Mladinski novičar. Le pamet, pamet! Blizu Inomosta (kraj Heking) sta one dni ušla od staršev dva fantiča - brata. Kmalu nato je došlo naznanilo iz Srbije, da sta bila tam prijeta in ustavljena. Kdo je bil kriv, da sta jo 13 in 15 letna brata popihala od doma? Čitala sta »indijanarice« ter ušla, da bi šla streljat krokodile. Itnela sta s seboj nekaj denarja, atlant, kompas in pištolo... Kino in slabo berivo je strup za mladino. Tolažba. V kraju Botsberg (Bavarsko) so se igrali otroci s slamoreznico. Fantiči so vrteli, neka deklica je pa vlagala. Pri tem je pa prišla po nesreči z roko pod nož — in v hipu je bila roka odrezana. Mati je skoraj omedlela, ko je prihitela na kraj nesreče. Deklica ji je pa rekla: »Mati, ne jokajte, saj imam še eno roko!« Dvojna žalost. Pričetkom preteklih velikih počitnic je prišel neki deček na odmor k svojim staršem v Miillerstadt (Bavarsko). Ker je bilo vroče, se je šel kar neutegoma kopat. Pa čujte! Čez par ur eo ga prinesli mrtvesa na dom. Ta pogled je očeta tako prevzel, da mu je otrpnilo srce, in se je zgrudil mrtev na tla. — Koliko je bilo takih naglih slučajev smrti v preteklem poletiu tudi pri nas — in večinoma o priliki kopanja! V deročih, hladnih vodah so kopajoči se mladi Jjudje le preveč predrzni in bahavi. Kaj pa to...? O samih nesrečah bi imel poročati mladinski novičar. Na Viču pri Ljubljani se je po neprevidnosti in v nagli nepazljivosti dne 30. avgusta zaletela dekJica Marija Kršman pred mimovozeči avto, ki jo je zadel tako hudo, da 60 je na mestu izdihnila. Pripravljala se je ravno, da se vpiše v šolo — bilo ji je 6 let — pa jo je Bog nenadoma poklical k sebi. Bolj ko se množi avtomobilsko vozovje, bolj bo treba skrbeti, da se bo raladina ob prometnih cestah in ulicah znala va-rovati nesreč. Mnogi otroci so namreč že tudi proti avtomobilom postali zelo predrzni. Tik pred njimi hočejo preteči cesto. čudovit slučaj — bi zapisal navaden časopisni poročevalec, dasi se nobena reč ne pripeti kar slučajno, ampak po sklepu božje previdnosti. Tam v šoštanju je padel 27. avgusta v strugo Pake štiriletni fantiček (piše se Destovnik). Struga je izpeljana pod dvoriščem neke gostilnice. Pa kaj se je zgodilo? Voda je dečka srečno prenesla skozi temni predor. Na drugem koncu ga je pa rešil iz vode neki me-sarski pomočnik. Fantič je bil takoj pri sebi, samo rekel je, da je bilo notri strašno temno. Ko bo znal moliti, naj se lepo zahvali svojemu angelu varihu za krepko pomoč. »Še v cerkev stopimo!« — so si prigovarjali otrcci v nemškem kraju Hasloch, ko so bili prišli tja spomladii od nekod na izlet, da si ogledajo najbolj moderno tovamo za smodnik. Med tem pa, ko so v cerkvi molili, je zletela vsa tovarna v zrak. »Srečen slučaj jih je rešil,« — so poročali časopisi... Tale beseda »slučajs ki jo ljudje tolikokrat zlorabljajo, človeka kar razdraži. Kakor da se kaj slučajno zgodi! Ali ni Bog, ki vse vodi in vlada? Še las človeku ne pade z glave brez božje volje. Otroci, ki so bili rešeni, so se brez dvoma zahvalili svojim angelom varihom, da so se nesreči umaknili v cerkev! — Tista tovarna je takorekoč izginila z zemelj-skega površja, s tako silo jo je razneslo. Bila je pa najmodemejša te vrste in je izdelovala tak smodnik, ki nima nič duha. Vsako poletje ima smrt uprav med mladostnimi osebami obilno žetev. Izbere si tudi vodhe vrtince in globine, kjer se ji lov na neprevidne mlade kopalce prav hitro in brez težav posreči. Dne 18. julija je po nesreči zdrknil učenec 6. razreda v Ljubljani, Jožef Šetina, v Gruberjev prekop Ljubljanice, in po njem je bilo. — V Račah pri Mariboru sta se isti dan ponesrečili pri kopanju v neki kotanji dve štirinajstletni deklici, Šijanec in Sovinc. Ena je znala plavati, druga pa ne. Plavalka je hotela rešiti svojo potapljajočo se tovarišico, ki je zašla na globoko, pa je svojo dobro voljo plačala s smrtjo. Obe sta izginili pod vodo. Pomoč je prišla prepozno. Strah pred kačjo zalego ni prazen. Preteklo poletje sta v vasi Drenovo blizu Sarajeva umrla kar dva majhna pastirja, ker sta bila pičena od kač. Pasla sta čredo ovac. Kar nenadoma je čutil eden od teh oster pik strupene kače. Tovariš je pri-skočil, ko je slišal krik nesrečnega fantiča, na pomoč in hotel kačo pobiti s količem. Toda kača se je zakadila tudi vanj in ga pičila. Oba siromaka sta že drugi dan umrla. Na paši je pač treba tudi opreznosti, zlasti v krajih, kjer se kačja golazen rada plodi in skriva. Neprijetna družba. V južni Franciji so prišli v neki cirkus k mladinski pred-stavi šolski otroci. Med predstavo je pa odpovedala elektrika. Nastala je silna zmešnjava. Povečal jo je še strah, kajti, ko se je spet zasvetilo, so bili med otroki štirje mogočni levi. Na srečo pa so bile živali še bolj preplašene kot otroci. Po-brisali so jo brž na prosto. Toda zunaj je hudo snežilo. To pa sinovom vroče Afrike ni bilo všeč. Brž so odhlačali nazaj v suženjstvo železnih kletk. Napravili niso nobene nesreče. En sam otrok je padel, a se je urno spet vzravnal. 61 Modrost v pregovorih domačih Vera nas uči ljubezni do bližnjega in in fujih. tuc*' Ijubezni do lastnega naroda. Krščan- ska ljubezen je urejena ljubezen, in čim M r j. e v bližji nam je kdo, tem večjo ljubezen smo mu dolžni. Starše in sorodnike moramo Mrtvega grob ne vme. bolj ljubiti kakor tuje ljudi, tako moramo Mrtvih ne nosijo nazaj. tudi lastni narod bolj ljubiti kakor druge Mrtvi ne rabi variha. narcde. Mrtvi je slep. Toda naš bližnji je vsak človek, in Mrtvi molče. Kristus nas uči, da moramo Ijubiti vse Mrtvi več ne grizejo. ljudi. Vsi ljudje so nam bratje v Kristusu, Mrtvega zobje ne bole. in pred Bogom smo vsi ljudje ena velika Mrtvi več ne upajo. družina. Ljubiti moramo svoj narod, toda Kdor je mrtev, je za dolgo. pri tem ne smemo nikdar zaničevati ali Za mrtvega je svet mrtev. sovražiti drugih narodov. To bi ne bilo Mrtvega prijatelji so tudi mrtvi. krščansko. Varovati se moramo take pa- Mrtvi uče žive. ganske ljubezni do lastnega naioda, ki Mrtvih nihče ne zavida. obožuje svoj narod in zaničuje, dela kri- Mrtvi se ne morejo braniti. vico in sovraži druge narode. O mrtvih govori le dobro. Tudi onega, ki nas žali, ki nam dela O mrtvih je lahko legati. krivico, ki nas sovraži, ne smemo sovra- Ce mrtvi ne grizejo, ni treba mrtvih grizti. žiti. Kristus pravi: »Ljubite svoje sovraž- Za mrtvimi jokati in vreme napovedovati nike, dobro storite tistim, ki vas sovra- je prazno delo. žijo, molite za tiste, ki vas preganjajo in Ni zmiraj mrtvemu namenjeno, kar se nje- obrekujejo.« Tudi sovražnih nam naro- govi rakvi stori. dov ne smemo sovražiti. To zahteva mno- Mrtev napovedani dolgo živi. go samopremagovanja. Nekateri sosedni narodi delajo našemu R e k i. narcdu veliko krivico. Zatirajo naš narod, Mrt hT W ' v kolikor ^'va P°d njihovo oblastjo, in Mrtev di 1 1 a ]. mu ofrefajo njegove naravne pravice. ^a zive m mitve. Zlastj mukratijo naravno pravico, izobra- o mr vega. ževati se n.a podlaei materinega iezika. V mrtvo ime taj.ti. Poh(jčjli ^ našgnarcd Mrtev denar. Mj vgled tega ^^ jh narociov ne 5^^. mo sovražiti; a krivici, ki jo delajo naše-mu narodu, se smemo in tudi moramo Drobiž. upreli. Kajti ljubezen do svojcev se mora pokazati v dejanju. In čitnbolj zatirajo Kaj je narodna zavest ? naš obmejni narod ali obmejne dele na- (Piše Vitogoj Slavenko.) šega naroda, tembolj moramo ljubiti za- (Konec.) tirane obmejne brate in sestre. Zelo ugleden nemški redovnik, zdaj z gorko Ijubeznijo moramo ljubiti za- vseučiliški profesor, je izjavil na nekem tirano domovino, kakor jo je ljubil pesnik, zborovanju (leta 19ičJ.): »ludi jaz stm ki je pel: Nemec in ljubim svoj narod.« V teh besedah je povedano, kaj je na- Ker ves te svet tepta z nogami, rodna zavest. Da se veselo in pogumno jaz ljubim tem srčneje le, priznavamo k svojemu narodu in da lju- jaz Ijubim tem zvesteje te, bimo svoj narod — to je narodna zavest. a ljubim te — s solzami! Narodna zavest je nekaj dobrega. Po (s Greeorčič) božji volji je, da smo Slovenci; torej je ' tudi po božji volji, da se zavedamo in da Naša dolžnost je, da pomagamo zati- priznavamo, da smo Slovenci. ranim obmejnim bratom; papež je sloves- 62 no proglasil za pagansko, kruto načelo, da zatiranemu narodu ni treba pomagati. (Syll. 62.) A mi sami smo šibki. Ozreti se mo-ramo po zaveznikih. Naš mali slovenski narod je na severu in zahodu obdan od mogočnih tujih narodov. Naši naravni za-vezniki so predvsem drugi slovanski na-rodi. Zato moramo gojiti veliko ljubezen zlasti do teh. V svetovni vojni je bilo najbolj bridko za vsakega iskrenega Slo-venca to, da so se morali naši ljudje bo-jevati proti našim slovanskim bratom po krvi in po jeziku, proti Rusom in Srbom. V pretekli dobi se je v naši mladini in v našem ljudstvu pač močno gojilo av-strijsko domoljubje, a državne oblasti so nekam postrani gledale na gojitev sloven-skega in slovanskega rodoljubja. In prav to je povzročilo razpad stare Avstrije. Kajti v stari Avstriji sta uživala vse pra-vice samo dva naroda: Nemci in Madžari. Ta dva gospodujoča naroda sta druge na-rode v državi pritiskala k tlom. Zato so drugi narodi začeli smatrati Avstrijo za neusmiljeno mačeho. In so tudi smatrali za rešitev, ko je razpadla stara Avstrija. Modri možje so sicer že zdavnaj prej spo-znali, da tako ravnanje z nenemškimi in nemadžarskimi narodi ne bo vodilo do dobrega konca. Tako je pisal znani rešitelj nove Avstrije dr. Seipel leta 1916.: »Če hočemo pridobiti narode za Avstrijo, jim je treba dokazati, da morejo biti dobri Avstrijci in h k r a t i tudi narodno za-vedni Nemci, Čehi, Italijani, Slovenci itd.« Toda vodilni krogi ga niso poslušali. Nam Slovencem so najbližji Srbi in Hrvatje. Znabiti pridobimo kdaj k tej tro-zvezi še tudi Bolgare, da bo svobodno solnce sijalo združenim jugosilovanskim narodom od Jadranskega do Egejskega in Črnega morja. Molimo k Bogu, da se to čim prej uresniči. In pomnimo besed, ki jih je govoril stari Svarun sinu Iztoku: »Velik bo Slo-ven, bival bo v mirnih hišah, rejene bodo njegove črede, svobodno solnce mu bo svetilo leto in dan, če bo složen z brati. Inače pride tujec, postavi mu peto na til-nik — in svobodni narod postane rob.« (Finžgar, Pod svobodnim solncem.) 1. Spremenitev. (Miroljub, Kočevje.) Loka, koza, sreča. tla, šola, pila, vera, lipa, kupa, vlaga, resa, vijak, rog, bol, veda, šola, veža, mira, žaga, konec, sik, svit, soba. Spremeni v prvi besedi eno, v drugi dve, v tretji eno, v četrti dve črki itd.; nove črke povedo zgodovinski dogodek. 2. Spremenitev. (Miroljub, Vižmarje.) Spremeni v besedi »kosl« in v naslednjih dobljenih besedah vedno le po eno črko tako, da dobiš v četrti vrsti označene besede. 3. Sestavnica. (Miroljub, Vižmarje.) Razreži gaenji pravokolnik ter sestavi iz dobljenih delovime ruskega pisatelja. 63 4. Zvezda. 7 2 6 Besede značijo : krstno ime (1—2), slav-nega kralja (3-4), ubogega človeka (5—6, nevarnega eloveka (7—8). 5. Okno. (Miroljub, Vižmarje.) 3 5 1—2 ubog člov« 3—4 mesec 5-6 ptič 7—8 del cerkvf 9—10 senčen kaj 11—12 del rastlhe. 1. Rešitev denarja v 3. štev.: Denar sveta vladar. Začneš pri desni črki nad krono. Ta je prva. Potcm šteješ od tu devcl predalov in dobiš drugo črko. Poteni štej dva, nato pet praznih predalov. Tisiih predalov, ki si jih že porabil, ne smeš več šteti. 2. Rešitev suhega drevesa v 3. štev.: Samo s tujimi očmi lahko vidiš svoje napake. Začneš pri tisti veji, ki ima samo en odcepek (t. j. vrh) in samo eno črko. Nato vejo z dvema črkama. A katera je prva, katera druga? Veja, na kateri visi črka A, ima samo en majhen odcepek, veja na kateri visi M, pa dva odcepka. Prvi je A, drugi M. Vzemimo vejo s tremi črkami. Črka O visi na veji z enim odcepkom, S na veji z dvema in T na veji s tretni odcepki, ild. 3. Rešitev podobnice v 3. štev.: Miši ne tnoreš vzeti več ko življenje. 4. Rešitev nagrobne plošče v 3. štev.: »Nebeški mir Gospcd naj da (i --jaz molim naj, (i pa, o mafi, le niirno spj, le sladko spi. ¦ Zaznamuj napis z zaporednimi številkami in rešitev (i bo lahka. Opomba. Rešilci naj nam oproste, da smo morali tokrat odkloniti sprejem mnogih rešitev, ker niso bile dopisnice ali pisma dovolj oz. prav kolkovana. Ob tej pri-liki opomnimo, da zadostuje, ako nam rešitve naznanite na dopisnici; kadar pa jih pošljete v pismu, je pač prav, da napišete Vrtčeve rešitve na poseben in Angelčkove spet na poseben list. Relilci in imena reSilcev — ki se sptjemajo le lekom 10 dni po izidu lista in se objavljajo le imena onih rešilcev, ki bdo rešili vse zagonetke — v prihodnji številki. 64