Štav. 41 • ^ariftor, torek, dne 9 aprl)a 1940 e Leto XV I i||IIHII1iWIM—■■——■IlIllilllBM IIIIIM' ■Ul—1—ilimi—a««—iMIIII—'!■ Naročnina v Jugoslaviji znata mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravat Maribor, Raška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun it 14335. — Podružnice: Ljubljana, D* lavska zbornica — Celte. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi »e ne vračajo. — Ntfrankirana pisma se ne sprejemajo. — MaU oglasi trgov, značnlc. vsaka beseda Din . mali »glasi, ki tlu.Hje v *#ciaUt namen* delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0-56 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Alg bodo obiinske volitve ali ne? Socialisti sc moramo pripraviti nanje! Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je minuli teden izjavil, da bo vlada izpolnila vse obljube glede normalizacije političnih razmer v državi. Izvršila jih je nekaj, druge pa še izvrši. Med vprašanja demokratizacije spadajo tudi volitve v podeželske in mestne občine. Občine so pravzaprav temelj vsake države, ker so prve samoupravne edinice, v katerih se odraža v majhni meri politični, gospodarski in socialni duh javnega mnenja v državi. Volitve v narodno skupščino odlagajo l' • V desetih letih absolutizma je nastala v političnem živ-neivju desorganizatija in reorganizacija ’ političnih strank in dele in delce skušajo sedaj spraviti v določeno °oliko in zvezo, Tudi v občinskih volitvah že lahko pride ta ali oni pravec javnega mnenja do izraza. To vedo tudi naši\uit politiki. Prav ta razlog menimo, je zanje tehten. Zato je jako- verjetno, da bomo imeli občinske volitve prej kakor volitve v narodno skupščino. Nobenega tehtnega razloga ni, ne političnega in ne gospodarskega, da bi se volitve v občine ne izvršile ter se občinske uprave izročile voljenim samoupravam, kolikor niso v njih rokah. To je potrebno, da bomo vsaj v teh prvotnih edinicah države imeli samouprave in pa izraza javnega mnenja v državi. i Tak pregled je iz političnih razlogov potreben. Da se pri volitvah pokaže prava slika, je pa seveda potrebna popolna svoboda in potrebno jamstvo za svobodne volitve. Volitve v občine se bodo vršile enako kakor v narodno skupščino. Vlada izda v ta namen posebno naredbo. Volitve v občine utegnejo biti šele čez nekaj mesecev. — In za te volitve se mora socialistična stranka dobro pripraviti. Uveljaviti se mora v občinah, kakor se je uveljavljala doslej. Vpl iv socialistične stranke bo s tem narasel. «1 raginji Za zadostno ljudsko prehrano Kal pravi o oblinskih volitvah hrvaiki ban Po starem zakonu in mogoče še tajnih volitev ne bo. Po svojem govoru o hrvaškem proračunu je hrvaški ban dr. Ivo Šubašič razgovarjal z novinarji in jim na vprašanja povedal naslednje: Te dni se je pričelo govoriti o občinskih volitvah. Ali bodo te res izvedene v maju mesecu? Približujemo se občinskim volitvam, je odgovoril ban. Blizu so nam. Ali tudi mestnim? — O volitvah v mestih bi zaenkrat ne mogel ničesar povedati, Ali se bodo te volitve izvedle po novem občinskem zakonu? •— Po sedanjem zakonu o občinah z manjšimi izpremembami. Ne vem, če je dovolj časa za sprejem novega zakona. Ali bo pri teh volitvah tajno glasovanje? — Dokler nekaj še ni gotovega, tudi jaz ne morem kaj povedati, je ban smehljaje odgovoril. — Mi smo v načelu za Pravico tajnega glasovanja, in za Hrvaško to ni posebno važno. Vso dobo diktature se tega nismo bali. Kam name-1 a varno, je razvidno iz hrvaškega volilnega zakona za sabor. V ostalem bi mi že bdi morali izvesti občinske volitve, ali jih zaradi mnogih drugih poslov nismo mogli. Breme evropske vojne pritiska tudi na naše gospodarstvo. Cene vsemu se vratolomno dvigajo. Vse javne davščine naglo naraščajo. Priložnosti za delo pa je vedno manj. Mnogo rodbin ostaja brez prejemkov po odhodu hranitelja na vojno dolžnost. Delo je v mnogih industrijah in obrtih omejeno zaradi pomanjkanja surovin, zaradi zmanjšanega kredita, zaradi vedno večje draginje in davka. Tako se poleg odhoda mnogih na vojaške vaje širi nezaposlenost in manjša priložnost za zaslužek. Zaslužki zaposlenih se ne zvišujejo sporedno z naraščajočo draginjo. Dnine, plače in pokojnine, od katerih žive milijoni ljudi, se ne zvišujejo. K)jer se povišanje doseže, je treba zato- velikih naporov in bojev. Ako ob tem stanju ostanemo s prekrižanimi rokami, pojdemo v vedno večje pomanjkanje. — Že šest mesecev traja vojna in pri nas imajo še vedno svobodo izkoriščevalci iz tujine in doma. To ne sme biti tako. V deželah, ki so dejansko v vojni in imajo ogromne izdatke 'za vojno, cene niso niti za stoti del tega poskočile kakor pri nas. To je zaraditega, ker se tam regulirajo cene in smatrajo delovni pogoji za najvažnejšo državno in ljudsko brigo. Ali pri nas je prepuščeno vsakemu poedincu, da se rešuje kakor ve. In takrat večja riba žre manjšo. Zakaj se cene tako brezvestno dvigajo? Dva vzroka sta to. Prvi je, ker se dopušča izvažanje našega blaga v velikih množinah v inozemstvo. Agenti tujih1 vojujočih se sil kupujejo svobodno in izvažajo svobodno, kar hočejo, predvsem življenjske potrebščine in jih odvažajo po ladjah, z vozovi, v zasebnih kovčkih tja preko meje. Razum bi nalagal, da se ne dopušča privatnim ljudem ne svoboden uvoz in ne svoboden izvoz blaga, marveč, da se nad obojim uvede javna kontrola. Iz dežele se ne sme izvažati nič, kar je nujno za prehrano prebivalstva in živine, za deželno brambo in za domačo obrt, kmetijstvo in industrijo. —■ Javna kontrola mora vedeti, koliko blaga in kakšno blago imamo v deželi. Javna kontrola mora vedeti, kaj in koliko tega blaga se sme izvoziti v inozemstvo. Javna kontrola mora vedeti kakšno blago in koliko tega moramo uvoziti iz inozemstva zaradi prehrane našega prebivalstva in živine, za ljudsko obrambo in v interesu popolne zaposlitve naše obrti, kmetijstva in industrije. Z inozemstvom je treba zamenjavati blago z blagom. Inozemstvu! moramo dati naše blago pod pogojem, da dobimo od tam drugo blago, ki ga neobhodno potrebeujemo. Namesto takega načrta reguliranja uvoza in izvoza pod javno kontrolo je prepuščeno privatnim ljudem, da izvažajo, kar hočejo in uvažajo, kar hočejo. Tako postaja naš trg pust. Cene se naglo dvigajo. In iz inozemstva prihaja često nepotrebno luksuzno blago, dočim ni onih nujnih predmetov za prehrano in za zaposlitev obrti in industrije. Drugi vzrofy današnjemu stanju je popolna nebriga oblasti in drugih javnih ustanov in korporacij za blagovne cenej in višino zaslužkov. Dve naredbi o kontroli cen sta ostali mrtva beseda na papirju. Če je bilo mogoče regulirati cene vsemu blagu tako staremu kakor novemu tako v Franciji kakor v Nemčiji kljub vojni, zakaj to ni mogoče pri nas? Ta nebrižnost za življenjske potrebe vsega siromašnega prebivalstva, zlasti mestnega, se more tolmačiti samo s tem, ker v javnem življenju naše države nimamo močne politične stranke, ki bi bila borbeni organ prav tega siromašnega prebivalstva. Ta stranka se obnavlja. Ta stranka je socialistična, stranka sedanjega delovnega ljudstva. Ta danes zahteva naslednje nujne ukrepe: Načrtno organizacijo vsega uvoza in izvoza; zabrano izvoza vsega, kar je našemu ljudstvu nujno zaradi dela in prehrane; splošno regulacijo in kontrolo nad vsemi cenami. Ustanovitev prekega sodišča ter tudi najtežje kazni za one, ki se ne ravnajo po določbah o cenah ali tihotapijo blago iz inozemstva; popolno nadomestilo izgubljenih zaslužkov rodbinam vseh siromašnih vojnih obvezancev; gibljive dnine in plače, ki se obvezno dvigajo z naraščanjem draginje; organizacijo za preskrbovanje prebivalstva v velikih občinskih prodajalnah po najugodnejših cenah. Delavci in državljani! Naglašajte povsod te zahteve! Zbudite s svojo agilnostjo poklicane faktorje k nujnemu delu! Glavni odbor Socialistične stranke. »Rad. Novme\, 5. aprila 1940. Nobenega za volno potrebnega blaga v Nemčijo Baje je več nevtralnih držav že pristalo na angleške in francoske zahteve. Sklepi angleške in francoske vlade, da bosta omejili uvoz v nevtralne države, ako bodo te izvažale prekomerne količine svojih dobrin v Nemčijo, in da bosta sploh ustavili vsak dovoz surovin, ako bodo nevtralne države te surovine ali pa izdelke iz teh surovin posredno ali neposredno prodajale Nemčiji, so rodili uspehe. Uradno poročajo iz Londona, da je Španija pristala na to, da ne bo izvažala v Nemčijo nobenega blaga, ki je neobhodno potrebno za nadaljevanje vojne in da sta enake izjave podali tudi Madžarska in Grška. V kolikor bodo vsled tega navedene države prizadete, ker jim Nemčija ne bo dobavljala gotovega blaga, jim bosta to blago dobavile Anglija in Francija, ki jim tudi jamčita, da ne bodo v nobenem pogledu trpele .škode. Enaka pogajanja se vrše sedaj z | Zedinjenimi državami in Japonsko. šala izvoz železne rude, odkar je izbruhnila vojna, tako, da znaša samo še eno četrtino prvotnega obsega. V sedanji vojni je bilo potopljenih 54 norveških ladij in 392 norveških! mornarjev je izgubilo življenje. Povečini so Jadje postale žrtve min v vodah, ki so bile označene, da v njih ni nobenih minskih polj. Anglija In Franclja skandinavskim driavam Posebna nota Švedski in Norveški. vlado, da ne bosta več dovolili, da bi se Nemčija okoriščala z izrabljanjem nevtralnosti skandinavskih držav, zlasti v pogledu plovidbe nemške vojne mornarice v teritorijalnih vodah Švedske in Norveške. Anglija in Francija ne bosta dopustili, da bi Nemčija ali Rusija prodirali na področje skandinavskih držav, ker bi vsako tako prodiranje pomenilo ogrožanje tudi angleških in francoskih interesov ter njunega, sedaj skupnega interesnega področja v Severnem morju. Dne 6. aprila sta angleška in francoska vlada vsaka za sebe izročili enako se glasečo noto poslanikom Švedske in Norveške v Parizu in Londonu. Nota predstavlja odgovor na večkratne proteste obeh skandinavskih držav v Londonu proti kršitvi njune nevtralnosti. V noti opozarjata vladi v Parizu in Londonu švedsko in norveško Ali bodo občinske volitve izvedene v celi državi? — Tendenca je, da se izvedejo v celi državi? Kako bo z mesti, ker je v mestih situacija najtežja? — Zavedam se najbolj vse težkoče — je odgovoril ban — že zaradi tega, ker so vsi zaupniki mest zaupniki bana, in zakon jim omejuje delo. Jaz mislim na to, da jim delo olajšam. Nonrefka ima zaupanje v Anglijo da nikakor ne bo kršila njene nevtralnosti, je izjavil norveški zunanji minister Koht v norveškem parlamentu. — Nadalje je Koht omenil, da je Norveška zmanj- Vojna na zapadu Zaenkrat se vrše še vedno samo boji med izvidnicami, ki pa seveda tudi zahtevajo žrtve na obeh straneh. Vo|na na morju Angleška letala so pretekli teden napadla nemško luko Wilihelmshafen in metala bombe na nemške vojne ladje. Trdi se, da so bombe poškodovale križarko »Deutschland« in »Admiral Scheer«. Akcije nemških podmornic so popustile. Očividno Nemci ne morejo graditi podmornic tako naglo, kot pa jih zavezniki potapljajo in razen tega jim mogoče primanjkuje izvežbanega moštva, Angleži so ugotovili tudi sestav nemških zračnih torpedov, ki se, vrženi v morje, gibljejo z lastnim mehanizmom proti ladji, ako je letalec, ki jih je vrgel na ladjo zgrešil cilj. AngleSka trgovska družba na Balkanu John Simon poroča, da snuje Anglija trgovsko družbo za Balkan. Nemški ti&k pravi, da je trajna trgovina med Anglijo in Balkanom nemogoča ter očita Angliji, da zadržuje na Malti večje pošiljke bombaža za Jugoslavijo. , Italijanska kritika nemškega načina bojevanja »Ali ni Nemčija z vojaškega vidika storila napako, ker je napadla Poljsko niesto Francije? Ali ni bila še večja napaka, da ni Nemčija takoj, ko je zmagovito zavzela Poljsko, začela z ofenzivo na zapadu?« Italijanski list »Le Vie deli' Aria«, ki zastavlja to vprašanje, ne da bi nanj odgovoril, meni, da so bili Nemci uverjeni, da Anglija in Francija ne bosta resno intervenirali. Če pa so Nemci tako mislili, piše list dalje, so pozabili na vojne vzroke iz leta 1914. Ker je Nemčija ob sklenitvi nemško-ita-lijanske zveze maja 1939 priznala, da še potrebuje štiri leta do popolne oborožitve svoje vojaške moči, se lahko smatra, da je mislila, da je boljše, če se odkriža slabo oboroženega sovražnika — Poljske, predno bi mogel le-ta organizirati ojačeno obrambo. Nemčija ni hotela riskirati dolge vojne na zapadu, ne da bi se prej zavarovala na vzhodu. Izločenje Poljske je prineslo Nemčiji skupno mejo z Rusijo obenem z vsemi koristmi, ki sledijo iz tega položaja. Zgodovina bo pa pokazala, če je Nemčija storila prav ali je naredila napako, ko ni upoštevala principov napoleonskih vojn. Italijanski tisk je tudi mnenja, da Nemčija zato ni pričela vojne jeseni — ko so bili za njo pogoji najugodnejši — z bliskovito vojno proti Angliji in Franciji, ker se še ni čutila dovolj močna, sovražniku zadati hiter in učinkovit udarec. Ob koncu članka piše list, da je nemogoče, da bi še Nemčija dalje čakala in da je v kratkem pričakovati vsaj izredno močne letalske vojne, zlasti še nad Anglijo. Balkanska posvetovanja v Parizu in Londonu Konferenca balkanskih britskih poslanikov v Londonu in francoskih v Parizu je v zvezi z razširjenjem zavezniške blokade, Jugoslavija, Romunija in Grčija se nameravajo posvetovati o stališču napram blokadi z Bolgarijo in Madžarsko, dočim bo Turčija posredovala med Balkanom in zavezniki. Skliče se baje maja meseca balkanska gospodarska konferenca, ki se bo posvetovala o iniciativi zaveznikov v jugovzhodni Evropi. O namerah zaveznikov pravi poslanik Butler v »New Chronicle«, da Balkan ni v nobeni odvisnosti in da zavezniške čete na vzhodu povečavajo varnost balkanskih držav. Izjemno pooblastilo vladi v Zedinjenih drZavah Vlada Zedinjenih držav je dobila pooblastilo, da sklepa trgovinske pogodbe brez odobritve parlamenta. Pooblastilo velja za tri leta. To pooblastilo je velikega pomena v sedanjem času, ker omogoča vladi zelo elastično trgovinsko politiko z vsemi državami. Zlasti je važno to pooblastilo v zvezi z ureditvijo trgovinskih odnošajev z Japonsko, s katero je trgovinska pogodba potekla in vlada Zedinjenih držav sedaj tolerira trajanje pogodbenega stanja, ki ga pa lahko vsak čas prekliče. Sklepanje nove trgovinske pogodbe je odvisno od zadržanja Japonske napram Zedinjenim državam, zlasti na Kitajskem. SVOJI Navllle Henderson o neuspeli ntlsljl Za zbližanje Anglije in Nemčije. Bivši angleški poslanik Henderson v Berlinu je napisal knjigo o naporih za zbližanje Anglije in Nemčije. Henderson je bil v ta namen poslan v Berlin, pa j se mu misija ni posrečila. Henderson je | študiral v Nemčiji in je osebni prijatelj Goringa. Zato je smatral angleški zunanji minister Halifax, da je on najprimernejši posredovalec. V knjigi so napisani dogodki prav dramatično. Le v skupnosti |e mol Nauk za male države. »Le s sodelovanjem vseh skandinavskih držav bomo rešili demokracijo, kajti le v skupnosti je moč. Pasivna nev-tralnostna politika danes ne zadostuje več. Voditi moramo politiko, ki ima jasen cilj, kajti če tega ne bomo storili, bo naša država izgubila svobodo in neodvisnost. Kar velja za nas, velja tudi za druge male države. Če se ne bodo strnile ter vzajemno in solidarno branile ljudske pravice ter se kolektivno uprle nasilju, bodo prišle v katastrofo. Kdor je majhen, le tedaj nekaj pomeni, če je v složni skupnosti.« Tako dobesedno piše glavno glasilo norveških socialistov »Arbeiterbladet«. Doma in fta svetu V ogledalu Včasih proslavila tudi liberalce In liberalne zmage, »Slovenec« je silen nasprotnik liberalcev in liberalizma sploh. Neredko se razpiše Proti liberalcem in liberalizmu v dolgih uvodnikih. Včasih pa njegovim urednikom vendarle sipodrsne in pri tem razgalijo svojo libe* ralno dušo. Tako smo v št. 78 »Slovenca« z dne 6. aprila imeli priliko čitati dolg slavospev na liberalizem v Kanadi in njegovo zmago pri zadnjih parlamentarnih volitvah. Prvak stranke Makenzie King pa je v člarilirii celo upodobljen. Citalcem »Slovenca«, morajo biti taki liberalni utripi »Slovenca« v. Couk in zabavo. ______________________________________f i ________ Tiskovni sklad Maribor: S. Majer din 10. Na konferenci socialističnih zaupnikov zbrano din 374.25. t~ Sv. Lenart: s. Kokol Ivan din 10. — Trbovlje: Neznani din 2. — Ljubljana: Zbrano na konferenci socialističnih zaupnikov' din 260. — Novo mesto: Jos. Moretti din 10. — Iskrena hvala. Posnemajte! , Jelovška Politika" ne dobiva nobenih subvencij, zato poravnaj naročnino! Kdo more postati Časnikar? Ministrstvo za socialno politiko je pripravilo načrt uredbe o časnikarjih, kateremu je -posvetil »Hrvatski dnevnik« cel uvodnik. Svojevrstnost v načrtu te uredbe je, da bi mogel postati časnikar samo človek, ki ima veliko maturo. Pravilno pravi »Hrvatski dnevnik«, da je ta določba nekaj nemogočega. Časnikarstvo je poklic, ki zahteva vse drugačen zrelostni izpit, kot pa je velika matura. Kdor pozna zgodovino oz. razvoj delavskega tiska, nam bo to prav radevolje pritrdil. V Ameriki najbrž ne bi našli človeka, ki bi stavil predlog, da mora biti časnikar maturant. Časnikar je lahko vsakdo, ki čuti nagnjenje za ta poklic in se mu posveti. Brez gotove stopnje predizobrazbe itak ne more postati nihče časnikar. Kdor pa je časnikar, se mora dnevno učiti in izobraževati, potem pa je vseenno ali je novinar maturant ali pa samouk. Dober časnikar se uveljavi, slab pa se sam izloči. Od časnikarja bi se k večjemu lahko zahtevalo gotove moralne kvalifikacije, kot je n. pr. nepodkupljivost in podobno. Politična zloba. »Slovenec« prinaša poročilo o govorih s, dr. Živka Topaloviča ob priliki njegovega obiska v Sloveniji pod naslovom »Socialisti zoper hrvatsko politiko«. Socialisti smo se od vsega početka zavzemali za demokratično rešitev hrvatskega vprašanja. — Mi imamo pač svoje tehtne pomisleke proti načinu reševanja tega vprašanja, ker smo še vedno mnenja, da ‘bi bilo tudi v interesu Hrvatov, ako bi se bilo to vprašanje reševalo v okviru sporazuma združene opozicije z dne 8. oktobra 1937, t. j. po prehodni obnovitvi demokracije v državi. S tem je soglasal tudi dr. Maček, ko je 1. 1935 in potem 1. 1938 pri skupščinskih volitvah nastopil kot nosilec liste združene opozicije v državi. Ako »Slovenec« skuša prikazati, da so socialisti proti sporazumu in hrvatski politiki, je to navadno »podvaljivanje«. Ali bomo dobili avtonomno Slovenijo? »Slovenec« že dalj časa prinaša članke o potrebi ustanovitve avtonomne Slovenije in poziva Hrvate, naj Slovence v tem stremljenju pod-pro. »Hrvatski dnevnik« pravi, da vzpostavitev avtonomne Slovenije ni odvisna od Hrvatov, r'» .-4» VfUtj* Kakšna je naša gospodarska politika? O tem vprašanju je govoril na občnem zboru Hranilnice dravske banovine njen predsednik Ivan Avsenek, ki je med drugim govoril tudi o naraščanju izdatkov države za oiborožitev. Večji izdatki zahtevajo več sredstev: »Vsaka država krije lahko svoje povečane izdatke samo na naslednje načine: poviša davke, najema posojila, prostovoljna ali prisilna, če pa vse to odpove, pa pribeži k inflaciji. S tem seveda ni rečeno, da bi morala izbrati samo eno pot. Pri nas si pa sploh nismo na jasnem, katero pot naj krenemo... Pri nas še ne moremo govoriti o inflaciji, četudi imamo močno povečan ofotok denarja. Na drugi strani pa moramo resnici na ljubo priznati, da imamo občutek, da ni več daleč čas, 'ko fei lahko kako novo povečanje denarnega obtoka samo moglo povzročiti dviganje naših domačih cen in pomeniti začetek inflacije.« V
  • smo številni in ki ustvarjamo dobrine tega sveta. Pristopajte v naše vrste, da pomnožimo našo moč. Dokažimo, da smo Jia mestu in da terjamo, da se nas upošteva ui' Prizna. Sodrugi, zaupniki, storite svojo dolžnost. Podučite svoje sodelavce in jih organizirajte,1 |V organizaciji je moč. Kolikor w°či, toliko pravice. Vsi na delo in kmalu se bodo pokazali uspehi. Seja »Vzajemnosti« se bo vršila danes, v torek, dne 9. aprila s pričetkom točno ob 20. uri vsi in točno! Modra galica, pravi »Sovenski gospodar« je podražila tudi radi tega, ker so dobili delavci 30 odst. zboljšanje mezd. Da ne bi kdo mislil, da so delavci v resnici to dobili moramo povedati, da so prejeli delavci samo 15 odst. poviišanje, čeravno je draginja na-rastla najmanj za 30—40 odst. TRBOVLJE ie bila volilna borba! Volilni boj za dele-J v krajevno skupščino Bratovske skladnice rbovljah je bil zelo oster in to v pravem P "'enu besede. Najbolj, oster je ibil ta 'boj med ..mi in zelenimi. — Eden izmed pri- ' a.sev je z dolgim kuhinjskim n°zem navalil na agitatorja ibelih, ki je ™oral ob 3. uri zjutraj zbežati iz stanovanja in “cati na pomoč orožnike. Tako ostro smo se v rev*riih za zaupanje delavstva. ■ r", 0 °b nedeljah. Rudniško ravnateljstvo je Hv« da se v mesecu aprilu dela zunaniem JAk11 Sicer dne 14' in ^ *■ m- Na to di ip pa obratovodstvo določi- delavcev n h ? v nede'j°- 3. marca H češ, di m 1- k° v ,esnenl skladišču, doma, ne drži * a JC ? I,edeliah ni dela. To seveda skladišč« clnPau ve^a 7,3 klavce v lesnem stvu V7hnlf i_“‘a 'se ostale- Obratovod- ^ ^ obrata w .Priporočali, da ne- koliko popravi ceste in pešpoti, po katerih morajo delavci na tem obratu v službo in iz službe. Opekarna TPD začne obratovati dne 15. aprila. Kakor vsako leto, jo bo tudi letos vodilo podjetje Hauck. Zaposlenih bo okrog 80 delavcev in delavk. Podjetje baje namerava napraviti v tej sezoni 6 milijonov komadov opeke. Redni občni zbor zadruge »Počitniški dom« Je bo vršil v nedeljo, dne 21. aprila t. 1. s pričetkom ob pol 4. uri popoldne v pisarni »Delavskega doma«. Tem potom vabimo vse čla-iz Trbovelj in Hrastnika, da se občnega 7-bora v čim večjem številu udeležijo. Odbor. LJUBLJANA Občni zbor društva »Vzajemnosti« Ljubljana mesto. Občni zbor društva »Vzajemnost« Ljubljana se bo vršil v torek, dne 9. t. m. s pričetkom ob 8. uri zvečer v sobi kovinarjev v »Delavski zbornici«. Na dnevnem redu so poročila, volitev novega odbora in delegatov za občni zbor zveze ter razno. — Odbor. Redni občni zbor godbe »Zarja« v Ljubljani. V torek, dine 9. t. m. ob 8. uri zvečer se bo vršil redni letni občni zbor godbe »Zarja« v glasbeni sobi. Na dnevnem redu so poročila, volitev novega odbora in Predlogi' ter nasveti. Člani naj se občnega zbora zanesljivo udele-I že. — Odbor. MARIBOR Kolektivna pogodba mariborskih pekov pred sodiščem ZAGORJE OB SAVI življenjske potrebščine postajajo vedno 7ra?je- V marcu mesecu so nam kmetje po-arazili mleko; za njimi so prišli mesarji in nas ravno za praznike obdarili z dražjim mesom. Tako je tudi z drugimi življenjskimi potrebščinami. t, c . . ta ..Ker pri nas vode še bolj primanjkuje kot oencina, občinski odbor na prihodnji seji nk epa! o odpravi plačila vodarine, ker res ni i .Plačui?s vodarino, ako ni vode. umrla je v Zagorju mati našega s. Jožeta Kosmusa iz Hrastnika. Blago pokojnico je spremilo na njem zadnji poti mnogo ljudstva, zapela pa 11 je v slovo »Vzajemnost« I iz Hrastnika, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje. LITIJA , Kako je * dostavo poite? Z dostavo pošte .]e pri nas težava. Naša »Delavska Politika«, j redno odhaja iz Maribora z zadnjim več er -nim vlakom, se raznaša pri nas šele popoldne naslednjega dne, v Gradcu pa šele tretji dan Popoldne! Časopis, ki je oddan na pošto v Ma-riboru v petek zvečer, se dostavlja v Gradcu šele v pondeljek dopoldne! To so nevzdržne Tazmere! Zakaj poštna uprava v Litiji ne poskrbi za to, da bi se pošta v Gradcu dostavljala dvakrat dnevno, kot v Litiji? Razen tega Pa nam je tudi nerazumljivo, zakaj se pošta, j’ se v nočnih urah prevaža iz Maribora mimo '•lije in s prvim jutranjim vlakom iz Ljubljane v Litijo nazaj, ne dostavlja v Litiji in Gradcu z® zjutraj? Toliko pošte tudi ni, da bi se to nc ^alo napraviti. Želeti ibi bilo, da se ta stvar ^redi, kajti kako pride naročnik časopisa v t radcu .do tega, da ga čita namesto v soboto, Dne 20. oktobra 1939 je sklenila podružnica »Zveze živilskih delavcev v Mariboru« z »Združenjem pekovskih mojstrov« kolektivno pogodbo, v kateri je med drugim določeno, d'a se s podpisom te pogodbe odpovedo pomočniki vsem morebitnim zaihtevkom, ki bi jih imeli iz dosedanjega službenega razmerja do svojih delodajalcev. Nedavno pa je nek pomočnik tožil večje mariborsko podjetje na plačilo nadur, ki jih je opravil že pred sklenitvijo te kolektivne pogodbe. Pekovsko podjetji je v tožbi takoj ugovarjalo, da pomočnik nima ipravice tožiti, ker so se s gornjo pogodbo vsi pomočniki odrekli vsem zahtevkom, četudi bi jih bili imeli. Okrajno sodišče si je usvojilo pravno mnenje tega pekovskega mojstra in cel tožbeni zahtevek v znesku okrog din 2000 zavrnilo, ter obsodilo pomočnika na plačilo stroškov. Vsled Priprave za majsko akademijo, ki se bo vršila v soboto, dne 4. maja v »Sokolski dvorani« (prej »Union«), so v polnem teku. Opozarjamo že sedaj vse sodruge in sodružice na to lepo prireditev, pri kateri bodo sodelovala vsa delavska kulturna društva. Kdaj bo dograjen paviljon tukajšnje Splošne bolnišnice? Zadnje čase se širijo pri nas vesti, da bodo letos nadaljevali z dograditvijo paviljon mariborske bolnišnice, ki je že nad dve leti v surovem stanju dozidan. Vsak, kdor pozna razmere, ki vladajo v naši bolnišnici, kjer često ni prostora za bolnike, ki bi se morali zdraviti v bolnišnici, bo gotovo vesel, ako se bodo te napovedi končno uresničile. Za dograditev tega paviljona ne bodo potrebni posebno veliki zneski ■ \ \ v Dočim so se v vseh večjih mestih izven Slovenije gradile nove bolnišnice, je bilo zlasti naše mesto v tem pogledu silno zapostavljeno, dasi bi baš v obmejnem kraju ne smelo biti tako. it. Ui.iM »■> ‘ 'tri '\ je treba dobiti tudi za likvidacijo tega perečega vprašanja, ki se tiče ne samo mesta, temveč tudi našega podeželja. In cesta Maribor—Celje? »Slovenec« poroča, da je gradbeni minister dr. Krek podpisal odlok o asfaltiranju banovinske ceste Kranj— Kokrica in Britof—Kokrica—Naklo. Asfaltiranje bo stalo 3.38 milijonov dinarjev. — In kaj bo s cesto Maribor—Celje? Pred likvidacijo obrtniških združenj. — Te dni so prejela obrtniška združenja zavrnjene pritožbe, ki so jih vložila proti tzbornici TOI, ki jih je, kakor smo že poročali, obvestila, da mora večina dosedanjih obrtniških združenj, ki so obstojala že pol stpletja. likvidirati. Pritožbe je banska upravi zavrnila, ker niso bile vložene potom zbornice TOI. Kaj bodo sedaj ukrenili prizadeti obrtniki, bomo šele videli. Vsekakor je to vprašanje povzročilo silno razburjenje med obrtniki, ki so priredili številna protestna zborovanja, da se to nakano zbornice TOI prepreči. Tudi g. Žebot je obljubil, da bo posredoval, zlasti za združenje mesarjev, ki je tudi prizadeto. Očividno priziva pekovskega pomočnika pa je okrožno kot prizivno sodišče to sodbo razveljavilo in ugotovilo, »da je gornje naziranje okrajnega sodišča pravno pomotno, ker je mogoče s kolektivno pogodbo obvezno uredili le medsebojno razmerje med služibodajalci in službojemalci. Ne morejo se pa s kolektivno pogodbo zmanjševati pravice, ki pristojajo službojemalcu že po zakonu. Posebno se ne morejo spreminjati že v času sklenitve kolektivne pogobe pridobljene pravice, ki izvirajo iz svoječasnega službenega razmerja. S podpisom kolektivne pogodbe se torej pomočnik ni odpovedal svojim zahtevkom iz prejšnjega službenega razmerja s toženim mojstrom, ki je bilo ukinjeno že pred podpistftn kolektivne pogodbe in ima zato še vedno pravico uveljavljati svoje zahtevke za plačilo naduT in mezde s tožbo.« pa tudi posredovanje vplivnega g. Žebota ni zaleglo, zato so obrtniki tem bolj razočarani. Nevarnost razširjenja kaparja, ki ga sedaj zatirajo v območju Maribora ni tako velika, kot bi si- človek mislil, ako se drevje temu primerno neguje. Zadnjič smo poročali o razširitvi kaparja v sadovnjaku stolne župnije pod Kalvarijo, kjer bodo posekali 190 napadenih sadnih dreves. Levo in desno do tega sadovnjaka se nahajajo obsežni sadovnjaki vinarske šole, v katerih pa in napadeno niti eno drevo od kaparja. Iz tega se vidi, da je mogoče tega zelo opasnega uničevalca drevja držati izven sadovnjakov, ako se sadovnjaki negujejo. 25 kg saharina so te dni zaplenili obmejn organi v nekem tovornem vlaku, ki je prispel iz Gradca. Revizija proti oprostitvi J. Kugyja. V znam aferi upokojenega policijskega stražnika Josipa Kugyja je državni tožitelj pri glavni razpravi dne 26. januarja t. 1. prijavil revizijo radi oprostilne sodbe. Sodišče je namreč takrat Josipa Kugyja po večurni razpravi in zaslišanju petih zdravnikov oprostilo obtožbe, da bi bil zakrivil smrt svoje 73 letne soproge s fem, da bi jo bil zaklepal v nezakurjeno stanovanje ter jo puščal brez pomoči in nadzorstva in ji ne dajal zadostne hrane in obleke ter da je ni poslal bolnišnico. Državni tožitelj pa prijavljene revizije proti tej oprostitvi ni izvedel, ampak jo je umaknil in je postala tako oprostitev Kugyja pravomočna. Hude opekline je zadcbil ipri delu 55 letni Avgust Kun, delavec v tukajšnji kurilnici drž. železnice. Zdravi se v splošni bolnišnici. Narodno gledališče. Ponedeljek, 8. aprila: Zaprto. TorekT 9. aprila ob 20. uri »Trideset sekung ljubezni*. Sreda. 10. aprila: Zaprto. Četrtek, 11. aprila ob 20. uri: »Ana Christie« Red A. Premiera. Ameriška drama na mariborskem odru. — 0’Neillova realistična socialna drama »Ana Christie«, slovita znanka velikih svetovnih odrov, se v Skrbinškovi režiji tekom tega tedna prvič vprizori na odru mariborskega gledališča. Glede naše meščanske šole smo čitali v »Slovenskem Narodu«, da jo nameravajo ukiniti. Mi delavci se dobro zavedamo, kako velikega pomena je ta šola za našo mladino, zato ne bomo nikdar dopustili^ da bi se ukinila. G. odbornika občine Rajhenburg, ki se je izrazil: »Kaj bomo pošiljali svoje otroke med knapovske barabe«, pa vprašamo: Ali smo zato barabe, ker s poštenim in težkim delom služimo svoje kruh, ali zato, ker ravno tako plačujemo davke kot drugi, ali je knapovski denar manj vreden kot drugi, ali zato. ker nismo njegovi politični pristaši, ali zato, ker znamo s svojo glavo misliti in se ne pustimo duhovno zasužniti, 'ali zato-, ker nismo njihove ovce? Mi> delavci si (»mo dobro zapomnili to žalitev in ob priliki pokazali, da naša poštena knapovska duša ve kaj hoče in kje je njeno mesto. — Družnost! — Rudarji. KRANJ Vsemu delavstvu v Seniperitu odpovedano Posledice blokade občuti tudi kranjsko delavstvo. V soboto, dne 7. aprila je vse delavstvo v tovarni gumijastih izdelkov »Semperit« dobilo odpoved službe, ker tovarna ne dobi potrebnih surovin. Vodstvo tovarne upa, da se mu bo mogoče še pred potekom odpovednega roka posrečilo dobiti surovine. Delavstvo si želi, da bi ne prišlo do ustavitve obrata in s tem do izstopa vsega delavstva, ki bi ostalo v tej draginji brez zaslužka in seveda tudi brez kruha. JESENICE Draginja dan za dnem raste. Te dni so povišali cene mesu za din 2 pri kg vsi mesarji in tudi ostali mesni izdelki so se podražili, — Prav tako so te dni mlinarji povišali cene koruznim izdelkom za din 0.25 do 0.50 pri kg. — Naša tovarna pa ima gluha ušesa in ne poviša e|e v pondeljek. »v -ra^un ° na*em izobraževalnem delu. Naša * zajemnost« je vršila občni ziboir dne 31. mar-sa’ katerega se je izpred centrale udeležil tudi Blaž Korošec. —• Društvo zaznamuje lepe sp.ehe, kljub slabim časom. Ustanovilo si je ivnjiznicar )e s. Logar. iiraškl ^ k ŠU|e j, f,anov k} ,.h ycžba s eciman. Lokal pomagata vzdrževati podnuž-?>ca lesnih delavcev in delavskih kolesarjev, aventar, ki smo si ga nabavili v preteklem SENOVO PRI RAJHENBURGU Pri volitvah v Bratovsko skladnico je na stopila samo Zveza rudarjev Jugoslavije. V nedeljo, dne 10. marca bi se bile morale vršiti volitve delegatov v krajevno skupščino naše Bratovske skladnice. Toda vložena je bila samo naša kandidatna lista (Zveza rudarjev Jugoslavije), katera je bila ta dan proglašena za izvoljeno. Zeleni *opet * %'\ ' ^ W ♦ ■ v* niso mogli niti toliko podpisov dobiti, da bi bili sestavili kandidatno listo. Na izredni krajevni skupščini, dne 17. marca 1940 je podal prejšnji krajevni upravni odbor poročilo o svojem poslovanju. V poročilu smo slišali, kaj vse je d'osedanji odbor storil za dobrobit Bratovske skladnice in njenih članov. Glede rudnika Globoko in premo govnika Podsreda smo pa slišali, da ne plaču' jela nikakih zavarovalnih prispevkov kljub temu, da se je vse storilo s strani uiprave, da bi se jih prisililo k rednemu plačevanju. Najbolj žalostno pa je, da rudnik Globoko ne plača niti onih prispevkov, ki jih odteguje delavstvu. Delegati so zahtevali, da mora rudarska oblast poseči vmes in napraviti čimpreje red, ker delavci ne ibodo dopuščali, da bi kdo bogatel na račun žuljev delavstva. Ako ni mogoče, da bi se prispevki izterjali, naj se dotično podjetje podržavi, izkoriščevalca našega delavstva naj se pa obtoži, kar je za take ljudi edino P-vlno. — Gospodu podjetniku rudnika Oloboko S. pa povemo enkrat za vselej, d!a ga bo ta »poceni kapital delavskih žuljev« spravil tja kamor spada. Z zadovoljstvom je skupščina vzela na znanje, da se bo v najkrajšem Času nabavil ^ reževalni avto, katerega tako nujno potrebujemo. Delegat Krajevne bratovske skladnice. veselico. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor, le s. Semenčič je bil izvoljen na novo. — V novem poslovnem letu se ne bomo prav nič ozirali na bivše opozicionalce in nergače. Ob zaključku občnega zbora smo nabrali din 28 niso bile od septembra m; 1. niti za paro povišane mezde — da o vrednosti osebne svobode niti ne govorimo. Čudimo se, da oblasti tako uničevanje zasebne iniciativnosti in osebne svobode gledajo W ii *. • ti HRASTNIK Občinski proračun Dne 28. marca t. 1. se je vršila seja občinskega odbora občine Hrastnik-Dol, na kateri je bil sprejet tudi obč. proračun za leto 1940/41. Ker smo prepričani, da bomo s tem ustregli čitateljem in naročnikom našega lista, bomo v naslednjem navedli nekaj podatkov iz proračuna, da se vsaj v glavnem z njim seznanijo. Novi proračun za leto 1940/41 predvideva diii 1,867.508 izdatko'v in ravno toliko dohodkov ter je višji od lanskega za din 294.721. Davčni predpis znaša din 881.782 (din 702.394). (Številke v oklepaju pomenijo lanskoletni predpis ter višino dohodkov ali pa izdatkov.) Navedli bomo seve le glavne številke posameznih strok: Izdatki: Prejemki uslužbencev din 129.302 (din 126.502); kmetijstvo, gozdarstvo in živinoreja din 33.800 (din 24.600); narodno zdravje, zdravnik, babica in drugo din 36.300; pokojnine din 10.890, ki jih prejemajo Mam, Verne in Eržen; dravinjske doklade uslužbencev din 50.000 (din 21.000); osebni izdatki v celoti znašajo din 291.692 (din 259.292); občno upravno oblastvo {za vse stroke) din 101.650 (diin 85.750); vzdrževanje gasilskih čet din 20.000 (din 15.000); javna razsvetljava din 20.000; protiplinska obramba din 52.000; vzdrževanje ljudskih Jol v Hrastniku din 145.600, na Dolu din 237.500, Turju din 103.900, v Kalu din 1653, pri Sv. Marjeti din 326, prispevek meščanski šoli v Trbovljah din 31.158 (za vsakega učenca iz Hrastnika din 768) in Celju din 3732; kulturnim ustanovam din 5000 (din 1000)j odplačilo posojil din 70.400 (din 70.400); vzdrževanje obč. cest, mostov, zgradb skupno din 570.000 (din 102.000); kmetijstvo, živinoreja, gozdarstvo: obč. kmetijski sklad din 30.500 (din 36.500), elementarne nezgode din 25.000, skupaj din 78.000 (din 72.850); socialno skrbstvo din 395.812 (din 239.556); ljudsko zdravje din 53.000 (din 53.000); prispevek obrtnim nadaljevalnim šolam din 22.350 (din 20.841); obč. gospodarstvo in obč, podjetja din 98.025 (din 83.025); za pobiranje obč. trošarine din 13.000 (din 13.000). Nepričakovani izdatki din 28.000. Skupno torej izdatkov 1,867.508 din. Kadar plavi govore.,. Dne 29. marca t. 1. se ije vršilo javno zborovanje, ki ga je sklicala Narodna strokovna zveza {plavi) in sicer kar v rudniški čakalnici. Na dnevnem redu je bilo poročilo o mezdni razpravi, ki se je vršila prejšnji dan pri TPD v Ljubljani. Jz poročila, ki ga je podal njihov tajnik, g. Makše Božidar, je bilo razvidno, da je bil glavni invciator za pocetek in pa tako ugoden zaključek tega gibanja vsekakor on in njegova NSZ, na njegovih ramenih je ležalo vse težišče tega boja, sploh pa je vse storil on, on in samo on. No, priznanje zasluži tudi s. Pliberšek, nekaj malega s. Murn, kar pa se tiče organizacije Zveze rudarjev Jugoslavije kot take in pa JSZ, jih je pa jedva le omenil in še to v takem tonu, kot da so bile bolj za cokljo. Ker smo slišali samo eno plat, smo seve vse gladko verjeli, pa tudi sicer je bilo razmeroma mirno, menda zato, ker se je stvar vršila v rudniški čakalnici! P°i?|nila je prosil s. Jagodič* ki mu ga je dal g. Makše, s katerim se pa niti Jagodič niti drugi prizadeti niso mogli zadovoljiti. Končno je spregovoril še starešina obratnih zaupnikov g. Catar, ki je bil tudi na razpravi, ki pa je predvsem apeliral na navzoče, naj ibi se še bolj odzvali^težnji TPD glede nedeljskega dela, češ, da ima družba silno veliko naročil. Kar se tiče »plavih«, seve tega nikdo ne odobrava. Namesto končnega poziva iza nadaljnje borbe, v katere se bo morala NSZ čimprej spustiti, za dosego plačanih dopustov, sanacije Bratovske skladnice na stroške kapitalistov itd., kar vse so nam »tovariši« obetali pred volitvami s pisano in govorjeno besedo, je pa g. Čatar rate povedal tisto o hlapcih. Da srno mi pač hlapci, da se ne zamerimo gospodarju, sicer ne bo drugič imel mč razumevanja za nas hlapce. K. temu menda ni treba komentarja, želeli bi le, da se besede, ki naj bi jih po pisanju »Nove dobe« izgovoril nek »rdečkar« na zborovanju, v kuhinji, cimprej izpolnile, čeprav ;ie vse sku-paj, kar je o tem pisal ta list, navadno obrekovanje in natolcevanje. — Rudarjem pa v res-"•j1 svfl“iemo: Odprite vendar oči, do boste V'ru!x i se okrog vas! — Rudar. Občni zbor Krajevne protittiberkulozne lige se bo vršil m nedeljo, dne 14. aprila ob 9.30 uri v restavraciji Šentjurc. Vsak. kdor se zanima za protituberkulozno gibanje, naj se gotovo udeleži občnega zbora. Zahv.-Va. Ob izgubi drage, matere Terezije Kosmus se tem potom najprisrčnejše zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili svoje iskreno sožalje: prav srčna hvala pevskemu zbo.ru vzajemnosti« 1 iz Hrastnika, ki je žrtvovala pot k pogrebu v Zagorje in zapela na grobu krasne žalostinke. Se enkrat srčna hvala vsem ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti — Jože Kosmus in ostali sorodniki Književnost Atlas Slovenije se nam napoveduje: obsegal bo vse podatke, ki se tičejo naše zemlje in našega naroda, v zemljepisnem, etnografskem, jezikovnem, zgodovinskem, geološkem, etnološkem, morfološkem, biološkem, vegetacijskem, obrtniškem, industrijskem, zdravstvenem, izseljeniškem, socialnem itd. pogledu, Atlas bo obsegal do 200 kart v velikem merilu, s pojasnjevalnim besedilom na slovenskem in v tujih jezikih, tako, da nas bo delo dostojno predstavljalo tudi v inozemstvu. Dela so se lotili naši najbolj znani profesorji ljubljanske univerze. Njihovo iniciativo pozdravljamo. Rudarji so izrekli svole zaupanje „Z«ezi rudarjev Jugoslavije" Volitve v rudarskih revirjih so končane. Najprej so se vršile volitve obratnih nepravilnem večinskem sistemu, ki ji je zaupnikov dne 3. marca 1940. V času dajal prednost kot največji organizaciji, od 15. februarja do 31. marca t. 1. so se j Te volitve so pa pokazale, da ta njihova pa vršile volitve v posamezne krajevne trditev ni resnična, ker je tudi sedaj bratovske skladnice. j naša organizacija iz obeh volitev izšla Pri volitvah so bile hude borbe. Vse kot absolutna zmagovalka, nasprotne sile so se združile kot še nik-1 O volitvah obratnih zaupnikov smo dar in kljub temu je »Zveza rudarjev i že objavili temeljitejše poročilo in ko Jugoslavije« pri obeh volitvah zdaleč | zberemo in obdelamo vse rezultate vo-dobila absolutno večino. litev v krajevne bratovske skladnice, Nasprotniki so vedno poudarjali, da j bomo poročali tudi o tem najlepšem slone pozicije Zveze rudarjev zgolj na uspehu »Zveze rudarjev Jugoslavije«. Povoden) je spravila 12.000 ljudi ob streho samo v okolici Novega Sada Baker za NemZijo skozi Gibraltar Iz Rio Tlnto Švicarska »Volksstimme« prinaša to- Donava s pritoki je zalila vso okolico Ic zanimanja vredno poročilo: »Fran-Novega Sada, daleč proti madžarski cova vlada mora Nemci,! dobaviti vsak mesec 85 tisoč ton bakra na račun voj- V Novem Sadu je v predmestjih voda | dolgov. Ta baker more priti v Nem-podrla nad 800 hiš in porušila nasipe, j 1le *kozi dalijo. Do Italije pa pride Zadnji teden je bil ustavljen ves promet.!RloT'n‘a v Španiji skozi morsko ozi- H&tSUk sodmzU Otrok ni igrača odrastlih I je eni del, ki se drži nadplečja (zgoraj na Kolikokrat se pritožujejo starši in drugi od- ^ hrbtu). Sestoji iz 9 zarebernic. Kakor že ime rastli nad nagajivimi otroci. Vse premalo pa j P°ve, uporabljajo ta kos pretežno za peceniko. pomislijo na to, .da so morda oni tisti, ki so j K°s*‘ izločimo včasih že pred uporabo, včasih sami privzgojili otroku nagajivost, ker so rav-j Pa ®e*e 'z že pečenega mesa. Včasih pečemo nali z otrokom kot s kako igračo. Kolikokrat i ceJ ^os skupaj: bolj običajno pa razsekamo laibko opazujemo, da se starši ali drugi otroku | hrbtno pečenko na posamezne zarebrnice ali dama ali kje med potjo skrijejo in se mu ne! bržole’ ki l‘h Potem Pečemo. Sprednie tn prikažejo prej, dokler otrok ne začne milo jokati. Ali pa skrijejo odrastli otroku najljubšo Pri Beogradu je Donava dosegla višino 756 cm nad normalo, Sava pa 714 cm. Poslednje vesti javljajo, da vode u-padajo. Najnovejše vesti Pogajanja za obnovo pogodbe glede izvoza živine v Italijo se bodo pričela na Reki. Delegacija naše države je že odpotovala na Reko. Holandska ima pod orožjem pol milijona mož. V slučaju vojne lahko postavi armado 900.000 no pri Gibraltarju, nad katero stražijo Angleži. To pomeni: General Franco dobavlja z angleškim sodelovanjem Nemčiji surovine, ki jih ta rabi za vojno industrijo. — Kapitalizem si pač lahko marsikaj dovoli in tisti, ki so soudeleženi pri vojnoindustrijski internacionali, imajo za dobiček dovolj razumevanja.« V pariškem dnevniku »Figaro« pa beremo: »Koncem prejšnjega meseca je bilo natovorjenih v mehiškem pristanišču Manzanillo na neko sovjetsko mož. Aktivnost na zapadni fronti se je znatno ladjo 5 milijonov ton bakra iz. Združe ojačila v zadnjih tednih, Gospodarska pogajanja med Rusijo in Japonsko so prekinjena. nih držav. Ta baker potuje preko Vladivostoka v Nemčijo. Po transsibirski 18.000 letal je naročila Anglija v Zedinjenih železnici dobiva Nemčija iz Mandžurije državah. Oborožili bodo letala šele v Angliji, sojo, Nemčija prodaja Čangkajšeku vojni materijal, ki ga je zaplenila na Poljskem, da si tako preskrbi volfram, na katerem je Kitajska zelo bogata.« ker je angleško orožje najboljše, Pred spopadom na Jadransksm morju? — V raznih italijanskih lukah na Jadranu se nahaja več nemških trgovskih ladij, ki naj bi sedaj prevažale cement iz raznih italijanskih r-ristanišč v Trst, za Nemčijo. V isto svTho je bila najbrž pozvana v Trst tudi nemška trgovska ladja »Ankara«, ki je bila doslej zasidrana v Gružu. Neposredno, ko je ladja odplula, pa se je ■ ,pojavilo v Jadranskem morju angleško vojno ladjevje. Ni izključeno, da bodo angleške vojne ladje napadle nemške parnike. Topleje bo postalo in vreme se bo izboljšalo. Prekomeren Izvoz Sivine Važno gospodarsko vpraianje, V v.ojni je dobra konjunktura za marsikatero blago. Tako je tudi v sedanji vojni. V takih konjunktumih d ob ah mora gosipodarska politika paziti na to, da izvoz ni prevelik, io je tak, da bi nastajalo pomanjkanje blaga doma in da bi ga pridelek oziroma priredek ne mogel nadomestiti. Tako je na primer pri izvozu go-vede. Leta 1938 je bilo izvoženih 27.362 goved, ; 1. 1938 420.000 centov masti, 1,180.000 centov 1939. pa kar 35.253; telet 1938. 5765, 1939.1 ribi*^ ol>a- 923-?0? cent°v surovega masla in 9670, svinj 1938. 259.986, 1939. 298.439, drob- | J2aCent0V mleka V6C k°‘ Pa ,e ‘C*a bkž& nice 1938. 245.801, 1939. 360.212; svežega mešaj Civilna mobilizacija v Italiji. Italijanska via- Razno Tovorni vlak je naletel na kmečki voz. Pri vasi Goliak blizu Zagreba je naletel tovorni vlak na kmečki voz, na katerem je bilo deset oseb, v pretežni večini žen. Konja je lokomotiva pregazila, voz pa odrinila s proge. Kljub temu pa je ena ženai bila ubita, drugi so kolesa odrezala noge, štiri pa so bile težje ranjene. 500 vagonov žita je zgorelo v Ujoru na Madžarskem, ki je bilo shranjeno v dvanajstnad-stropnem silosu, ki je tudi uničen. Kako ie s preskrbo masti v Franciji in Nemčiji. Po izkazu številk francoske zunanje trgovine v 1. 1938 je Francija izvozila 122.000 centov svinjske masti več kot pa uvozila, Presežek izvoza nad. uvozom izkazuje Francija tudi pri izvozu surovega masla v višini 23.000 centov in kondenziranem mleku v višini 264.000 centov. — Narobe pa je morala Nemčija uvoziti igračo ali kak drug predmet in uživajio ob otrokovem obupnem kričanju. Pogosto tudi vidimo, kako kdo otroku .ponuja slaščico ali kaj drugega, a mu darilo vedno znova odmakne in spet ponuja, dokler ni otrok resnično užaljen in šele tedaj dobi darilo. Te in druge slične igre so pa zelo nespametne, škodljive za otrokovo živčevje in včasih usodne za njegovo poznejšo življenjsko pot. Tak otrok postane že v mladih letih zbegan in zmeden, nič več ne ve, koliko se lahko še zanese na starše in druge odrastle, vsi pojmi o ljubezni in zanesljivosti -drugih se mu zmešafio. Kar kmalu se potem otrok sam navadi te nagajivosti, ki jo je spoznal pri odrastlih; nagajati začne svojim vrstnikom, živalim, staršem1 in sploh vsej okolici. Nagajivost mu kmalu preide v kri in meso, zli duhovi, ki simo jih priklicali v otroka, se ne dajo več odgnati in ko bo zrastel, bo spet človek več, ki bo mučil ženo ali moža, svoje podrejene, nagajal vsakomur in sploh motil vso svojo okolico. Krivdo na tem pa nosi nepravilna vzgoja v otroški dobi. Ženske ročne torbice Ako nismo skrajno snažni, postane naša ročna torbica kar hitro pravo gnezdo bakterij. V njej hranimo žepni robček, ne samo svežega, ampak tudi rabljenega, ki je včasih čisto moker od nahoda, potu in solz. Razen ključev in neštete druge drobnarje pa imamo v torbici še denarnico z denarjem, o katerem je znano, da rad prenaša bolezni, ko igre skozi toliko rok. Če vse to premislimo, nam bo že zdrava pamet velela, da je treba higieni ročne torbice posvečati vso pažnjo. Večkrat jo moramo obrniti, skrtačiti in jo izkužiti vsaj na naprepro-stejši način, da jo široko odprto izpostavimo sončnim žarkom in svežemu zraku. Ne imej v torbici poleg žepnega robca nezavito svojo južino ali sladkorčke! Če je robec moker, se rado zgodi, da ključi zarjave in dobijo potem robci madeže od rje, ki jih je težko odpraviti. Zato je najbolje, da imamo za ključe posebno denarnico, ki si jo lahko 'tudi sami naipravimo iz močnega blaga. Če greš nakupovat, ne vrzi 'ključev in denarnice med nakupljeno ^obo, drugače moraš pred hišo vso košaro izprazniti, da prideš do ključev, denarnica pa se ti še med mokro in umazano zelenjavo pokvari. ______________ Imej vedno vse lepo spravljeno v torbici, v kateri pa ni treba imeti sto nepotrebnih reči. Zadnji del goveda 1938. 17 429 ton, 1939. 20.050 ton itd1. Prirastek te živine je na leto razmeroma majhen. Razmerje goved je od 1938. do 1939. celo nekoliko nazadovalo. Iz tega sledi, da je potrebna ta panoga gospodarstva zaščite in nege. Profesor Ladislav dr. Ru-Ilika lastni doktor zagrebške medicinske fakultete Po 34 letih je švicarski vsetičiliščni profesor dr. Ladislav; Ružička, ki je bil rojen na Hrvaškem, prišel predavat v Zagreb, kjer so mu v ponosu na hrvatstvo in njegovo znanstveno delovanje priredili velike slavnosti ter ga je zagreško vseučilišče imenovalo za častnega doktorja zagrebške medicinske fakultete. Zanimive so njegove izjave v privatnem intimnem pomenku o njegovih osebnih utisih. Prof. Ružička je izjavil, da 011 kot znanstvenik ■ rripada vsemu človeštvu. Evropejec je, in kolikor je dober Švicar, toliko je dober tudi Hrvat. On je storil za Hrvaško več, kakor katerikoli — šovinist. Ljubi Švico, ker vidi v njej vzor bodočo ureditev odnošajev med narodi. Če človek živi v taki deželi kakor je Švica, *eda.i mora postati stoodstotni Švicar. V Ciri-Im, je rekel prof. dr. Ružička. sem poročnik švicarske vojske, ali če bi sam ne hotel biti, bi me nihče ne silil k temu. Vendar pa svojo dolžnost vršim, da s tem dajem dober zgled drugim. Kar se tiče znanosti, ta nima domovine, čeprav jo znanstvenik ima. Za znanstvenika ie vsekakor važnejša znanost kakor druge skrbi in znanstvenik se ugodneje počuti tam. kjer je več pogojev za znanstveno delo. V življenju znanstvenika ni najvažnejša zveza z rojstnim krajem, četudi mu je ta zveza inila m se ii ne odreka. Prof. dr. Ružička je končal razgovor s šaljivo pripombo: »Čeprav sem rojen Hrvat, vendar se vam va. bo posrečilo, da napravite iz mene — nacionalnega šovinista!« Profesor dr. Ružička je bil nagrajen z No-blOvo nagrado za medicinsko vedo. da je uveljavila uredbo o civilni mobilizaciji v slučaju vojne. Za dela v interesu države sme vlada mobilizirati vse žene in otroke od 13. leta dalje. Vsi izletniški In turistični vlaki v Italiji bodo ukinjeni radi štednje s .premogom. V prvih treh mesecih letošnjega leta je dobila Italija iz inozemstva 3 milijone ton premoga, od tega 1,370.000 ton iz Nemčije. Koliko utrpe Finci škode vsled vojne? Ne oziraje se na ozemlie, ki ga je Finska morala odstopiti Sovjetski Rusiji, je bilo na Finskem vsled vojne razdejanih 1250 hiš in 1000 mostov. V tem številu pa niso v p oštet e zgradbe, ki so samo poškodovane in ki jih bo mogoče popraviti. Cerkev je pogorela do tal v kraju Giarus, v Švici. Požar je izbruhnil med mašo. K sreči so se rešili vsi verniki. Hitrost ameriškega letala. Avion »Yankee Clipper« je preletel pot iz New-Yorka v Lizbono na Portugalskem v 43 urah ter s tem dosegel svetovni rekord. j bržole so nekoliko slabše kakor šest zadnjih, ! ki so lepše. 2. šimbas ali ledvična pečenka (das Hufstiick) se drži hrbtne pečenke zgoraj na hrbtu (proti repu). Prav tako kakor hrbtno pečenko uporabljamo tudi ledvično navadno za pečenko. 3. Pljučna pečenka leži na notranji strani ledvične pečenke (pod rebri). To je najboljši kos goveda; meso je mehko in sočno in hitro pečeno. Najboljši je srednji kos. — Mala pljučna pečenka leži o'o sprednjem koncu pljučne pečenke (pod pljučmi). Uporabljajo jo zlasti za finejši golaž. — Pljučno, ledvično in hrbtno pečenko imenujejo tudi iilet, ako so izločene vse kosti. 4. Križ (das Hiiftenscherzel) se drži ledvične pečenke zgoraj na hrbtu. Meso uporabljajo za kuhanje in pečenje. 5. Roža leži pod križem. Meso daje dobre zrezke. 6. Zgornje stegno ali cesarski kos (der Tafel- spitz) je podaljšek križa tja proti repu. Daje zelo dobro meso brez kosti, brez kit in brez marti. Meso uporabljamo za juho in za pečenko. 7. Zunanje ali črno stegno (Ortel oder schwar-zes Scherzel) leži pod zgornjim stegnom. Meso je približno isto kakor od zgornjega stegna in se tudi enako uporablja. 8. Zadnje ali belo stegno (das vveisse Scherzel) se imenuje oni del stegna ob repu. Ime je dobil od tega, ker je meso res svetlejše barve. Meso je slabše vrste. Kuhano je sicer lepo in dobro, a daje slabo juho. Najslabši je njegov zgornji del ob repu, repni kotiček (das Ort-scherzel). C. Spodnje stegno (Knopfel und' Schliissel-iirtel) je spodnji del stegna, kakor to že ime pove. Meso porabljamo za kuhanje in pečenje. 10. Notranje stegno (Schalortel) ima dobro meso, ki ga uporabljamo predvsem za pečenje in dušenje, pa tudi za kuhanje. 11. Prednje prsi ali robček je sočno meso, ki ga uporabljamo za juho, pečenko in dober golaž. 12. Trebuševina ali flam je zadnji del prsi. To je mastno in kožnato meso, ki ga rabimo za juho. 13. Meča (Wadschinken). Meso porabijo ena* ko kakor meso sprednjih nog (bočnik) za hla* detino in cenejši golaž. 14. Noge uporabljajo enako kakor glavo z® žolico. O teletini in svinjetini pa prihodnjič! Vsi ti izrazi so knjižni. Ako ve katera sodruiica 1. Bržola ali hrbtna pečenka (der Rostbraten)! za stare domače izraze, naj jih sporoči. Delavski pravni svetovalec Iz čeSke »Predano nevesto« 1 bodo zopet lilmsli? Iz Prage poročajo, da se pripravljajo kar tri češka filmska podjetja za filmanje Smetanove opere »Prodana nevesta«. Češki kulturni krogi pa odločno protestirajo, da bi jim s filmi pokvarili to najbolj priljubljeno, skoro že ponarodelo češko opero, ki je z nobenim filmom ni mogoče prav v ničemur zboljšati. Že pred leti so uporabili »Prodano nevesto« za film v Miin-chcnu neki nemški filmski podjetniki, a je češkoslovaška vlada prepovedala tisti filmi, kar je bil brez vsake umetniške vrednosti. Čehi čuvajo svoje spomenike. Pri ministrstvu šolstva so ustanovili novo kategorijo uradnikov, katere so dodelili okrajnim uradom z nalogo, da organizirajo v svojem okraju nadzorstvo nad zgodovinskimi, umetniškimi in prirodnimi spomeniki. Novi uradniki so se morali s«ve šele vživeti v svoje poklice, ker so bili sprejeti iz svojih prejšnjih poklicev, zlasti so med njimi oficirji bivše češkoslovaške vojske. Nov krematorij v Taboru. Občinski svet Pravni pomočki nujnega dediča (Prevorje) Vprašanje; Moj brat se je oženil z vdovo, ki je imela iž prvega zakona dva otroka, v novem zakonu sta imela tudi* dva otroka. Brat iu njeigova žena sta solastnika posestva. Žena je svojo polovico posestva dala prepisati sinu iz prvega zakona, hčeri, iz prvega zakona je določila kot dedni delež 10.000 din, otrokoma iz zakona z bratom pa ni določila ničesar. Vprašam, kako lahko uveljavlja brat pravice za svoja dva otroka iz tega zakona? Odgovor: Otroci so po zakonu nujni dediči, t. j. taki, ki morajo po stariših. razen v izjemnih primerih, vedno dedovati. Pri tem so izenačeni otroci iz različnih zakonov. Vsled tega imata tudi otroka Vašesa brata Pravico na dedovanje, vendar pa seveda šele po smrti njune matere in do takrat svoje pravice n« morete uveljavljati. Nujni delež se določi tako, da ima nujni dedič pravico zahtevati le polovico onega deleža, katerega bi dobil, ako bi zapustnik umrl brez oporoke. V Vašem primeru, kjer gre za štiri otroke, imata otroka iz drugega zakona pravico vsak na osmi dei celotnega premoženja njune matere. Ker je polovic® posestva prevzel sin iz prvega zakona, bosta otroka iz drugega zakona svojo pravico na navedeni delež lahko zahtevala od njega. češkega mesta Ta'bora je sklenil, da morajo biti do konca aprila izdelani načrti in proračuni za zgradbo mestnega krematorija, nakar ga bodo začeli zidati. Henlein se je sestal z ing. Karmasinom. DNB. V nedeljo je prispel v Prago vodja sudetskih Nemcev in sedanji komisar na Češkem, Konrad Henlein ter se je tam sestal s predstavnikom Nemcev na Slovaškem, ing. Karmasinom iz Bratislave. Po skupnem obedu se je Henlein odpeljal na nemško nacionalno proslavo v Plzen. Češki mesar velik dobrotnik znanosti jn revežev. V mestu Kladnu ie umrl mesar Vaclav Čermak, ki je zapustil 630.000 kron, torej preko 1 milijon din gotovine v dobre namene. Zapustil je med drugim za uboge obrtnike 100.000 kron, pisateljskemu društvu »Svatoboru« 100.000 kron za nagrado za najboljša znanstvena dela, 100.000 kron fondu za podporo revnih dijakov v Kladnu, 50.000 kron fondu kladenskih mesarjev, 25.000 kron domači požarni brambi in 25.000 kron zavodu za pohabljence in slepce. — »Nova Doba« povdarja, da je tale testament v današ- j njih časih izredno pomemben ter naj bo ostalim 1 premožnim Čehom za vzgled. I VABILO na redno letno skupMino štajerske hranilnice in posojilnice, kreditna zadruga z omejenim jamstvom v Mariboru ki se bo vršila v sredo, dne 24, aprila s pričetkom ob 17. uri v zadružni pisarni na Ruški c. 5. Dnevni red: 1. Čitanje in odobritov zapisnika zadnjega rednega občnega zbora. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Sklepanje o letnem zaključku in podelitvi razrešnice upravnemu in nadzornemu odboru. 5. Volitev dveh članov upravnega odbora. 6. Volitev enega člana nadzornega odbora. 7. Predlogi in pritožbe članov. 8. Raznoterosti. Če skupščina ob napovedanem času ni sklepen:., sc vrši pol ure pozneje druga, ki sklepa ‘avnfi neglede na število navzočih zadružnikov. (§ 35 zadr. pravil.) Upravni odbor. Nadzorni odbor. Jpioino Honzumno Mu POSAVJE v ZAGORJU Ob Savi r. 1.10. z. • Prodaja svojim članom v prodajalnah Zagorje in Loke vedno sveže in prvovrstno blago po najnižjih dnevnih cenah. Član zadruge lahko postane vsak, ki plača Din 2'50 vpisnine in Din 50•— deleža. — Pristopajte k zadrugi, ki bo postala tudi Vaša last in od katere imate le dobiček! Izdaja in urelule Adoli Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.