Politični ogled. Avstrijske dežele. Letina po celi A^striji lepo kaže, ali če nje bodemo tudi 7eseli in obili sad 7 miru uži^ali, to ni mogoče sedaj po^edati. Ohranite7 miru še sicer ni nemogoSa, ali bojne priprave mu povsod silijo sapo zadušiti. Pri nas 7 Avstriji zbirajo 2 arniadi, eno 7 Erdeljskem, dnigo okoli Kotora; tje blizu so tudi odjadrale 3 ladije ,,fregate" oklopnice. Na Erdeljsko pre^ažajo mnogo težkih kanonov, kakor tudi iz Bndimskega grada 7 Osek; tudi je nad7OJ7oda Viljelm obiskal te dni vse znamenitniše kraje na Erdeljskem. Vse to se godi vsled suma, da sc Rumuni le na videž z Rusi prepirajo in magjarske in a^strijske ministre na pomoc kličejo, da bi tako laglje z vojno silo na naše meje pritisnili, za njimi pa Rusi in tako nas nepripravljene bipoma napali. Nadvoj^oda Vil jelm je torej Erdeljske soteake in trdnja^e te dni pregledo^al in 7 Brncku pri Dunaju so napra^ili velik tabor za 7ojake. Boaenski begunci so zadnji čas postali jako nemirni in bo treba jih spra^iti domo7. Za 78e te reči bo pa treba denarje7 in torej 80 ministri, ogerski in naši, sklenoli od drža^nih zboro7 tirjati, naj jim do^olijo izposoditi 60 milijono7. Ogerski poslanci se kažejo 7oljni, nemški liberalci pod 7odst7om dr. Giskre 86 pa kujajo. Ti gospodje so le dobre 7olje, kedar zamorejo plačilo profeeorjem po^išati, uradnike pomnože^ati, železnice staviti, ali železnicam podpore do^olje^ati: tukaj so radodarni; tako so železnici iz Gradca 7 FUrstenfeld dovolili 300.000 fl. za popra^o mosto7 itd. — Nagodba z Ogersko zopet ti6i, akora^no si ministri mnogo prizade^ajo in so Magjari zelo pripra^ljeni njo sprejeti. No, in zakaj bi je tako dober kup ne sprejeli ? Za poplačanje drža^nega dolga 80 milijono7 pri nacijonalni banki jih zadene 24 milijono7 samo na papirja, 7 resnici pa 7 milijono7, drugo pla5amo mi. — Južna železnica ima toliko dolgO7, da jej od lanjskih 33milijono7 čistega dohodka ostane eamo 837.000 fl. drugo požr6 obresti. Francoske no^ine pripo7edujejo, da se je 7odja francoskih republikance7 Gambeta pogo7oril z magjarskimi 7eljaki, kakor tudi z voditelji liberalne, neniške-usta^o^erske stranke tako, da se ima pred vsem delati na ohranjenje TurSije, na oslabljen e Rusije, da bo potem Nem5ija osamljena. TVdaj b<> najboljaa prilika k z^ezi Francoske, Angleške in A^strije zoper NemSijo, ki se ima popolnem zatreti. Če bode ta naa^et francoskega prekucuba 7ere našel pri slo^anožrečnib Nemcih in Magjarih , potem se utegnejo ti jako nkaniti. Kajti zviti Francoz dela tudi z Bismarkom spletkarije! Najboljša zaslomba Avstriji je kra5anska pravičnost in iz te izvirajoea zadovoljnost vseh njenih, tedaj tudi slo^anskih, narodo7 ! Sicer je 7es trud jalo7. Vnanje države. Nemški cesar, 821etni Viljelm je 7 soboto 11. maja sreSno usel smrti, katero mu je dela^ec Hadel hotel prizadjati, in ,je čestitajo5im mu ministrom nkazal ,,skrbeti, da se ljud81 v n v e r a ohrani; kajtiletakose zamore revolnciji 7 okom priti". Dobro, ali 5udno je, da je grofinja Bojauo^ska 1000 fl. morala pla5ati kot kazen, ker je 7 njenem gradu nek duho7en 87. mešo bral! — Francozi iirijo marlji^o 87oje 7ojake in žit^ujejo neizmerno 7eliko denarje7 za 7ojne pripra^e; 1,200.000 mož hocejo izuijenih imeti, 6e bi treba bilo 7ojsko priSeti. — Italijanski kralj je nkazal 7 Milanu nakupičiti ži^eža in strelji7a za 120.000 mož, ste^ilo 7ojako7 7 Rimu je pa pomnožiti dal, ker hodo 26. maja italijanski republikanci ondi obhajali 87oj občni zbor. — Angleški minister Beakonsfield je bil 7prašan 7 drža^nem zboru, zakaj je iz Indije 7 E^ropo proti Rnsom poz^al mobamedanskih 7ojako7? Minister je rekel: zato, ker se Angleži na Z7ezo z A^strijo proti Rnsiji zanesti ne moremo. — Proti srbsKemu knezu Milanu se je spuntalo mnogo odličnih Srbo7, med temi tudi bivgi minister Čumič, zarota se je izvedela in 80 zarotniko7 je na smrt obsojenih. Turške homatije. Raski car je 87ojega poslanika pri angleški kraljici, grofa Šu7alo7a, k sebi poz^al, da natancno poiz^e, kaj Angleži ho5ejo? V Petrogradu se torej sedaj pos^etujejo! Od 140.000 turških ulo^ljence? je na Ruskem jimrlo 30.000 mož. Generali Kaufman, Stoleto7 in Črnjaje7 zbirajo 70.000 mož, z katerimi mislijo proti Indiji udariti, 5e pride do 7ojske z Angleži. Ruski 7ojaki, kateri so bili 7 turški 7ojski, dobijo bronaete križece, branitelji Šipkine soteske pa sreberne. Adrijanopel so Rusi spiemenili 7 7elikansko trdnja^o z 500 kanoni. Pred Carigradom pa 5akajo na odločbo 7si: Rusi, Turki in Angleži, pripra^ljeni so na bo.j, a nobeden ga neče pričeti. V Rtimuniji se je XI. ruski 7ojni oddelek pomaknil naprej proti Kraje^i, kar je zlasti naae Magjare iznemirilo ; pra^ijo, da to Avstriji 7elja! Turške 7stajnike 7 Rodopskih planinab so Rusi od morja odrezali in jib bodo kmalu potlačili. Bolgarski narod naora 30.000 no7ince7 dati, Rusi jih bodo orožali in izurili. Sultan še se 7edno brani ter nece Rusom prepustiti Sumle, Varne in Batuma; zato so se Rusi tem meatom približali in jih hočejo silama 7zeti, 5e jih Turki iz dobra ne dajo. To pa utegne biti po^od pričetju no7e 7ojske.