnosti svojih narodnih aspi-racij, imata medsebojno prijateljstvo, ki sega nad določila mednarodne politike. Japonska in Italija, ki sta sklenili protikominternski pakt z Nemčijo, pakt trojne zveze in pogodbo, da ne bo*ta sklenili separatnega miru, 6e borita zdaj ena na vzhodu in druga na zapadli za uresničenje skupnega ideala, ki je novi red v vzhodni Aziji in v Evropi in ima za skupno nujno osnovo popolno uničenje ambicij ter svetovne hegemonije Združenih držav in Anglije. Italija, ki je čudovito izvedla v 20 letih fašističnega režima jxk1 Ducejevim vodstvom nešlevilna, gos|wdarska. socialna, vzgojna in vojaška dela, jc dosegla v sedanji vojni sijane uspehe na kopnem, na morju in v zraku. Italijansko ljudstvo se je pokazalo tako solidarno iu tako združeno za nadaljevanje borbe, da mu izkazuje vse jajvonsko ljudstvo največje sjioštovanje in občudovanje. Duce je v svojem govoru dne 2. dccembra široko osvetlil slavne uspehe, ki jih je dosegla fašistična Italija in trdno voljo, nadaljevati vojno ter je omenil tudi zmage naših oboroženih sil v Vzhodni Aziji. Japonci razvijajo vse svoje sile za dosego drugih še večjih zmag. Ob tej priložnosti obnavljamo naš sklep, še bolj pospešiti tesno ja-ponsko-italijansko-nemško sodelovanje in premagati vse ovire ter vse težave do končne zmage, ki bo dala svetu novi red.« Popolna solidarnost narodov trojne zveze Mangliaj, 10. dec. AS. Italijanski iti nemški poslanik na Kitajskem grof Taliani de Marcheo in Heinrich Stahmer sta izjavila zastopnikom tiska, da vežejo Italijo, Nemčijo tor Japonsko v sedanji skupni vojni tesne vezi trojne zveze. Japonski poslanik je v svoji izjavi poudaril, da la-šistična Italija slovesno praznuje prvo obletnico vstO|ia Japonske v vojno, ko še vsa odmeva od beseKl Duceja, kateri je v svojem govoru dno 2. decembra jx>veličeval moč in bojnega duha Japonske. Italija in Nemčija danes praznujeta številne in odlične japonske zmage ter se klanjata junakom, kateri so s svojo krvjo zapečatili zvezo treh narodov, združenih v skupni borbi za zmagoslavje v skupni zadevi. Potok enega leta, odkar se je |>akt trojne zveze spremenil v vojno orodje, se zdi, da je bolj kakor kdaj koli najtrše poroštvo za zmago in odločilni čin i tel j za uvedbo novega reda v obeh celinah Evrope in Azije tor za sklenitev pravičnega in trajnega miru med narodi. Berlin, 10. dec. AS. Tukajšnji tisk jc |iod vidnimi naslovi objavil izjave japonskega ministrskega predsednika loja, poudarjajoč vedno večjo gotovost v zmago, ki izžareva iz vsakega stavka jajjonskega politika. »Biirsen Zeitung« piše: Govori Hitler ja. Mussolini ja in ministrskega predsednika loja, ki so liili izgovorjeni v tej dobi, ko se vedno bolj približuje odločilna fa»a konflikta, so v svojih temeljih v popolnem medsebojnem skladju. Izražajo odločno voljo nadaljevati z ramo ob rami borbo do končne zmage in to na vojaškem, kakor tudi na gospodarskem področju. Tojo je hotel v svojih zadnjih izjavah zluc-ti poudariti, Dure je sprejel v palači Venezia poveljnika Grossiia in njegovo moštvo. da sta vojna v Evropi in vojna v Aziji en sani velik konllikt. Hotel je s tem predočiti, da Ja-ponska, ki je postala zdaj nenapadljiva, predstavlja največje poroštvo skupne zmage. »Ber-liner Anzciger« piše: Tojeva gotovost v zmago je osnovana na treh temeljnih točkah, ki so: I japonske oliorožcne sile: 2. dosedanjo japonske teritorialno osvojitve, ki ji zagotavljajo velike količino surovin in 3. nerazdružljiva zveza z Italijo in Nemčijo. Vznemirjenost v Ankari Rim, 10. decembra. AS. List ^La Suisse objavlja uvodnik z. naslovom Turška zadrega«, v katerem piše med drugim: Največji vzrok z.a vznemirjenost ankarske vlade je tisti, o katerem si daje duška današnje turško časopisje v zvez.i z zadnjim Edenoviin govorom, v katerem je angleški zunanji minister napovedal, da bo povojno svetovno organizacijo nadzirala vojna sila Anglije, Združenih držav in boljševiško Rusije. V lom angleškem organizacijskem načrtu ni Turčije, ki se zato zelo vznemirja, kakšen položaj bodo zavzemalo srednje in majhne sile, česar pa se v Ankari najbolj boje, je to, kakšen vpliv bosta morala Anglija in Amerika v Evropi prepustiti Rusiji. Ker jo Turčija soseda Sovjetske Rusije, se boji ekspanzije komunizma in tradicionalnih ruskih teženj |io Carigradu in po neposrednem dostopu v Sredozemlje. List nadaljuje, da je Turčija zaradi tega ujiravičeno v skrbeh. Ankara. 10. decembra. AS. V turškem parlamentu jo bil predložen zakonski jiredlog za naknadne kredite v znesku 60 milijonov turških lir, namenjene za narodno obrambo. Ameriški imperializem ograža 65 dežel na svetu Rim, 10. decembra. AS. »Newyork Times |>ri-naša članek o ameriškem ekspedicijskem zboru v vseh delih sveta. Nek drug časopis objavlja zemljevid, ki kaže — kakor je pod njim zapisano —, da sonce nad ameriškim ekspedicijskim zborom nikdar ne zaide. Kopenske, letalske in jiomorske sile Združenih ameriških držav — razlaga la časopis — so zdaj v 05 državah, ki no pripadajo Združenim državam. Med temi deželami jih je 50 čisto na tujem. Ce bi se letalec podal na pot okrog sveta iu bi odletel iz. Združenih držav proti vzhodu, bi videl ameriške ladje na Atlantiku lar ameriške čete na Islandiji, na Irskem, v Veliki Britaniji, v Severni Afriki, v Egiptu, Abesi-niji, Palestini. Siriji, Iraku, Perziji, v Indiji in na Kitajskem, videl pa bi še, kako ameriška zastava vihra v Avstraliji. Lahko trdimo, da se jo obleganje nacistične Evrope začelo in da so bili storjeni prvi koraki z.a obleganje Japonske. No vemo natančno, kaj mislijo naši ljudje, ki so zdaj na tujih ozemljih, vemo pa, da nima.io prav nobenega namena, prilastiti si Kitajsko. Afriko in Evropo. A vemo tudi, da vse tisto, kar se dogaja na Kitajskem, v Afriki in v Evropi, neposredno zanima Združene ameriške države in da jih bo zanimalo tudi še potem, ko vojna miac. Najvišji predstavniki civilnih in vojaških oblasti pri slovesni službi božji v stolnici Na praznik zjutraj se je v stolnici ob prisotnosti civilnih in vojaških oblasti, mnogoštevilnih predstavnikov Oboroženih Sil in mnogoštevilnega občinstva vršila prisrčna slovesnost molitve za zmago in za poživitev krščanskih načel v borbi proti koinuiiizniu. Službe boiie so se udeležili Visoki komisar, Divizijski poveljnik kot zastopnik odsotnega Armadnega poveljnika, Zvezni podtajnik kot zastop- nik odsotnega Zveznega tajnika in vsi drugi predstavniki oblasti. Po slovesni službi božji je vojaški kurat, ki je imel slu/bo božjo, v nagovoru poudaril pomen nabožne slovesnosti, poudarjajo^ vero, ki preveva Oborožene Sile in ves narod, ki najde svoj najčistejši izraz v trojnem imenu; Bog, domovina, družina. Iz deta in življenja od ta in tam Hhvaike. Zaprisega hrvatskih rudarjev. Prejšnjo nedeljo so bili zapriseženi rudarji v rudniku Rudo-polje pri Tesliču. Zaprisega je bila na prostem ob navzočnosti zastopnika hrvatskega domobranska. Tvornica za konserviranje hrane v NDH. llrv. državna centrala za deželne proizvode je prevzela v svojo upravo bivšo tvornico »Bona< v Sijekovcu pri Bosanskem Brodu ter jo bo preuredila v tvornico za konserviranje hrane, sušenje sadja in za izdelavo mezge. Nova tvornica bo moderno opremljena ter bo razpolagala tudi s potrebnimi silosi. Javna dela v Karlovcu. Mestna občina v Karlovcu je pričela pred krotkim izvrševati kanalizacijo v glavnih ulicah. Razen leh del, i»ri kn'erin je zaposlenih več delavcev, v Kur-Liveu gradi tudi ta mošnja tovp.rna kož novo, veliko poslopje, v katerem bodo s pomočjo najmodernejših strojev izdelovuli usnje za zgornje dele čevljev. Iz Save so potegnili že drugi monitor. Poročali smo že, da je vojaška oblast NDII sklenila dvigniti vse pri Zemunu potopljene monitorje bivše države. Prvi monitor so žc dvignili ter je sedaj v popravilu. Te dni so pa potegnili iz Donave pri Zemunu še naslednjo ladjo ter so jo isto-tuko odvlekli v delavnice, kjer jo bodo popravili in nato izročili hrvatski vojaški oblasti. Pri Zemunu leži na dnu Donave še tretji monitor, katerega bodo pa tudi dvignili Dosedanje nabiralne akcije za »Pomoč« so dosedaj vrgle v NDII nad 800.000 kun. Zaupnik hrvatske državne banke v Rimu. Zaradi ureditve tekočih poslov je odpotoval v Bim zaupnik hrvatske državne banke dr. Ilondl. Z njim je odpotoval v Bim tudi načelnik bankovnega in valutnega oddelka v finančnem ministrstvu ter več finančnih strokovnjakov. Ustanovitev glavnih ravnateljstev v hrvatskem prometnem ministrstvu. Po zadnji pre-osnrrvi hrvatske vlade in posameznih ministrstev jc Poglavnik sedaj ustanovil v prometnem ministrstvu dve glavni ravnateljstvi in sicer: glavno ravnateljstvo za promet in glavno ravnateljstvo za pošto, brzojav in telefon. Hrvatski tednik za hrvatske prostovoljce na vzhodnem bojišča. Zagrebško časopisje poroča, du je pričelo nemško propagandno ministrstvo v Berlinu izdajati poleg tednikov, ki jih tiska za hrvatsko delavstvo, zaposleno v Nemčiji, tudi poseben tednik za hrvatske prostovoljce na vzhodnem bojišču. Smrt vznledne hrvatske žene. V Zagrebu je umrla 24. okt. v starosti 80 let Marija Brajša, vdova istrijanskega skladatelja pokoj. Matka C.ra jše-Rašana ter mati dr. Stojana Brajše, .lana stola sedmorice, dr. Cirila Brajše, odvetnika v Zagrebu, in njune sestre učiteljice Jelke. Nagrade za najboljše ljudske igre. Državni zavod za narodno prosveto je letos razpisal natečaj za najboljšo ljudsko igro. Za ta natečaj, ki je sedaj že zaključen, je bilo vposlanili 33 ljudskih iger otl raznih pisateljev iz vseh krajev NDII. Koncc oktobra so bile dane ocene in razdeljene nagrade, prvo rag rado v zresku M00 kun je dobil novinar Franio Babič iz Osijeka za igro »Novi reJ«. Drugo Maroš iz Zagreba za igro »Begunka«. Tretjo nagrado v znesku 6000 kun je dobil Rihard Nikolič iz Zjgreba za igro »Za lepo življenje«. Četrta, peta in šesta nagrada so bile po 5000 kun. Dane so bile za igre pod naslovi »Krona kralja Zvoni-tnirja«, »Zaboj v zvoniku« in »Za hrvatski dom«. Odkupljenih je bilo nadalje še več drugih vpesia-nih iger. J Jfadnje&a sftajefake&i Uvedba novih kmetovalcev v ptujskem okraju. Konec novembra je ptujski okraj prvi lahko pozdravil nemške izseljence, ki so se vrnili v domovino in ki so bili tod naseljeni. Uvedba na nova oosetva je bila združena s prisrčno slovesnostjo 22. novembra. Prireditve 6o se udeležili naseljenci kakor tudi zastopniki štajerske domovinske zveze in države. Naseljenci so po največ iz južne Buko-vine in iz Kočevja. V slavnostnih govorih je bilo poudarjeno, kako veliko delo je opravila država med vojno, ko je omogočila vrnitev v domovino nad pol miljona kmetovalcem, ki so živeli na vzho- du v tujih razmerah in tam zastopali kulturo 6voje domovine. V zalivali je zastopnik naseljencev zagotovil, da bodo on in njegovi tovariši povsod zagovarjali koristi domovine, zavedajoč se dejstva, da si nihče domovine ne more pridobiti, ampak da si jo mora zaslužiti. Koncert pevske in glasbene skupine iz St. Jurja ob južni železnici. Zadnjo solioto je gostovala pevska in glasbena skupina iz št. J ur jo ob ju/ni železnici v Celju, kjer je nastopila z ljudskim koncertom nemških narodnih 'jesmi. Koncert je vodil vodja skupine Raztočnil. :n je žel zasluženo priznanje. Časopisna kri je posebej pohvalila pevce, ki so zapeli stare narodne pesmi tako pristno, kakor jili komnj zmorejo v starem rajhu. Posebej je bila [Kulčirtona v kritiki ljubezen spodnjih Štajercev do štiri-glasnega petja, pohvaljeni so bili izbrani glasovi in sposobnost pevcev, dn se vžive v vsebino pesmi, kar dokazuje l jubezen do nemške pesmi. Tudi godbeniki so se dobro odrezali in je koncert žel splošno priznanje. Njesjov uspeh bo gotovo podžgal tudi druge pevske skujiinc. Nesreče. Konj je brcnil 18-letnega posest-nikovega sina Martina Danka iz Vukov«kcga dola pri Jnrenini. Fant je dobil brco v prsn in ima notranje poškodbo. — Pri delu v gozdu sc ie ponesrečil Vi-letni viniear Friderik Pečar iz Loža n pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Dobil je rano no glavi in na rami. — Pri delu se je ranil 28-letni 'lončarski pomočnik Ivan llercog iz Maribora. Levo koleno pa si je poškodoval 61-Ietni Friderik Telionja iz Tezna pri Mariboru. — Brusaški vajence Stanislav I.edinek iz Mari-Itora si je porezal tri prste leve roke. — H-letni sinček orcddelnvcn. Štefan Undorfer iz Marilvo-ra, se je ranil na desni, 5S-Iotni posestnik Ivan Lončairič iz l.oznice pa ni levi nosi. T t-letni pomožni delavec Anton Kuret iz Selnice ob Dravi si je poškodoval desno roko. Smrtim kosa. V Mariboru so umrli: 14-letnn hčerka trgovca Alojzija krunjc. 19-lctna uradnica Olga Sclirott, 70-letna zasebnica Bnrbjrra Vodpivec, 81-Ictnn zasebnica Frančiška Verter. V mnrilvirski bolnišnici je umrla 19-lctna Terezija Kangler iz I.imlnišn. V Zsornjem Badvanju ie umrla 20-letna uradnica Alojzija Gradišnik. V Marilioru jc umrla S--letna zasebnica Antonija Maslelnk. rojena Modrič. V Marilvoru je tudi umrla 84->letna zasebnica Elizabeta Colne-rič, rojena Jelovšek. Lep uspeh ženske skupine v Laškem. Krajevna ženska skupina v Laškem jc zaključila vkuhavanje mezge in dosegla rekord. Nakuhala je vsega skupaj 1700 kg mezge, ki je bila že odf>oslana. Nesreča 7, električnim tokom. 29-letn! uslužbenec mestne plinarne v Marilioru Anton Banko se je po nesreči dola.knil električnega voda visoke napetosti in dobil hude opekline po obrazu V Marilioru sta se poročila: hišni posestnik v Studencih Anton Ulrih in Marija Pernat, priči sta bila lastnik tovarne verig Ferdinand Franki iu delovodja Jurij šafar. Navodila fašističnim hierarhom za zimsko obdobje Tiskovni urad Zveze bojevniških fašijev sporoča: l'o naročilu odsotnega Zveznega tajnika je včeraj popoldne sprejel Zvezni podtajnik Captirso poročila ljubljanskih fašističnih hierarhov ljubljanskega fašija in dal navodila za čas zimskega obdobja. Plemenit dar Pokrajinskemu podpornemu uradu Gozdna uprava kneza \Vindischgratza ie v želji, da podpre obsežno podporno dejavnost Podpornega urada Visokega komisariata lako v Ljubljani kakor tudi v vsej pokrajini, poslala hksc. Visokemu komisarju znesek 5000 lir, ki je bil nakazan za po.ljx>rno akcijo. H GoKesijskepa V Ihanu je umrl eden najstarejših občanov Matej Kavka, po domače Glavic, star 76 let. — Poročila sta se občinski tajnik Vladko Alešovec in Agata Hriber, dalje Ivan Svetlin, mizarski pomočnik. in Frančiška šo.ier, poseslnikova hči. — Pred kratkim se je začel v samostanu v Mali Ixjki kmetijski tečaj, katerega obiskuje 23 udeležencev. (■auleiter dr. Rainer je obiskal Kranj. V sredo 2. decembra se je nenadoma pripeljal v Kranj Gauleiter dr. Rainer čez Jezersko sedlo. Spotoma se je ustavil na Jezerskem, kjer si jo ogledal posvetovalnico za matere in otroški vrtec, nalo jc obiskal žtijianslvo v Preddvoru, v l'red- oslju pa pregledal šolo ter strankin dom. Po ogledu gradu Brdo je na večer prispel v Kranj, kjer se je udeležil kulturnega večera v strankinem domu v Kranju Večer je bil prirejen za težko ranjene in za hitlerjevsko mladino. Na prireditvi je najprej govoril imetnik viteškega križca narednik Schmol/.er. ki je opisal poslušalcem boje na severu ob Petzamu. Del prireditve je bil iiosvečen Gorenjski kot krajini rajha, kjer je bila prikazana gorenjska zgodovina in nemška posest v starih časih. V Tržiču so v oktobru in novembru umrli: Katarina Malnik, Marija Kovar, Bogomir Ah.ičič. Julij Mali in Ivan BoJlaj. Poročili so se: Kari Varš z Marijo Aman, Ivan Novak z Ivano Sedel, Luka Slaper z Marijo Penko, Leopold Fornazarič s Frančiško Košir. Jože Bergant 7 Antonijo Perko, Ivan Istinič z Ano Zadnikar, Aleksander Meglic z Ivano Gaber. Ignac Valjavec z Antonijo Zupan in Ferdinand Kramer z Bogomire Majcen. Smrtna kosa v oličini Predoslje. V oktobru in novembru so v predose|jski občini umrli: Ivana Jama, Kokrlca 77; Marija Žirovnik, Orehov« Ije 8: Franc Sunkar, Britof 40; Franc Žibert, Suha 12; Janez Mavec. Predoslje 95, in Frančiška Pogačnik, 1'redolje 123. Iz Srbije Urejevanje cestnega prometa v Belgradu. Radi ponovnih cesinih nesreč v Belgradu je tainošnja policijska oblast izdala nove predpise za ureditev cestnega prometa. Prekoračenje ulic je dovoljeno samo na označenem mestu ir. samo v trenutku, ko da zato znak prometnik. Vsakršna kršitev teh predpisov je 6trogo kazniva. Za lažje prestopke je določena denarna kazen, za težje pa takojšen zapor. Rečni promet med Belgradom in Punčevom. Redni rečni promet njed Belgradom in Panče-vom vzdržuje še vedno vodstvo prejšnjo Rečne plovbe. I.adje te družbe bodo vozile na tej progi vse do nastopa ledu na DonuvL Gospodarstvo Prepoved prodajanja avtomobilov in motociklov od 15. decembra Rim, 10. decembra, s. Z ministrskim ukazom, ki je bil včeraj objavljen v rimskem uradnem lietu, se s t?, decembrom prepove prodaja novih avtomobilskih vozil in motornih koles. Prav tako jo prepovedana prodaja navedenih vozil, čeprav je bila zadevna prodajna pogodba sklenjena že pred naznačenim rokom. Gornja prepoved pa se ne nanaša na prodajo in pošiljanje avtomobilov in motociklov, za katere je dalo ministrstvo za izmenjavo in valute posebna dovoljenja 7.8 izvoz. Prav tako «o iz prepovedi izvzeta motorna vozila, ki so namenjena vojaškim oblastem. Tovarnarji in prodajalci avtomobilov in motociklov morajo narediti seznam vseh vozil, ki jih imajo na /ologi na dan, ko stopi uredba v veljavo. Sestavljeni seznam bodo morali v dveh izvodih predložiti pokrajinskemu korporacijskemu svetu, ki je pristojen za tisto ozemlje, nakar bo ta svet potrdil en izvod in ga vrnil lastniku. Tovarnarji in trgovci z avtomobili in motocikli bodo morali voditi poseben register prodaje, ki ga bo pa pokrajinski korporacijski svet moral jxttr-diti prej. preden jireide v rabo. Kršitelji teh odredb bodo kaznovani po določilih zakona od 6. julija 1941. Statistika Zavoda za socialno zavarovanje Iz statističnih podalkov Zavoda za socialno zavarovanje za Ljubljansko pokrajino je razvidno, da je znašalo število zaposlenih delavcev in delavk oktobra letos 25.540, kar pomeni, da se je v primeri s septembrom lelcs število zapcwlenifi moških zvišalo za 83, žensk pa za 59, skupno za 142. Naraslo jc nekoliko tudi število bolnikov. Na nekem italijanskem letalskem oporišču: Bombe velikega kalibra čakajo, da jih pritrdijo na Irtnla Povprečna dnevna zavarovana mezda se šc nadalje dviga in je znašala meseca oktobra povprečno 24.93 lire dnevno, dovMm je znašala septembra samo 24 65 lire dnevno. Mezda moških se jc dvignila za 0.37 na 30.41, žensk pa za 0.18 na 17.13 lire Skupna dnevna zavarovana mezda je znašala povprečno oktobra 637.227.50 lire. Po strokah je bila zaposlenost naslednja: kmetijstvo 260. javni promet 456, zasebni promet 287, industrija kamenja in zemlja 1.062, kovinska 1150, gradba prevoznih sredstev 114, kemična industrija 381. električne centrale 114, tekstilna industrija 890, papirna industrija 743, industrija kože in £iimc 258, predelovanje kože 472, gozdnožagarska industrija 1306. predelovanje lesa 579, industrija hranil in pijač 840, tobačna industrija 562, gostilne, kavarne, krčme 878, oblačilna industrija in čiščenje 1172, gradnja železnic, cest in vodnih zgradb 1630, gradnie nad zemljo 024, "rafina industrija 598. higiena 834, občinski obrati 1235. trgovina 2666, denarni in zavarovalni zavodi 1403, svobodni poklici itd. 1261, hišna služinčad 3435. Italijanski kapital v romunski petrolejski industriji. Industrijska družba Anic (Nacionalno poJ-jetje za hidrogenacijo goriv) jc prevzela večji del delnic petrolejske rafinerije Xenia v Ploestiju, ki ima glavnice 03 milij. lejev. Od le glavnice dobi italijanska družba 4J, romunska družba Redeventa pa obdrži svojih 50 milij. lejev delnic. Iz triestinske industrije testenin. Triestinska družba 7a testenine se bo fuzionirala z družbo Triestinske testenine s sedežem v Milanu in bo znašala nova glavnica 5 milij. lir, Madžarska zunanja trgovina. V prvi polovici leto« se je madžarska trgovina z državami C\;i povečala za 60%. 99.9% vse madžarske trgovine gre in prihaja iz evropskih držav. Nemčija je nakupila ?a 407 milij, pengfl madžarskih proizvodov, Italija pa za 240 milij. pengO. Z Romunijo se je trgovinska izmenjava povečala za 21 '!!,. Nadalje se je ?nalno povečala madžarska trgovina 6 Portugalsko in Francijo. Ozimina v Ukrajini. Nemški listi poročajo, da je setev ozimine v Ukrajini končana, prav tako poročajo tudi, da je doslej bila vsa letina 1942 pospravljena. Državni papirji v Grčiji. Grška vlada je odredila. da morajo grške banke držati 25 svojih hranilnih in nevezanih vlog kot rezervo v državnih papirjih. Pri vezanih vlogah pa mora bili 50 % kot rezerva naloženo v državne papirje. Obtok bankovcev v Angliji. Uradno najvišja dovoljena meja za obtok bankovcev je bila v Angliji v začetku tega meseca zvišana od 880 na 950 milij. funtov šterlingov. Dne 2. decembra je namreč obtok bankovcev dosegel že 877.5 milij. funtov. Ljudska hranilnica v Osijeku zvišuje glavnico od 1 na 5 milij. kun. Nova trgovinska družba v Zagrebu. V Zagrebu je bila v trgovinski register vpisana Donavska trgovinska družba z glavnico 20 milijonov kun, ki se bo pečala z veletrgovino raznih vrst uvozom ter izvozom. % M.!,. %. ,if ijf # # ,if 19 CESARICA S TRPEČIM SRCEM V avgustu 1878 je bil Rudolf dvajset let star. To je starost, ko mora prestolonaslednik prevzeti vidna mesta v javnih ustanovah. Imenovali so ga za polkovnika 80. pehotnega polka v Pragi. Odšel je v s1užIk> v Prago, pri izvajanju poveljstva pa so mu seveda pomagali starejši svetovalci. Svoj poklic je takoj vzljubil. Častniki so ga cenili in spoštovali. moštvo pa mu je bilo iskreno vdano. Trudil se je. ila ne bi bil nikdar v nasprotju s predpisi vojaškega življenja. Stremel je po čim večji izobrazbi v vojaški stroki. Sicer pa je kinalu opazil, da v tem ni bistvo njegovega po-iniislva. Kinalu je spoznal, da mora armada igrati čisto drugo vlogo v sestavu habsburške monarhije. Najprej ga je silno presenetilo dejstvo, dn monarhija ni bila •tarodnoslno enotna. Avstrija se 11111 je zazdela narodnostno preveč ■ isana. Edina armada bi mogla odstranili in zakrili te narodnostne razlike. To je Rudolf čudovito doumel. Menil je, da je vojska ustanova, ki naj bi postala visoka šola politične lojalnosli, ki bi bila temelj narodne vzajemnosti. Vendar pa se pri lom nI ustavil. Armada mora znali tudi vzgajati. Častnik no sme vojakov učiti samo vojaških umelnij, nin-' ial: mu mora znali razložili ludi razna vprašanja iz sjilošnega javnega državnega ustroja. V letu 1379 v avstrijski vojski nlkdo ni mislil na te naloge, dasi avstrijski častniki ni=o MU ravno neraipoloženi proti navnd-nemu moštvu. Da bi lažje izvajal svojo nalogo in uveljavljal svoje nazore, se je Rudolf kot mladi polkovnik začel učiti češčine in madžarščine. Tako je bilo bivanje v Pragi zanj zelo plodno in svoje sjiosob-nosli je lahko razumno uveljavljal. Medtem pa je večkrat j>otoval .v Monakovo, Berlin, London, Pariz, Rim, Madrid in Lisbono. Na vsakem potovanju je nabral jjolno vtisov, ki jih ni nikdar pozabil. V leh letih bleščečega delovnega napora srčni nagibi še niso igrali velike vloge. Njegovega življenja še ni zajel noben roman pesniške ljubezni. Sicer pa so bila lela od 1877 do 1881 polna zanimivih dogodkov, ki so razgibali vso Evropo. Na Balkanu je divjala vojna. Rusi so doživeli |>oraz pred Plovno, nato pa so prodrli in privihrali pred vrata Carigrada. Anglija pa je začein grozili ln pri Dardanelflil se je začelo zbirati ungleško vojno brodovje. To je rešilo turško cesarstvo. Nato se je sešel kongres v Berlinu in pred očmi Beaconflelda in Julija Andrnssyja so je tam razvijal čuden dvoboj nied Gorča-kovj min Bismarkom. Vladarski družini Ilohenzolernov in Romauo-vov sta se sprli. V Rusiji pa se je začel širiti val nihllisličnlh alen-tatov, ta gonja pa se jc zaključila z zadnjim dejanjem žaloigre, ko je bil umorjen plemeniti car Aleksander U. »osvoboditelj llačanov«. Kako b| se živahni razum Rudolfov ne mogel strastno zanimati zn vse le dogodke. Ti dogodki so dnevno menjali jioložaj v Evropi. Zlasti nekaj ga je Bilno zanimalo: vloga, ki jo mora začeli takoj izvajati kot cesarski princ. Do tedaj je na kaj takega le malo mislil. Oče je bil še tako krepak, da sc mu je zdelo, da bo vladal vsaj šc trideset ali štirideset let. Odslej pa Je vedno mislil samo na to, kar bi storil s habsburško dedšeino, če bi mu nenaUoma padla na ramena. Te misli so bile v začelku še nekoliko nejasne in meglene, vendar pa so se jioJasi izoblikovale v načela, od katerih ni popuščal. Navduševal se je za narodni liberalizem, vse te misli pa si jo sam izoblikoval, kajti njegov oče ga je le malo pripuščal v državno vodstvo in se nikdar ni potrudil, da bi sina s kakšnimi navodili pripravljal na vladarsko službo. Vsi dogodki tistih časov pa so gn prepričevali o tem, da se bi moderna država smela naslanjati na politične svoboščine, izvrševal-na oblast pa mora biti podrejena narodni volji. Začel je svoje misli razlagati glasno in jih ni prav nič prikrival. Z njimi se je celo ponašal. V dunajskem in madžarskem parlamentu je sklenil sumljiva prijateljstva. Vabil je k sebi časnikarje, finančnike, profesor,jp, odvetnike. Žide. in ves dvor se je nad tem silno zgražal. Cesar ga je večkrat zaradi tega oštel, pogosto ga je zelo strogo pozval k redu. Toda vse ni nič zaleglo; grešnik je ostal zakrknjen. V leh dneh družinskega razkroja se je Rudolf zatekel k svoji materi. Razlagal ji je svoje načrte za bodočnost, ki da so 11111 velevali, da naj v Avstriji uvede tx»lj ljudski način vladanja. Avstrija bi se naj modernizirala in poslala podobna Angliji, Franciji, Ameriki... Gotovo 11111 Elizabeta ni pritrjevala. Dokazovala 11111 je celo, da so ti lepi načrti zanj prerazseŽni in da bi moral bili močan kakor Herkttl listi, ki bi bolel kaj takega izvesti. Toda s kolikšnim razumevanjem in s kolikšno potrpežljivostjo ga je poslušala... Ali pa ga je s čudnim, zasanjanim pogledom opazovala, kakor da bi bolela v njem odkriti vso globino njegovih misli.. Med svojimi dolgimi izleli in potovanji je često pomislila na bodočnost Avstrijo. Nenadoma se ji je vcepila v dušo čudna zavest, silovita slutnja bodočnosti, ki jo je nekega dne zaupala svojemu sinu: »Avstrija je zapisana razpadu. Noben trud in napor je ne more več rešiti. Temu prepričanju se je treba predali; habsburško vladarsko hišo jo objela neizprosna usoda,« Kovice. Koledar Petek, 11. decembra: Damez I., papež; llu-golin, spoznavalec; Trazon, mučenec; Barsnbu, mučenica; Pretekstat, mučenec. Sobota, 12. decembra: Aleksander, mučenec; Dionizija, mučenica; Maksencij, mučenec; Merkurija, mučeuica. Nujno naročilo cenj. naročnikom! V mnoge kraje žc dalj časa pošiljamo naše časopise, toda naročnine ne prejemamo. Zato nujno prosimo vse cenjene naročnike, da blagovolijo vsak mesec sproti plačevati naročnino za naše liste pri župnih uradih, oz. pri naših zastopnikih, kjer so zastopniki. Kadar kdo potuje v Ljubljano, oziroma Novo mesto, naj zorano naročnino izroči ali upravi v Ljubljani, oziroma njeni podružnici v Norem mestu. Vsak si laK tisli, s kolikšnimi žrtvami je združeno izdajanje Časopisov ter razpošiljanje po deželi, zato smo prepričani, da nam nihče nc zameri tega našega poziva, kajti, če ne bomo redno vsak mesec prejemali tako zbrane naročnine, nc homo mogli časopisov dalje pošiljali. Uprava »Slovenca«. Novi grobovi + V Ljubljani je umrl gospod Josip l> u -h o v u i k , slrojevodja državne železnice. Pogreb bo v petek 11. decembra ob 3 popoldne iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. + V Novem mestu je mirno v Gospodu zaspal gospod Leopold Kopač, trgovec in posestnik. Pokopali so ga v četrtek 10. dccembra nn novomeškem pokopališču. ■f V S«ri pri Medvodah jo 15. novembra v visoki starosti 86 let po dolgi, mučni bolezni odšla v večnost gospa Jerica črtanec roj. Gaber. Naj jim sveti večna luči — Žalujočim nuše iskreno sožalje! ^ — Krvne transfuzije, število razpoložljivih kridajalcev sc je skrčita. I)a bi -e potrebnim bolnikom vselej lahko nadomestilu kri, se vabi občinstvo, naj priskoči na pomoč. V poštev pridejo polnoletne zdrave, zlasti boljše hranjene osebe. Potrebne preiskave «o vsak ponedeljek do K) na I. kirurg, oddelku splošne bolnišnice. Dana kri se honorira, vsakdo pa dobi tudi živilsko dodatno nakaznico. Opozarjajo se tudi vsi, ki že dajejo kri, da so vse legitimacije neveljavne in da |>o ponovnih preiskavah dobe novo legitimacijo. — Ostrejši mraz. Prvih deset dni decembra je bilo splošno suho in mrzlo vreme razun dveh (lili, ko je deževalo. Sedaj imamo že tretji dan mrzlo in čez dan sončno vreme. Mraz se ostri. V sredo jc bila dosežena nekoliko manjša maksimalna temperatura kot na praznik. Bilo jc v sredo popoldne le + 6 stopinj C. V četrtek zjutraj je pritisnil mrzli val. jutranji minimum jc znašal — 4.2 stopinj C. Bilo je poni r/njeno, valovila jc gosta megla. Barometer ima iendenco dviganja ter je v četrtek zjutraj dosegel 775.6 m/m. Lani na tO. decembra je bilo vremensko stanje: barometer 767.2 m/m, jutranji minimum —5 stopinj C, dnevni maksimum -I- 3.S stopinj C. Lani 9. decembra snjo dobili žc četrto naklado snega. V ravnini okoli Ljubljane je bila snežna plast že do 25 cm visoka, ponekod pa so imeli cclo do ni snega, l ed sc je letos že nupravil po stoječih vodah. Ledna plast je debela do 5 cm. — Italijanski ljudskošolski učitelji na Ironti. S koncem dvajsetega leta fašistične dobe je bilo 0120 ljudskošoiskih učiteljev, ki so kot vojaki na fronti v italijanski vzhodni Afriki, v Španiji in v sedanji vojni služili domovini. 125 učiteljev je padlo na bojišču. Zaradi hrabrega zadržanja pred sovražnikom so bila mod te učitelje razdeljena naslednja odlikovanja: 7 zlatih. 29 srebrnih in 12 bronastih svetinj kakor tudi 24 vojnih križcev. — Zanimivosti iz zemljiške knjige. V prvih desetih dneh meseca decembra, je zemljiška knjiga zaznamovala II prenosov lastninske pravice na temelju kupnih in drugih pogodb. Prodana zemljišča predstavljajo vred nos t 812.900 lir. Večje prodaje so bile: Grčar Stanko, po-posestniku, Ljubljana, Jarška cesta št. 49, in spari Štefanija, posestnica, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 4, sta prodala Olgi Senekovičevi, vdovi državnega urudnika, Ljubljana, Domobranska cesta št. 23, nepremičnino vlož. št. 465 k a t. občina Brinje za 190.000 lir. — Batista Krnil, železniški zvaničnik. Ljubljana VII, Mil-činskega ulica št. 76, je produl Stanku Grčar ju, poesstniku. Ljubljana, Jarška cesta št. 49, in Gaspari Štefaniji, posestnici, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 4, nepremičnino vlož. št. 890 kat. občina Spodnja Šiška (hiša št. 76 v Milčin-skega ulici) za 150.000 lir. — Obsojeni tatovi živil. Mali knzenski senat v Ljubljani je v sredo imel tri kazenske razprave. Na večje za [Mir ne kazni je obsodil tri osebe, ki so letos jionoči 15. septembra vlomile v lokal Ane Magdalenčeve v Florijanski ulici št 9 ter ji odnesle za 1550 lir gotovine in razna živila v skupni vrednosti 2647 lir. Pokradli so ji inukarone. riž, enotno moko, grozdje, meso, kruh in druge stvari. Obtoženi zločinstva vlomne tatvine in obsojeni «o bili: 25-letni samski delavec Albin Jevšjak na 2 leti robije, 55-letni oženjeni ključavničarski pomočnik Lojze Zaveljčina na 1 leto robije in 55-letna poročena služkinja Ana Jnneževa na 10 mesecev strogega zapora. Zadnji je obtožnica državnega tožilca očitula, da ie zasnovala vlom, da je bila navzoča pri izvedbi in da je dn.la svoje stanovanje v Florijanski ulici št. 15 nn raz|>olago, da so tja znosili vse pokradeno blu-go in so si tam plen delili. S to družbo ie bil na zatožni klopi tudi samski zidar Jože Skok, ki je bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora zaradi zločina tatvine kokoši, vredno 580 lir. Prvi trije obtoženci so v bistvu priznali vlomilo tatvino pri Madgalenčevi. — Nu Slovaškem prepovedano poslušanje tujih radijskih postaj. Slovaški ministrski svet ie izdal odredbo, ki prepoveduje poslušati inozemske radijske postajo z izjemo radijskih postaj Osnih »il. Posebno je prepovedano raziirjevanje poročil sovražnih radijskih postaj. Doslej poslušanje sovražnih radijskih postaj na Slovaškem ni bilo postavno prepovedano. — Bolgarski Rdeči križ postavno financiran. Bolgarski Rdeči križ, ki je doslej dobival svoja sredstva od gospodarskih ustanov, bo odslej prejemal svoja sredstva po postavni poti. Sobranju je bil predložen zakonski načrt, po katerem bodo bolgarski carinski uradi pobirali za Bdeči križ na uvozno in izvozno blago zneske v višini 2.5 promil. Tn oddaja se bo v najkrajšem času zvišala nn 5 promil, tako da l>o na ta način postavno zagotovljen Rdečemu križu letni dohodek okrog 50 milijonov levov, očjuM^ana RAZSTAVO LEPE KNJIGE priredi v nedeljo, 13. decembra. Ljudska Knjigarna v svoji prodajalni, Pred škofijo št. 5. Razstava, ki ima namen čim tesnejše zbližati knjigo in občinstvo, posebno sedaj pred božičnimi prazniki, bo odprta od 9 dopoldne do 5 popoldne. _ - O pomenu knjige bo ob II dopoldne govoril književni tajnik, pesnik Severin šali. Vsi prav iskreno vabljeni! I Rokodelski oder bo v nedeljo, 13. decembra ob pol 5 uprizoril Velikonjeva »Višarska polena«. Slovenska kmečka drama, polna izrazite karakteristike našega ljudstva, je zadovoljila občinstvo, ki je pri obeh predstavah napolnilo dvorano do zadnjega prostorčka. .Mnogi 6o morali oditi, ker niso dobili prostora. Ker bo v nedeljo zopet uprizoritev »Višarskih polen«, prosimo občinstvo, da si nabavi vstopnice že v predprodaji, ki bo v nedeljo dopoldne od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1 de^no 1 Opozarjamo na ponovitev IIL simfoničnega koncerta, ki je bil izvajan v ponedeljek 7. t. m. in bil deležen največjega zanimanja ter tudi pri- znanja. Ponovitev konrerta bo v ponedeljek 14. t. m. ob 18 v veliki unionski dvorani. Izvajal so bo celotni spored: Rossini, Grleg. Lajovic, Dvorak. Kot solist 1k> sodeloval tudi to pot pianist prof. Ant. Trost. Dirigent Drago Mario Šijanec. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. 1 Glasbena akademija. Na sporedu današnje Javne produkcije so skladbo Ipavca, Deva, Caj-kovskega, Bacha, Beethovna, škerjanca, Verdija in Chopina. Sporedi, ki veljajo kot vstopnice, se prodajajo v knjigarni Glasbeno Matice. Nastop se vrši v veliki filharmonlčnl dvorani. Začetek ob 18. I Jezikovni tečaji — Italijanski, ne mik | francoski Itd. — v središču mesta pri Trgovskem ličnem zavodu. Kongresni trg 2 — prično 14. t. m. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želii) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacljskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. 1 K. Gremorin »OčeiinS ..«. sedem podob iz življenja. Godi se: Uvod — Na gori ob sončnem vzhodu. 1. podoba: Pred vnebohodoni dopoldne. V kmetski hiši na hribu It ra i trga. 2. podoba: Na praznik sv. Petra zvečer V večii goatilni na deželi. 3. podoba: Vsi sveti pred nočjo. V ror-kovnikovi hiši pri cerkvi nn gori. 4. podoba: \ božični noči med enajsto in polnočjo. V stanovanju tovarniškega mojstra na deželi. 5. podoha: V noči na pepelnico med deseto in enajsto uro. V hišici zunaj vasi. 0. podoba: Na veliki netek med drugo in Iretio uro. V gruntarski hiši nn vasi. 7. podoba: Na veliko nedeljo zjutraj, V prvem nadstropju kmeliie v hribih. Predstav« bo v soboto 12. t. m. ob lfi. Cene so iniiane. I Premiera drame Rina Alessiia Danes bo igrana prvič na n.išen' odru drama ital. dramatika Rina Alessija »Primer dr. Mirna«. To tridejan-sko delo ima za snov dramo zdravnika-psihijatra dr. Hirna, v borbi med svojo poklicno častjo in dolžnostjo in osebnimi čustvi. Osebe: dr Hirn — Gregorin. don Luigi, niegov bral — lan, Laura — Danilova. Lorenco — VI Skrbinšek. Marija — Pol. Juvanova. komisar — Brezigar. Režiser: prof. O. Šest. scenograf: inž. E. Franz. I J. Massenet: »Thais«. Opera v sedmih slikah, l ibreto po romanu Anatola Frnrcea: L. Oallet. Osebe: Alanael. puščavnik — Primožič. Nicias, mlad lilozol - Sladoljev. Palemon star puščavnik — T Pelrovčič k. g., suženj — Dolničar, Thais, igralka in kurtizana — Hevbalova, Krobila — suž-nia — Mlejnikova, Mirtala. stižnia — Polajnarjev.!, Albina, opatinia — Šnanova. Plešejo: Bravničarje-va, Japljeva. Remškarieva Kiirhos, Pogačar in baletni zbor. Dirigent: N. Stritof, režiser: C. Debe-vec, scenograf: A. Oerlovičeva. zborovodja: R. Si-moniti, koreograf: inž. P. Oolovin. tiafr'i za kostume: [. Vilfanova, izdelava: pod vodstvom J Sta-ničeve in II. Remškarja. I šolske konference so minule. Starši, ki hočejo, da se bodo njih otroci-gimnazijci, trgovska šola in akademija, ljudska šola — stal-no učili pod nadzorstvom profesorjev v toplih prostorih (razlaga, izpraševanje, poprava nalog itd.) naj jih vpišejo v Korepetitorij, Mestni trg 17-1. Važno tudi za dijake, ki se vozijo, in privatiste. 1 Mestno ljudsko kopališče v Kolodvorski ulici je odprto od 9 do 12 in od 15 do 18. Med opoldanskimi urami jo namreč treba kopališče dobro prezračiti, osnažiti in presušiti, obenem je pn treba spet segreti vodo v kotlih za popoldanski obisk kopalcev. Zaradi vedno velikega obiska mora biti kopališče v zdravstveno neoporečnem stanju, kur tii pa ne bilo mogoče, če hi bilo odprto ves dan. Zapreti je pa treba kopališče zvečer že ob 18, da ga je mogoče temeljita, osnažiti in pripraviti zn naslednji dan. To delo se zavleče navadno do 19 zvečer, ko morajo uslužbenci že hiteti, da pred policijsko uro pridejo domov. 1 Balinenrji so i mrl i svoj dan. Prav toplo je bilo na Marijin praznik, da še kmalu v decembru ne ta,ko, kajti 8 stopinj C nad ničlo je za december prav« redkost. I .ep in sončen po- poldan na praznik je prišel prav balinarjein. Kdor jc n. pr. napravil spreli mesta «ili v bližnjo okolico, je lahko opazoval, Mašcsvnnie svete teke Izšla | e knjiga znamenito delo znane finske pisateljice A in o Kal las'. Opozarjamo, K n t i g o dobite po vsen knjigarnah in trafikah, da ja ie do novag« leta ias, da naročite . Sloventevo knjižnico" zase. kakor tudi svojim prijateljem In znancem I V naši zbirki »Mladinska kniiinlca« so izšle tri krasne novosti: 1. Kunčič. Nebeiki lestvic«, povesti, kart. 21 L 2. Svvift-Gluvaii: Hed pritlikavci la velikani. 30 L 3. Hud a n: MUda vesna. Kart. 15 L. Vse iri kupa«' so bogato ilustrirane 4. Gaspari. Komedl.e iz lesorezi) lilee 15. XIL Kdor se naroči na vso štiri knjige jih dobi po subskripcijski ceni ki je parno L <0 ZuloZba Ljudske knj garne, Ljubljana eliod na periferijo brez poslu, je letos izvršil 5 tatvine zajcev. Najprej je Hi. septembra odnesel iz kunčnice Dušanu Misu 2 plemenita zajca, vredna 250 lir, imzneje ponoči 12. oktobra je odnesel I'rančem Uroku to zajcev, vrednih 800 lir, in ponoči 19. oktobra Vuziliji Rozmanovi 9 zajcev in 1 ko-ko4, vse v vrednosti 600 lir. Sredi oktobra je skušal ukrasti Francetu Ureku tudi nekaj krompirja, a je bil zasačen. Zaradi gornjih tatvin in poskusi tatvine je prišel v sredo pred mali kuzonski -enat. Pred sodniki je Jakob D. tatvine priznal Hil jc obsojen na b mesecev strogega zajnira. Naznanila (il.KIIAUŠilC. Drama. Petek, U. decembra ob lii.30; ■ 1'rituei drja llnnn.. Premiera. Itoil Premier.ki. Sobota. 12 decembra ob lil: »Oče nai...« Izven. Znižani' cen. o I t'- lir navzdol. — Nedelja. 13. decembra oti l.i: .Hamlet. J 7. v t* u. — Ponedeljek, 14. decembru: Zaprto, , „, , Opera. Petek, 11. decembra ob lil »Trnviata« t c ven. Zni/une cen.....I IN lir navzdol. — Sobota, ti. dccembra ob 10: »Tirni..« l/.veu. Ceue od 24 ltr iih-v/.dol — Nedelja, 1.1. decembra ob 10..H0: Anirel /. uy-totn. MliKliiiHk:i opereti). Izven. Zmiane cene ml b lir navzdol. — Ob HI: Slepu miš.« Opereta. Izven, lene od JI lir oavmlui. Ponedeljek, 14. decembru! zu- ROKODELSKI OOKH V nedeljo ob pol Si »VI-*arska polena.« Vstopale« v predprmjujl nn dan predstave oti 1» 12 In dve uri pred pričetkom v društveni pl.urni Petrarkova 12. 1. nuil.tr. RADIO Petek, II. decembra. T.3" t.uhku »last,a — s Napoved čas« 1'oročlln v italijanščini — 12 211 pioSie — 12.30 1'oročlln v slovenščini — 12.4» Valček — 13 Poročila v italijanščini — Napoved ča.a — lS.lS Poročilo Vrliovnena Poveljstva Oboroženih Kil » »lo-venMIni — 13.20 Itn.lij.ke pesinl — Orkester pumi. vodi dirlifent Angelini - 11 Poročila v Italijanščini — 14.1.'| Koncert lUdilskeira orke.tr« — vodi diriaent i) M. fiijanee — Glasbu -/.u godalni orVe.ter — 14 4.'> Pisnim Klusba — IS Poročilu v slovenščini — 17.IS Končert pianistke Marte llUJnk-ValJalo — 19 »flo-vorlinn italijnn.ko' pon^iiie prof. dr. Stanko t.eben — 111.31I Porot',la e slovenščini l:i.4.1 Simfonij na irlus-Im - 2« Napoved času - Poročil« v ttall Innšelnl "n.20 KomentMr dnevnih doirndkov v alovenlčinl — 20.4.'i Simfonična prireditev ilrn>be KI AR* Simfonični koncert vodi dirlirent Vrmnndo ltouk Pnrodl sodeluje pianistka Ornelln Puliti Santollquld» — 22.4'i Poročila v Italijanščini I.KK A RNR Nočno stuJho Imnlo lekarne: dr. Pleeoli. Bteivvelsova e. r,; Hočevar, Celovška eesta 02, in mr. Onrtus, Mo^te. Zaloška cesta 47. POI7,VKI>OVAN.IA. Heven dijak le UKohtl na pro/nlk ob pol 17 v kino Moste nov volneni Ani. Posten najditelj so prosi, naj gn vrne v upravi »Slovencu Iz Novega mesta Kdor se mudi v Novem mestu, lahko opravi vsa naročilu in dobi vsa pojasnila v zvezi s čii-»o|iisi »Slovenec«, »Slov. dom«, »Domoljub«, • Bogoljub«. »Slov knjižnica« ler »Slovencev koledar« v podružnici »Slovenca« v Novem mestu. Le če bodo nuročniki redno ulačevali naročnino. Ih»iIoleg potez, ki so nu sploh lastne romanskim, izrecno francoskim skladateljem te dobe, opazimo, da je skladatelja pri delu brez dvoma vodila misel, kako uiti vplivu glasbenega tirana Wagnerja. To se mu je, sicer na škodo dramatičnosti glasbe, tudi dobro posrečilo, kar se drugim bolj znanim skladateljem žalibog ni. Izvedba »Thais« v naši Opori je bila v splošnem prav dobra. Sicer ni bilo mogoče na ozkem odru in v majhni operni dvorani prikazati vseh značilnosti velike opere, kakor je »Thais« v svojem bistvu; pa tega tudi pogrešali nismo, kar je v veliki meri zasluga scene in režije, ki sta premaknili težišče dela iz zunanje bombastične napihnjenosti proti notranje psihološkemu doživljanju. Scena, izdelana po načrtih M. Gerlovičeve, je bila za gledalca prijetno presenečenje, skoraj bi rekel oddih. Tu ni bilo ojiaziti, da bi iz treh, štirih starih sce-nerij sestavili eno novo; ves oder je bil svež, nov. poln podrobnih domislckov, skladnost sco-nerije z dejanjem čim popolnejša. Režiser C. Debovec je pa tudi do -zadnjih odtenkov skušal čim vernoje nakazati dva svetova, ki si stojita, boreč se za duhovno premoč, nasproti: na eni strani krščansko-nskotski, čigar predstavnik je menili Atanael, na drugi pogansko razinehkuženi, čigar najvidnejša zastopnica je Thais s svojim spremstvom. Alanaela je igral Primožič. Glasovno je v nižini popolnejSi kot v višini. Igralsko je verneje z.adel človeka, ki mu je asketicno življenje prva naloga, kot tislega, ki že ni odmrl mikom sveta. Tudi lu ni bil slab, vendar so zdi, da včasih zaide v pretiravanje. — V vlogi Thais je nastopila Meybnlova. Za to vlogo bi bilo tudi težko Izbrati primernejšo moč. Obratno kol Primožič jo bila J pevsko boljša v višinah kot v nižinah. Igralsko je pa že v drugi sliki nakazala Thais, v kateri se je (ali ne nekoliko prezgodaj?) že izvršil prelom in končno tudi zlom, čeprav je bil poslušalec v tej sliki pripravljen na Thais, ki je še središče razbrzdane. veseljaške, Čutno prežele družbe. V tem nas ni razočarala, kvečjemu presenetila ter utrdila v mnenju, da se njena notranjost najbolje odzove, kadar udarimo ua tragično struno. Zato je pose boj proti koncu v velikem ereseendo stopnjevala svojo izrazno silo. — Tretjo večjo vlogo. Niklja, je pel Sladoljev, ki je v igri izvrstno podal predstavnika družbe, ki se izživlja izključno v naslad-nostili vsake vrste. Glasovno zelo naporno vlogo dobro odpel. — V manjših vlogah so še nastopili Petrovčič, Dolničar, Mlejnikova, Polajnarjeva in B. Stritarjeva, ki je zadnji trenutek vskočila namesto obolele Španove. Podali so svoje vloge tako, da so z drugimi solisti vred zapustili v poslušalcu vtis zaokrožene umetnine. Dirigiral je Stritof, ki je posebno primeren inlerpret na čustveni razgibanosti zasnovanih del. Njegov vpliv se ne razteza samo na orkester, prenese ga tudi na soliste, ne da bi jih v njihovem osebnem izrazu omejeval. Zbore je. kot navadno, tudi to pot nftStudiral Simoniti. dočim je plesni del oskrbel P. Golovin. Polog baletne skupine .-o kot solisti nastopili Bravnlčarjeva, Japljeva, Remškarieva, Klirbos in Pogačar. S svojim nastopom so čutnost in blesk, ki ga okolje zahteva, izrazilo podčrtali. V zvezi s tem omenim tudi kostume, za katere jc napravila načrte J. Vilfanova. Kol ni pri knjigi vseeno, ali se zunanja oprema skladu z notranjo vsebino ali ne. tako bi tudi neskladni kostumi občutno zmanjšali celotno vrednost dela. Kakor je M. Gerlovičeva kol inscenatorka odra dobro opravila svoje delo, tako je ludi Vilfanova s svoje slrnni z dobrini okusom prispevala svoj del k čim večji idejni enotnosti celotnega dela, s čimer jo tej nekoliko zanemarjeni panogi vdahnila novega življenja. »Thaisr bo v letošnji sezoni gotovo ena izmed predstav, ki bodo privabljale v Ojiero največ glodalcev. M. T. j .„ i fm) ■'•f /i fr i- mm m \ v i • v y RAVNO TEDAJ PA JE ZAČEL SV. PETEK TARNATI. DA GA OD VEČNEGA PREPIHA TRGA V GLEŽNJU! IN TUDI ZIMA ŽE PRI TISKA NA VRATA. 38. ■fI i CL f^ \ / 26. POISKAL JE SVOJE TOPLE ZIMSKE CO-| PATE. DA JIH ZAMENJA ZA POLETNE i SLAPE. TODA - 0J0J! V COPATAH JE • UBOGI NAJEŽENI JEŽEK... A. Fofraizaro! 58 Palača ob iezeru Niknkor ni smatrala za dobroto to, da jo je nekdo obsui z zlatom. Za druge je morda to biia dobrota. Njo pa je ta dar celo ranil, ker jo denar grofa Cezarja bil zastrupljen s sovraštvom. So več: Ali je hotel s tem denarjem poravnati vse krivice, vse skrite in jasne žalitve? Brez dvoma jo nameraval to. Zakaj se ni že proj spomnila na to? Pozvonila je sobarici. Fani je prišla vsa smehljajoča. Od časa do časa je odprla usta, vendar pa se ni upala začeti pogovora in se je zdelo, kakor da čaka. da markiza spregovori prva. »Upam,«« je končno dejala, medtem ko je razpušcala gospodarici kite, vda ko boste odšli odlod, me ne boste pustili tukaj, kajne?« »Pohiti.« je nestrpno dejala Marina. >Saj hitim. Kako mi je všeč gospa grofica. Kar rada jo imam.« Začela jo razpletati drugo kilo. »Je res, da v Benetkah ni kočij? Na vsak način bo bolje kot tu Ka.i ne?« Marina ni odgovorila. »Kako zadovoljna je bila grofica nocoj? Skoraj bi me bila poljubila. Uboga ženska. Prav zares mo ima rada. Bekla mi je, da sem pravi zaklad. Uboga gospa. Sicer ni prav, da to ponavljam, a prav zares mi je rekla tako. Celo Kati mi je rekla, da je v njihovih krajih mnlo takih sobaric, kakršna sem jaz A tudi ona je zelo pridna. Ba Iri videli kako lepo zna šivati. Zna skoraj tako lepo kot jaz. Pravkar mi je rekla ...« »Pohiti.« »Saj hitim. Rekla mi je, da jo je gospod giof hotel pojesti, ker...« »Si končala?« »Da, gospa markiza.« »Prav. Zdaj pa pojdi.« »Nočete, da vas slečem?« »Ničesar nočem več Pojdi!« »Ste jezni name?« »Da,« je odvrnila Marina,« da bi sc jo prej i znebila. »Da, jezna sem nate. Pojdi!« Dvignila se jo in stresla svojo temnozlate lase, ki so ji padali preko ramen. »Zakaj sto jezni name?« »Za nič Pojdi vendar!« »Poslušajte,« je povzela Fani, ki ji je rdečica pokrila obraz,« če ste hudi zaradi nekaterih lažnivcev tu v hiši, ki so vam morda pripovedovali neke zgodbe, jim nikar ne verujte, ker sem videla že mnogo mladih in lepili gospodov in nihče izmed njih se mo ni dotaknil niti s prstom.« »Nehaj!« ji je Marina presekala besedo. >No vem, o čem govoriš in tudi nočem vedeti. Nisem jezna. Samo zaspana sem in hočem čimprej v posteljo. Pojdi!« Fani jo odšla. »Lepa reč!« je zamrmrala Marina, ko je ostala sama. Znova je prečitala pismo gospe Julije Ni našla več prejšnjih vtisov. Res je Julija odkrila sled za Konradom Sillo in ji je laltoj pisala; njeno pismo je dospelo kmalu potem, ko je Marina obljubila Nepti, da postane njegova žena Kaj jo na tem? Ali je bilo to nekaj tako nenavadnega, kakor se ji je zdelo v prvem trenutku? Ali je to kak nenavaden korak usode? Vedela je zdaj, da je Silla v Milanu in poznala je njegov naslov. Lepa reči Čez par dni bi ji to sporočila Edita. Ali pa je bila samo majhna verjetnost, da so Silla vrne v Palačo? No. Torej? Ali ni bilo torej brez pomena, da bi tukaj čakala negotovo usodo? Ob tem vprašanju so njeno misli obstale in nenadoma izginile Neko čudno praznoto jo začutila, vsi njeni čuti pa so bili v napetosti, kakor da bi pričakovala kak odgovor. Zaslišala je, da so se nekje na drugem koncu hiše zaloputnila vrata, nato pa nič več. Niti najmanjši šum ni motil slovesne tišine noči. Temne stene in predmeti. ki so jo obkrožali, ji niso ničesar več govorili. Tudi svetlikanje jezera, ki je bilo podobno očem nadzemskih bitij, je bilo brez izraza. Znova so so ji zbudile misli, obenem pa ji je upadlo srce. Predstavljala si je, da vstopa v voz z No-pom, slišala je, kako je počil bič ki je v hipu uničil vse njene nespametne prevare; začutila je, kako se je voz zazibal in za tem je začutila grabežljive Nepove roke. Oh tej misli se je ponosno vzravnala To ni bilo mogoče. Nikdar ne bo njegova, četudi se z njim poroči. Ta misel pa je privedla drugo. Spravila jo pismo in sedla nn naslanjač nasproti zrcalu, ki so ga osvetljevale sveče v pozlačenih svečnikih, ki so stali na obeh straneh zrcala. Gledala je v zrcalu svojo postavo. Obraz, ki so ga obkrožali valovi zlatih las, je naslanjala na krasno oblikovano roko. V svoji domišljiji pa je gledala drug obraz, ki ga je zadnjikrat videla ob svitu bliskov. Zdelo se ji je, da prihaja od daleč skozi temno in toplo noč. ves pijan upanja in ljubezni. Zdelo se ji je, da se vedno bolj bliža Palači, da prihaja po stopnicah, da odpira vrata ...« Dvignila se je, ker se ji je zdelo, da jo du»i nek čuden občutek. Globoko je vzdihnila, kakor da bi iskala olajšanja; a zrak je bil kakor ognjen. Ljubila ga je in hrepenela po njem t Ugasnila je sveče, padla na kolena ob naslanju-ču in zakopala obraz vanj. Dolgo časa je ostala tako nepremična; samo ramena so ji od časa do časa strepetala. Zakaj ni zadržala Silla potem, ko je slišala tisto strašno ime? Zakaj ni vsaj potem, ko se je zavedla, stekla v temni noči za njiin? Saj ga je vendar ljubila od prvega trenutka kljuh temu, da si tega ni hotela priznati Zakaj ni stekla za njim, ko jo je pritisnil na svoje srce in jo imenoval Cecilijo? Ali se ni uresničila napoved rokopisa, da bo ljubljena pod imenom Cecilija? Zakaj ne bi zbežala takoj in ga poiskala? Četnu ta komedija z Nepom? Bil je vzrok za to in Marina ni mogla pozabiti nanj. Zadnje besede rokopisa: Naj bodo sinovi ali vnuki ali sorodniki, maščevanje bo dobrodošlo nad vsemi. Tu ga moram počakati, tu I Ali niso dogodki že nejasno kazali, kako bo dosegla maščevanje in ljubezen? Vrnilo se ji je zaupanje. Vstala je, vzela svečo in stopila na prag sosedne sobe. Od tu je pogledala na mizo s skrivnim predalom in pri tem dvignila svečo z levico Bila je komaj vidna v temnem kotu sobe. Marina jo je gledala ob trepetajočem svitu sveče. Na tleh se je premikala okrogla senca svečnika. Nenadoma ji je kri zle-denela po žilah. Znova se ji ie zazdelo, da je žc nekoč pred leti stala na tem pragu v nočni halji z. razpuščenimi lasmi in da je videla premikati se senco svečnika ob svojih nogah, medlo svetlobo, ki je osvetljevala sobo in isto mizo v kolu. ŠPORT Korotan : Kermes V nedeljo ob 1(1 dvoboj v namiznem tenisu. Da ne bo nedelja brez športnih prireditev, -la se dogovorili športni sekciji vodilnih ljubljanskih igralcev namiznega tenisa, da preizkusita svoje moči v obliki dvoboja, ki se bo vršil v nedeljo, 13. t. m., s pričetkom ob 10 dopoldne v dvorani bolela Miklič. Prireditev je praviloma prijavljena pri Pokrajinskem O. N. D. ter odobrena. I/, propagandnih razlogov se ho pobirala znižana vstopnina po 1 liro ua osebo. Ta prireditev bo nekaka reprlza nedeljskega turnirja. Nastopili liodo najmočnejši igralci, ki so se že v nedeljo borili za naslov ljubljanskega prvaka. V moštvu Korolana bomo videli preizkuse ne borce: Bradeška, ljubljanskega prvaka, dalje Strojnika Aleša in bržkone Gabrovška. Proti tej jako izenačeni ekipi bo postavil llernies sledeče svoje najboljše moči: Bogataja, Strojnika Romana in novo pristopivšega člana Poženela, ki je presenetil kot neorganizirani na zadnjem turnirju. !'i erokovali o končnem izidu je vsekakor zelo ležko. Borbe bodo vse ostre in vsaka najmanjša napaka bo odločevala. Zatorej, ljubitelji dobre igre, v nedeljo na dvoboj! Šport v kratkem Evropski športni voditelji v Berlinu. O priliki mednarodnega boksarskega dvoboja v Berlinu so bili pri nemškem državnem športnem voditelju v gosteh nekateri najvišji predstavniki evropskega športa. Med častnimi gosti je bil predsednik italijanske boksarske zveze dr. Vittorio Mussolini, predsednik madžarske boksarske zveze maršal vitez Kalandy, predsednik italijanskega olimpijskega odbora nacionalni svetnik ManganieHo. kakor ludi drugi predstavniki iz Madžarske, Nizozemske, Švice in Belgije. Jesenice : KAC 9:1 (5:1). Spet so morali celovški nogometaši kloniti pred jeseniško enajstorico. V nedeljo bi morali odigrati na Jesenicah prvenstveno tekmo, so jo pa spremenili zaradi slabega stanja igrišča v prijateljsko igro. Jeseničani so ves čas prevladovali no terenu in so odpravili KAC Rapid iz Celovca z 9:1. Najboljši mož na igrišču je bil Janežič, ki jc sam zabil pet golov. Beljačani so izrabili prost termin pretekle nedelje za prijateljsko tekmo z nogometno enajstorico Kranja. Izid je bil 2:0 v korist gostujočim Kranjčanom. Gole sta dala Rcgoršek in Slapar. Gradjanski in Concordia, oba vodilna hrvatska nogometna kluba, sc kosata za prvenstvo Zagreba. Preteklo nedeljo je odpravil Gradjanski | enajstorico uslužbencev cestne železnice s 5:0, isti rezultat pa je padci tudi na tekmi med Con-cordio in policijskim SK. Po nedeljskem sporedu je vrh razpredelnice še vedno isti in vodita Gradjanski in Concordia z 10 točkami. V zaščito mladinskega športa so predpisali Slovaki nov boksarski pravilnik, v katerem predvidevajo, da se 6mejo boriti v boksu samo ju-niorji, ki so izpolnili 15. leto starosti. ,,.,. Il /irr.ntc Ctutvffn/li* Dvoboj LUX; FILM! Pehota v zimi vzhodnega bojišča Vojni poročevalec objavlja v listu »Neues \Viener Tagblatt« tale članek o življenju pehote na lanskem zimskem vzhodnem bojišču- Dokler je trajala strahotna zima delj ko druga leta na prostranih vzhodnih poljanah, je morala obramba zasesti postojanke do 6itirti utrujenih napadalnih čet. Ledena temjieratura je onemogočala tudi polet motorjev Kadar kaže toplomer po 40 do 50 stopinj pod ničlo, tedaj ni v nevarnosti le hotenje ljudi, da bo obstalo, ampak se ludi urni oklepniki spremenijo v leno kovinsko gmoto, ki noče več slušati roki šoferja in tedaj se ustavi tudi korak neutrudljivega vojaka-pešca. Poljane so pokrite z belo odejo, ki je vsak dan bolj debela in ki se kolone z največjim trudom prerinejo skozi njo. Tedaj je konec bliskovitega napadanja z oklepniki in jtiriša pehotnih borcev. Vojaki pešci so v najbolj sprednji vrsti in so najbolj blizu nevarnosti. V teh dneh ne vidijo ničesar drugega ko sneg in sovražnika in brezupno daljavo. Ne doživljajo ničesar drugega ko borbo proti človeku in prirodi. Po več dni dolgo ne pridejo škornji z nog, in daleč je lopla peč. Njih vrhnja obleka je razcefrana in zamazana. Mraz in snežni viharji jih pretresajo do mozga. Kadar jedo, držijo v eni roki še puško. Vrzel, ki jo 6tnrt večkrat zareže, se mora zamašili s podvojenim nadomestkom lastnih moči. Takšna je zahteva nenapisanega zakona tovarištva Takšen je ukaz trenutka. da se fron'a ne pretrga. Že 6plošuo je težavno za armado, ki je navajena napadati, da preide nato v obratnlK). Ta obrambna bt'ka na vzhodu pa je sestavljena iz zmedene zvrhanosti najrazličnejših borbenih dejanj. Fronte v smislu kake strnjene linije 6ploh ni več. Tu poskoči naprej, ondi se zavije v notranjost in je v sebi zmeraj razgibana. In tako nima vojak-pešec nikoli miru. Zakopan je v tla, kolikor je lo pač mogoče. Obrazi vojakov-pešcev so rdeče in sinje zabuhli od mraza, prsti so jiin 6kreni, ledeno ivje jim visi s trepalnic in brk. Marsikdo, ki se je vrnil v sprednje linije, je mahoma opazil, da so mu noge kar gluhe, in prav tako ušesa, prsti. nos. Zdravniki in sanitejci so se že navadili takih primerov. Dpma pri topli peči je tako lahko brati, da so na vzhodu »obrambni boji«. Toda — ali veš, koliko neskončnega trpljenja in truda in garanja vsebuje ta beseda- obramba? Obramba ne pomeni le ' tega, da čakaš, dokler ne pride sovražnik. Pa že to je mučno v takšnem hudem mrazu. A obramba pomeni tudi protisunke, napade, izvidniške čete. Obramba se pravi vzdržati v ognju sovražnega topništva, vzdržati spričo letalskih napadov in oklepnih voz Obramba zahteva, da si noč in dan pripravljen, da se tudi za h'p ne utrudiš, da imaš roke zmeraj na orožju. To pa ti trga živce in razjeda duha in lelo. Pa skozi vse te mrzle mesece, ki ima V6ak od njih toliko in toliko dni in V6ak dan po toliko in toliko ur! Nikoli ne bodo mogli ljudje doma razumeti, kaj pomenijo borbe v zimi na vzhodnem bojišču. Delavniki: 15.30. 17.30. Sloga od 14 dalje, nedelje in prazniki: 10. 15.30. 15.50. 17.50. v kinu Union |e matineja ob 10.50. Odličen film no Puškinovi povesti Dvoboj Ul. igralci' Fosco Giacbetti, Assia Noriš in drugi KINO UNION - TEL 22-21 Odličen planinski film. privlačne in globoke tjnbe/.enske v»fblue. — Smučanje. Šport! Pomladne vode Igralci: G1NO OEBVI, MARIKLLA LOTTI Krasni nnrnvni posnetki! KINO MATICA — TEL 22-41 Velika zgodovinska drama, polna strasti „Pia Tolomejska" Mo>evo ijuhosumnje uniči živlimje /.veste ifne. V glavnih vlogah: (iKRMANA PAOMER1, 1'ABLO TAMBEK1.ANI KINO SLOGA — TEL 27-30 Ženska prejela finsko literarno nagrado Kakor pišejo listi iz Helsinkov, so te dni razdelili literarno nagrado iz ustanovo Aleksija Ki-vija vprav na dan 108. rojstnega dne tega velikega finskega književnika. Nagrado. 5(1.000 finskih mark, jo prejela finska pisateljica Aino Kal-las, ki jo dobimo v »Slovenčevi knjižnici« tudi v slovenskem prevodu s knjigo »Maščevanje svete reke« — Aino Kallas je s svojim bogatim pisateljevanjem, ki vsebuje pesmi, novelo, romane in drame, znana daleč čez meje Finske in so njena dela prevedena skoraj v vse svetovne jezike. Naročajte »Slovenca«! Po težki bolezni nam je 9. decembra umrl naš srčno ljubljeni oče, brat, svak in stric, gospod DUHOVNIK JOSIP strojevodja državnih železnic Pokopali ga bomo v petek, 11. decembra 1942, ob 3 popoldne iz kapelice sv. Krištofa na 2alah k Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. decembra 1942. Žalujoči ostali Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je umrl gospod Leopold Kopač trgovec in posestnih iz Novega mesta, po kratkotrajni bolezni, v torek, dne 8. decembra ob 4 popoldne. Pogreb blagopokojnegu je bil v četrtek, dne 10. decembra 1942, ob pol 4 popoldne. Novo mesto, 8. decembra 1942. Žalujoča soproga in otroci Edgar VVallace: Skrivnost skrivljene sveče Roman. Skomizgnil je z rameni. »Razumem,« je rekla gospodična, ^a zdi se mi, da govorijo tako ludi izsiljevalci.« Kara je namrščil obrvi. »Beseda, ki je nikdar ne rabim in je tudi ne maram slišati,« je rekel. »Izsiljevalec dela z nizkotno mislijo, da dobi denar.« »In denar je. katerega hočejo listi, ki ga poli ebujejo,« je smehljaje se pripomnila gospodična. Po vašem izvajanju so tudi laki upravičeni.« »Kakor se vzame,« je dejal površno. >Z mojega stališča se mi zdijo umazani zločinci, kakršne srečuje T. Ks. vsak dan v svojem poslovanju. T. Ks..< je nadaljeval s poudarkom, ^je mož, katerega spoštujem. Verjetno se boste z njim še srečali. ker bo gotovo iskal priliko, da bi pri vas poizvedel kaj o ineni. Ni potrebno, da bi vam priporočal. .« »Jasno je. rla z nepoklicanimi ne bom razpravljala o vaših zadevah,« je rekla gosj»odičnn mrzlo. »Tri šlerlinge vam plačujem tedensko. ne,< je dejal Kara, »a mislim vam porasti na pet, ker -le čudovito spretni.« »Hvala,« ie odvrnila mirno gospodična, »sem že dovolj plačana.« In ga je zapustila nemalo začudenega in vznemirjenega. Odklanjati naklonjenost Remingtona Kara je pomenilo zanj, kot postaviti se mu po rocu. Polovica napetosti med njim in T. Ks. je izvirala prav iz. tega, ker se gosjiod detektiv ni z.a čudo nič zmenil /.a vso dobrohotnost, ki jo je Kara kazal do njega v svojih odnošajih. Spet je pozvonil. To pot slugi. »Fisher,« mu je rekel, »pričakujem obisk nekega gospoda, ki se piše Gathercole in ima samo eno roko. Ako pride, ga zadržite. Zamotite ga s čimer koli, ker ga je težko dobili, a jaz moram govoriti z njim. Zdaj grem in se vrnem ob šesti in pol. Napravite vse, kar je mogoče, da ga zadržite, dokler se ne vrnem. Nemara bi ga zanimala knjižnica, v kalero ga peljite.« »Prav, gos|)od.« je vljudno odgovoril Fisher. »Ali se prej še preoblečete?« »Tak grem, kakršen sem,« je odgovoril. »Prinesite mi kožuh, ker me ta peklenski mraz sicer še končal« Stresel se je. ko je pogledal na prazno ulico. »Dobro kurite, spravite vsa moja zasebna pisma v spalnico in pazile, da bo Miss Holland obedovala.« Fisher ga je spremljal do avla. kjer mu je s kožuhovino zadelal noge. zaprl nato vratca in se vrnil v hišo ter se v svojem izrednem vedenju potem pokazal kot dobro vzgojen sluga. Samo ob sebi umevno se je vrnil v Karovo delavno sobo. da bi uredil papirje. Opravičljivo jc bilo. da je v naglici pregledal vse predale v Karovi pisalni mizi. češ da zahteva to skrbna pazljivost, ker mu je gospodar nekako zaupal. Kara je hotel bili do neke meje prijatelj s svojimi uslužbenci, katere je v trenutkih svoje največje zgovornosti imenoval svojo telesno stražo in večkrat je brez slehernega povoda dal svojemu slugu lepe napitnine, ki so presegale plačo Gospod Fred Fisher je našel pri svojem pre- gledovanju zelo malo, kar bi ga zadovoljilo, dokler ni prišel do Karove čekovne knjižice, ki mu je odkrila, da je Grk dvignil prejšnji dan pri banki 0000 šterlingov v denarju. Ta okolnost ga je zelo zanimala in ko je dal čekovno knjižico spet na prejšnje mesto, je obstal s stisnjenimi ustnicami in srepim pogledom kot človek, ki si marsikaj želi. Pogledal je še v knjižnico, kjer je tajnica kopirala Karovo korespondenco ali odgovarjala na pisma, ki so bila prošnje za podpore raznim človekoljubnim ustanovam ter še urno pospravil, kar je bilo potrebno v taki odlični pisarni. Ko je še podkuril, je vljudno vprašal gospodično, če mu ima kaj naročiti, ter se nalo vrnil k svojemu preiskovanju Odšel je v spalnico, da bi jo pregledal. Blagajne si ni upal niti dotakniti, a tam je bila tudi majhna pisalna miza, v kalero je moral Kara spraviti zasebna pisma, ki jih je dobil ta dan. Iz njih ni izvedel nič posebnega. Poleg postelje je bila mizica in na nji telefon, ki je slugo očividno razveselil Bil je, kakor je Kara povedal poslom, zasebni telefon, ki naj bi bil v neposredni zvezi s Scotland Yardom. »Čudna zadeva!« je tnenil Fisher. Postal je, preden je zaprl vrata, in smehljaje ogledoval močni jekleni zapah, ki je zaslanjal vrala in padal v železno zakovico, katera ie bila trdno privita v podboje. Previdno ga je dvignil — imel je za prijem majhen ročaj — ter ga na-lahko spustil. »Čuden brlog.« je ponovil, pridvignil spet zapah od kljuke, ki ga je držala, zapustil sobo in zlahka zaprl za seboj vrata. Odhitel je nato / namrščenim in zamišljenim obrazom po hodniku ler se spuSčal po stopnicah v vežo. Ni prišel še do polovice stopnic, ko mu jn prišla naproti po njih Karova služkinja. »Spodaj je neki gospod, ki želi govoriti z gospodom Karom,« je povedala. »Tu je njegova po-setnica.c Fisher je vzel s podstavka posetnico iu bral: »George Gattercole, Juniors Navvellers Club«. »Bom kar sam govoril s tem gospodom,« je odvrnil nenadno radoveden in živahno. Prišleca je našel stoječega v veži. Bil je človek, ki je moral vzbujati pozornost, če ne z drugim, s svojo nenavadno obleko in s svojim mračnim obrazom. Imel je na sebi že zelo obrabljen površnik iz škotskega blaga, črtkanega na kvadrate, nosil svetel, očividno še nov cilinder, ki ga je imel na glavi nekoliko nazaj potisnjenega, spodnji del obraza pa je zakrivala zmršena brada. ki jo je govoreč sunkoma grabil in se jezno oziral na sliko Retninglona Kara, obešeno nad marmornatim kaminom. Na nosu je imel skrivljen ščipalnik, a pod pazduho dvoje ogromnih knjig, kar je dopolnjevalo njegovo prikazen. Fisher. ki je bil dober opazovalec, je ugotovil pod njegovim plaščem modro, a zmečkano obleko, pošvedrane črne čevlje, v zapestju pa biserne gumbe. Prišlec je slugo nejevoljno pogledal. »Vzemite tole.« je odločno ukazal in pokazal knjige, ki jih je imel pod pazduho. Fisher je pohitel in začudeno opazil, da mu obiskovalec ne mara pomagati, niti da bi popustil z roko. ki je držala knjige, niti da bi jo dvignil Ko je sluga slučajno sunil ob njegovo roko. se je zdrznil, ker je začutil, da je laket umeten, lesen. O tem se le prepričal, ko je tujec iztegnil desnico in prijel za orokavičeno levico ler jo potisni! v površnikov žep. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčič