NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV - KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA - KLUB SLOVENSKIH OBČINSKIH ODBORNIKOV Spomladi 1991 bo avstrijska državna oblast ponovno izvedla redno ljudsko štetje. Postopek za ljudsko štetje se je spremenil v toliko, da sedaj ni več obvezno, da bi ljudsko štetje izvajali posebni, od občine imenovani, komisarji. Vsak predstojnik gospodinjstva CHaus-haltsvorstand) lahko sam izpolni vprašalnik. Ker bi šli radi našim ljudem čimbolj na roko, smo povabili referenta statističnega urada na Dunaju in organizirali ŠOLANJE slovenskih občinskih odbornikov in odbornic, predstavnikov in predstavnic kulturnih društev ter odbornic in odbornikov Narodnega sveta koroških Slovencev. Šolanje bo v petek, 15. februarja 1991 ob 16. uri: posvet prisotnih in sprejem stališč NSKS / KKZ / KSOO o ljudskem štetju ob 17. uri: šolanje Kraj: Modestov dom, Dr.-Joško-Tischler Park 1, Celovec Kot referenta smo pridobili gospoda višjega svetnika Karla ISAMBERTHA. Šolanje bo trajalo približno 2 do 3 ure. Po šolanju obstaja možnost pogovora s strokovnjakom. Mlada KEL-podpora samostojnim slovenskim občinskim listam Predsednica Mlade Koroške enotne Isite, Angelika Mlinar, je v pogovoru za Naš tednik dejala, da Mlada KEL poziva vse mlade koroške občane, da pri občinskih volitvah, 10. marca, podprejo samostojne slovenske občinske liste. naš tednik LETO XLIII. Številka 7 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 15. februarja 1991 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Želuče niso smetnjak za Vrbo in druge občine! Občinsko predstavništvo Vrbe je na svoji zadnji seji sklenilo, da občinskemu svetu kot kraj za gradnjo čistilne naprave (Kläranlage) priporoči potok pri Kovicah, se pravi blizu Želuč. Kljub temu, da je to najdražja varianta, saj bi bila potrebna gradnja posebnega mostu čez Dravo, Vrba očitno želi še pred volitvami dokazati svojim prebivalcem, da se bo znebila svojih odplak — to pa na račun Želučanov, ki bi bili tako dodatno obremenjeni s tem veleprojek-tom, ki je predviden za 55.000 prebivalcev. Sicer so Zelučani s podporo predstavnikov bilčovške občine na informacijskem popoldnevu minuli teden ostro protestirali proti takim namenom; a očitno je trenuten upor še premajhen, da bi se Vrba odpovedala Zelučam kot kraju za gradnjo naprave. V pogovoru z Našim tednikom je mag. Alenka Weber dejala, da bo prišlo do ustanovitve ljudske iniciative, ki bo javnost opozorila, da so Želuče že sedaj obremenjene s številnimi drugimi velikimi projekti ter da prebivalstvo ni pripravljeno postati smetnjak drugih občin. Predsednik Zveze za odvajanje odplak Ferdinand Vouk je za Naš tednik povedal, da smatra kraj blizu Zeluč kot zelo neprimeren, ker je to najdražja varianta in ker so drugi kraji po njegovem mnenju za tako napravo bolj primerni — tako na primer kraj ob Dravi blizu Rožeka ali pa Šentilj. Več na strani 2/3. Samostojne slovenske ■ Vi ■■ ■ v. . 15. februarja se je končal rok odbornikov s samostojnih list. za vlogo list za občinske volit- Na teh občinskih volitvah so ve 1991. V 25 občinah južne možnosti, da se bo število sa-Koroške kandidirajo samostoj- mostojnih mandatov povišalo ne slovenske liste. na 50, dobre, saj so nekatere Doslej je bilo v občinskih liste na zadnjih volitvah le za svetih zastopanih 44 občinskih las zgrešile dodaten mandat. Predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov mag. Peter Waldhauser je zelo pozitivno ocenil priprave na občinske volitve; Klub namreč našim listam nudi administrativno pomoč. „Vse kaže, da bo izid za naše samostojne liste tudi tokrat zelo dober,“ je prepričan predsednik. Samostojne slovenske liste so zelo odprte in združujejo naše ljudi. Po mnenju predsednika mag. Waldhauserja je stremljenje k samostojnim listam jasno vidno. Na teh volitvah kandidira na samostojnih listah tudi precej kandidatov, ki so pred leti še zastopali integracijo v strankarske strukture. To je jasen dokaz, da je naša pot prava,“ je opozoril mag. Waldhauser. Predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov je v tem smislu še enkrat opozoril na delo samostojnih list na Koroškem. Samostojne liste so bile doslej edine, ki so dosledno zastopale interese slovensko govorečih občanov; zato je velikega pomena, da gredo naše liste tudi na te občinske volitve okrepljene z zaupanjem naših volilcev. Podporna akcija ZSŽ Zveza slovenskih žena nas je naprosila, da bi v Našem tedniku priložili položnice za pomoč v povodnji prizadetim ženam v občini Žalec. Bralci Našega tednika so sicer že darovali nad 1 mio. šil. za_žrtve poplav; ker pa je v Žalcu sila velika, prosi Žveza slovenskih žena za nadaljnjo pomoč. Tej številki NT je priložena posebna položnica. Politika Občinski odborniki z ljubljanskim županom Jožetom Strgarjem. (Z leve): Andrej Wakounig, generalni konzul SFRJ v Celovcu Marijan Majcen, Tine Wastl, predsednik KSOO mag. Peter Waldhauser, Pavel Stern, župan Jože Strgar, poslovodeči tajnik KSOO Bernard Sadovnik, prof. Jože Wakounig, Nanti Olip in Janez Hudi. Slovenski občinski odborniki pri ljubljanskem županu Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, je predsednik Mestne skupščine ljubljanske, Jože Strgar, sprejel naše slovenske občinske odbornike ter občinske odbornike italijanske Furlanije-Julijske krajine. Ob tej priložnosti so naše rojake z obeh strani meja pozdravili poleg ljubljanskega župana, podpredsednik mestne skupščine Ljubljana gospod Vengušt ter generalni konzul SFRJ v Celovcu gospod Majcen. Po uvodnem nagovoru in pozdravu ljubljanskega župana Jožeta Strgarja so svoje poglede na sedanjo situacijo v Sloveniji razgrnili ljubljanski politiki, navzočim so posredovali tudi pozdrave in najboljše želje predsednika Demosa dr. Jožeta Pučnika. Razvila se je prisrčna in živa razprava, iz katere bi lahko izluščili, da je slovenski narod izredno trdoživ, ne glede na to, kje živi, ter da sedaj, ko je Slovenija sodobna večstrankarska demokratična država, sodelovanje med zamejstvom in matico poteka dosti bolje in sproščeno. V pogovoru nekateri niso pozabili pristaviti, da bo potrebno obilo modrosti in previdnosti pri osamosvajanju Republike Slovenije. Po slavnostnem banketu, ki ga je priredil župan Jože Strgar rojakom iz Avstrije in Italije, so družno odšli na osrednjo proslavo v Cankarjev dom, na kateri so se spomnili smrti in dela našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Besedilo in slike: Tadej Bratok STRAN rj petek, ^ 15. februarja 1991 STRAN q petek, O 15. februarja 1991 Politika Želučani protestiali proti gradnji čistilne naprave Minuli petek popoldne so zastopniki Zveze za odvajanje odplak (Abwasserverband-Wörther See-West) in zastopniki vrbske občine seznanili Želučane in zastopnike bilčovške občine o možni gradnji čistilne naprave (Kläranlage) v Želučah. Na tem zborovanju se je zbralo lepo število domačinov, ki so s transparenti odločno protestirali proti takim namenom. Za vele-projekt, v katerega naj bi odvajali odplake 50.000 prebivalcev iz občin Vrba, Rožek, Vernberk in Šentjakob, bi bili potrebni 3 ha zemljišča, na katerem bi zgradili biološko čistilno napravo. Doslej so razpravljali o naslednjih tu potrebna tudi naprava za sežiga- krajih, kjer bi lahko zgradili tako napravo: Žoprače tl), Rožek (2), Breg pri Rožeku (3), kraj blizu Pulpič ob Dravi (4), Šentilj (5), Velika vas v Šentjakobu (6) in Želuče (7). Na povabilo Zveze za odvajanje odplak so si zastopniki bistriške in bilčovške občine pred nekaj meseci v Nemčiji ogledali biološke čistilne naprave, ki pa so bile zgrajene le za 1000 do 1500 prebivalcev; zato teh naprav ni mogoče primerjati z načrtovanim projektom, ki naj bi nastal v enem izmed omenjenih krajev. Močan protest Želučanov so na zborovanju podprli zastopniki vseh frakcij bilčovške občine, kajti dejstvo je, da so Želuče že dovolj obremenjene z drugimi večjimi projekti, kot je na primer razdelilna postaja plinovod, plinovod sam in visokonapetostni daljnovod. Podžupan Franc Gasser je informacijsko popoldne zastopnikov Vrbe pojmoval bolj kot predvolilno taktiko in je mnenja, da je povsem nerealno, da bi v Želučah gradili tako napravo, ker je to najdražja varianta in bi bila med drugim potrebna tudi gradnja novega mostu. Prav tako se zdi ta varianta nerealistična tudi županji Stefi Quant-sehnig, ki pa je kljub temu mnenja, da take diskusije ne smemo podcenjevati. „Potreben je odločen protest in seveda bom kot županja podprla prebivalce Želuč, ki se upravičeno branijo takega projekta,“ je dejala. Odločno pa so proti takemu projektu v Želučah protestirali na zborovanju tudi domačini mag. Alenka Weber, mag. Marica Mletschnig, Matevž Mischkulnig, Sigi Kolter in Brigita Weber. Predvsem je prišlo v teh izjavah do izraza, da se domačini bojijo smradu, večjega prometa in s tem povezane slabše življenjske kvalitete. Tak projekt bi imel za posledico močno škodovan turizem, znatno pa bi se znižale tudi cene za gradbena zemljišča. Odločno so protest Želučanov podprli tudi zastopniki EL. Tako je Ingrid Zablatnik zahtevala od pristojnih, da tako občino kot tudi prebivalce v bodoče seznanjajo o vseh nadaljnjih pogajanjih in načrtih ter da predložijo vse potrebne načrte o taki napravi. Predvsem gre po mnenju Zablatnikove tudi za rešitev vprašanja, kam naj bi se potem odplake odvažale, oziroma kaj naj bi se z njimi zgodilo. Odprto je seveda tudi vprašanje, ali bi bila pri takem projek- nje odpadkov, ki pa bi seveda povzročila tudi strupene odpadke v zraku. Zato je Zablatnikova od zastopnikov projekta za odvajanje odplak zahtevala, da v bodoče na pogajanja povabijo tudi prebivalce, ki bi bili zaradi takega projekta prizadeti. Zastopnika bilčovške ÖVP Hans Spitzer in občinski odbornik FPÖ Hanzi Jakopitsch se na zborovanju sicer nista javila k besedi, vendar je Jakopitsch nato v pogovoru z Našim tednikom dejal, da ne more biti Bilčovs „smetnjak“ drugih občin, predvsem Vrbe ne, kjer se prebivalci m 6Ä KEINE« DMlDEN • T’. i ' :‘ v m ;! ■ >i * , :. ' / «uach w mn KIKPUT?»« bahajo z zlatimi vodovodnimi baterijami na straniščih. Odločen protest Želučanov pa je dokaz, da so ljudje Pripravljeni, da se borijo za svoj življenjski prostor in ga ohranijo tudi za svoje otroke. Čeprav se zdi varianta v Želučah zaradi visokih stroškov zaenkrat nerealistična, je protest velikega pomena, kajti poznamo veliko primerov, ko se politiki niso obregnili ob stroške, le da v javnosti ni bilo večjih protestov. Heidi Stingler Dr. Janko Zerzer — novi ravnatelj Višje strokovne šole v Št. Petru v bodoče bolj posvetiti tej nalogi in šolo pogosteje predstaviti javnosti, seveda v korist ustanove. Predvsem pa želi dr. Zerzer navezati stike tudi s podobnimi šolskimi ustanovami na Koroškem, v Avstriji, v Italiji in seveda tudi v Sloveniji. Nadalje je želja novega ravnatelja, da bi se učenke in učenci te šole bolj vključevali tako aktivno kot pasivno v kulturno življenje slovenske narodne skupnosti na Koroškem, za kar se je dr. Zerzer trudil tudi obešale na veliki zvon svojega prizadevanja v korist slovenske mladine in s tem tudi slovenske narodne skupnosti. Tako so šolske sestre, medtem ko so politiki v javnosti mesece in leta dolgo razpravljali o potrebi po ustanovitvi dvojezične trgovske akademije, na tihem ustanovile 5-letno Višjo strokovno šolo za gospodarske poklice. Prav ta šola, katero zaključijo absolventke z maturo, omogoča mladini, da najde kvalificirano delovno mesto moderno opremljene učilnice ter pripomočke. Država plačuje le stroške za učitelje; podpore pa niti slučajno niso zadostne. Prav zato hoče dr. Zerzer v naslednjih letih poskrbeti tudi za to, da bi šola bolj prodrla tudi v zavest pristojnih politikov, ki naj bi spoznali potrebo in pomen šole, tako da bi jo v potrebnem obsegu tudi primerno podprli. Vsekakor pa je razveseljivo, da ima danes slovenska mladina na izbiro toliko možnosti za višje kvalificira- znanje teh dijakov v teku petih let tako izboljšalo, da bodo zmožni perfektno komunicirati in poslovati v obeh jezikih. Dr. Zerzer pa računa tudi z razumevanjem deželnih oblasti, ko gre za delitev jezikovnega pouka v dve skupini. Trenutno je to sicer urejeno provizorično, tako da se učitelji lahko laže osredotočijo na potrebe dijakov. Glede na široko dvojezično izobraževalno ponudbo dr. Zerzer želi, da bi šentpetrska šola priteg- „Sola naj inl priznanje koroške in avstrijske javnostj" Po provizoričnem vodstvu sestre Karmele je dr. Janko Zerzer meseca februarja prevzel vodstvo 5-let-ne Višje strokovne šole v Št. Petru pri Št. Jakobu. Dr. Janko Zerzer, ki že nad 15 let poučuje na tej šoli zgodovino in nemščino, se čuti s to ustanovo od vsega začetka zelo povezanega. Tudi v preteklosti je že pomagal šolskim sestram, kjer je le mogel, predvsem takrat, ko je bilo potrebno šole predstaviti javnosti-Prav na publicističnem področju se je v zadnjih letih še premalo delalo in ljudje imajo tudi danes to šolsko ustanovo pogostokrat v mislih kot gospodinjsko šolo. Vzrok temu pa je bila gotovo prevelika skromnost šolskih sester, ki svojega dela z učenkami in učenci nikoli niso hotele postavljati v ospredje. Zato se želi novi ravnatelj dr. Janko Zerzef že v preteklosti. Šele pred kratkim mu je uspelo v Strokovni šoli nagovoriti nekaj dijakinj, da so sodelovale pri govorniškem natečaju za Tischlerjevo nagrado. To je postalo potrebno, saj letos na Slovenski gimnaziji ni bilo mogoče dijakov navdušiti, da bi se udeležili govorniškega natečaja. Na podlagi aktivnosti in prizadevnosti učenk in učencev šentpe-trske šole naj bi ta ustanova prodrla v zavest ljudi kot izobraževalna institucija, ki usposablja mladino za kvalificirane poklice. Sicer je sedanja 3-letna strokovna šola že rodila bogate sadove, saj danes v številnih pisarnah najdemo kvalificirane tajnice, ki opravljajo svoje delo v zadovoljstvo svojih delodajalcev. Toda šolske sestre se s svojimi uspehi niso nikoli hvalile in niso ali pa da se vpiše na katerokoli univerzo. Odlično obvladanje obeh deželnih jezikov in znanje italijanščine ter angleščine pa odpira dodatne možnosti, še predvsem v prostoru Alpe-Jadran. Pogostokrat naporen pojem s svojo izobrazbo in delovanjem uresničujejo prav absolventke in absolventi te šole. Sicer kaže, da bo 3-letna Strokovna šola na račun Višje strokovne šole morala zapreti vrata, kar pa je v dani situaciji gotovo upravičeno. Dejstvo je tudi, da imajo šolske sestre z vzdrževanjem hiše v Št. Petru večje finančne težave. Šolo so namreč sestre ustanovile na lastne stroške in s tem tudi na lasten riziko. Tako morajo iz lastnih moči samostojno vzdrževati šolo, ustvarjati primerne in potrebne prostorske pogoje ter skrbeti za no izobrazbo. Višje strokovne šole v Št. Petru ravnatelj dr. Janko Zerzer ne pojmuje kot konkurenco Dvojezični trgovski akademiji, ampak kot dodatno ponudbo v okviru dvojezičnega izobraževalnega sistema. Zanimiva pa je šentpetrska šola predvsem tudi zato, ker nudi dijakinjam in dijakom poleg osnovne gospodarske in splošne izobrazbe tudi dobro znanje v praktičnih predmetih, kot je na primer predelava tekstilij ali kuhanje. Zanimivo je tudi, da je šola v Št. Petru odprla vrata tudi učenkam in učencem iz Slovenije. Seveda nastajajo problemi, ker je znanje nemščine teh dijakov ob vstopu v šolo zelo pomanjkljivo, kar pa velja tudi za znanje slovenščine nekaterih šolark iz Koroške. Dr. Zerzer je prepričan, da se bo jezikovno nila k sodelovanju dovolj zavzetih učiteljev, da bi imela šola priznanje koroške in avstrijske javnosti ter da bi starši za poklicno in izobraževalno pot mladih stvarno preudarili vse možnosti ter otroku omogočili pot, ki najbolj odgovarja njegovim nagnjenjem in talentom. Če pa želite pregled vseh šolskih ustanov, na katerih lahko vaš otrok dobi dvojezično izobrazbo, potem sezite po brošuri Krščanske kulturne zveze. Ob koncu morda še to: šolske sestre bodo poleti začele z gradnjo internata, tako da bo jeseni na razpolago dovolj prostora za vse učenke. Svojega otroka lahko vpišete v to šolo še do 28. februarja 1991. Sprejemni izpiti bodo 3. julija 1991. Heidi Stingler Občinske volitve 1991 STRAN p- petek, ________O 15. februarja 1991 Občinske volitve 1991 Vinko Ošlak v predsedstvu Katoliškega delovnega odbora Na posebnih volitvah je bil za predsednika izvoljen Arno Patscheider. V predsedstvo pa je bil izvoljen tudi tajnik Katoliškega delovnega odbora Vinko Ošlak. Ošlak je tajnik slovenskega Katoliškega odbora. Quendler: Afriki grozi lakota Denar, ki ga vojaščina trenutno porablja v Perzijskem zalivu, bi iz Afrike lahko napravil raj. To je dejal organizacijski referent koroške Karitas Peter Quendler. Quendler jedva meseca potoval po Afriki in ugotovil, da tam umira od lakote več ljudi, kot od posledic vojne v Perzijskem zalivu. Podpore naj bi bile te dežele deležne na področju vzgoje in izobraževanja, ker je tu uspeh v prihodnosti zagotovljen. France Cigan — 20-letnica smrti Prof. dr. France Cigan je umrl pred dvajsetimi leti. S svojimi zaslugami za slovensko koroško kulturo je zapustil trajen spomenik. Dober znanec dr. Cigana je bil dr. Pavle Zablatnik, ki je v svojih spominih zapisal, da je Cigan pravil, da so mu ljubezen do pesmi položile v jasli že rojenice. Velik glasbenik, dr. France Cigan, je bil vedno zavezan slovenski pesmi. Skoraj dvanajst minut pred dvanajsto je pred pozabo rešil dragocene slovenske narodne pesmi. Sredi dela je pred dvajsetimi leti podlegel zahrbtni bolezni. Sirarski tečaj Čas: od četrtka, 21. 2., do petka, 22. 2., od 9. do 17. ure Kraj: Dom v Tinjah Voditelj: Sirarski mojster Walter Münster Prispevek: 290,—, kosilo in prenočitev (če potrebna) se posebej obračunata. Število udeležencev je omejeno na 12 oseb. Prijave sprejema KIS, tel. 04 63 / 38 24 38. V 25 občinah kandidira 458 sflostojnih občinskih odbornikov Železna Kapla: Več pozornosti dejanskim problemom občine! V Železni Kapli je prevzel vodstvo liste mladi in agilni Franc Jožef Smrtnik iz Kort. Sestaviti mu je uspelo zelo privlačno kandidatno listo, ki nagovori zelo širok krog volilcev. V ospredju volilnega programa je seveda trenutni gospodarski položaj občine Železna Kapla. Ševeda pa se EL dosledno zavzema tudi za uresničitev pravic slovensko govorečih občanov. „Marsikaj se je na tem področju v preteklosti že premaknilo na bolje, toda precej bo treba še storiti,“ je dejal novi glavni kandidat EL Franc Jožef Smrtnik. Za župana pa v Železni Kapli kandidirajo Dietfried Haller (SP), Adolf Welz (VP) in Franc Jožef Smrtnik (EL). Kandidatna lista EL Železna Kapla: 1. Franc Jožef Smrtnik 2. Maria Dovjak 3. Stanko Podbregar 4. Lado Hajnžič 5. Traudi Urschitz 6. Joško Dolinšek 7. Karla Haderlap 8. Dr. Štefan Jelen 9. Žalika Smrtnik 10. Dr. Ludvik Karničar Enotna lista kandidina tudi v Celovcu Mag. Marjan Pipp Dr. Marija Spieler Dr. Janko Zerzer Mag. Marijan Pipp vodi samostojno listo v Celovcu, ki se bo 10. marca potegovala za mandat v mestnem občinskem svetu. Približno 900 glasov bi bilo potrebnih za mandat. Če bo že na prvih volitvah uspelo doseči lastni mandat, se bo izkazalo; možnosti so vsekakor dane. Sicer Enotna lista ni imela veliko časa za obširen volilni boj; z atraktivno kandidatno listo pa želi nagovoriti volilce, ki se z doslejšnjo politiko mestne občine (tudi glede dvojezičnosti) ne morejo identificirati. Kandidatna lista EL Celovec: 1. Mag. Marijan Pipp 2. Dr. Marija Spieler 3. Dr. Janko Zerzer 4. Maria Rehsmann 5. Mag. Ivana Kampuš 6. Mario Podrečnik 7. Mag. Cilka Gutovnik-Broman 8. Dr. Matevž Grilc 9. Marija Šikoronja 10. Mag. Franz Florjančič 15. februar je bil zadnji rok zima uspešno, pogosto pa manj vlogo list za občinske volitve 1991.1 usPešno. Kakor tudi na preteklih vo-25 občinah južne Koroške bodo kanlltval1 nekateri kandidirajo na izgled-didirale samostojne slovenske liste ni^ mestih in imajo možnost doseči Leta 1985 so samostojne liste kandi man^at. dirale v 22 občinah. Z delitvijo dvel Eno bistvenih vprašanj v tem volil-občin (Pliberk in Straja vas) ter s nem boju bo na vsak način nov volilni prvim volilnim nastopom EL v Celot sistem, predvsem pa posamezne cu se je število povišalo. volitve za mesto župana. Kdo bo od Povišalo se je tudi število kandidatega novega volilnega sistema de-tov na samostojnih listah, saj jih jdansko imel korist in kako bodo zdaj pri teh volitvah 458. Volilni boj bOPo volitvah potekala možna koali-zdaj prešel v odločilno fazo. Našitfciiska pogajanja, vse to je danes še listam pa stoji ob strani Klub sloneznanka. Samostojne slovenske venskih občinskih odbornikov, ki jeliste so se na vsak način s tem siste-do zdaj na administrativneit^om že sprijaznile in so tudi temu področju opravil že odlično delo. Primerno sestavile svoje kandidat-Pri različnih drugih strankatne fete. V nekaterih občinah, kot (SP/VP/Z A L) kandidirajo tudi na teinpr v Selah, imajo celo možnost za volitvah koroški Slovenci, ki skušajcmesi° župana, v številnih drugih pa zastopati slovensko narodno skupsi°^etai° vsaj drugi volilni krog (npr. nost v strankarskih strukturah delo v Gl°basnici, Pliberku in Šmihelu). Velikovec: mag. Zalka Kuchling na listi Zelenih. — V Velikovcu Enotna lista ne kandidira samostojno. Na listi Zelene Alternative (GAL/ZAL) pa kandidira na tretjem mestu bivša predsednica Mlade KEL mag. Zalka Kuchling. Listo vodita Fritz Zirgoi in Hubert Budai. Zeleni iz Velikovca so si v pretekli mandatni dobi zelo prizadevali za enakopravnost in upoštevanje slovenščine v občini. Straja vas. — Po ločitvi od Bistrice v Straji vasi vodi Volilno skupnost naprej Janko Zwitter, znani komunalni politik, ki zastopa tudi kmete v Kmečki zbornici. Na drugem mestu kandidira Joz Schnabl, na tretjem pa Hanzi Meschnik. Bistrica na Zilji. — Na Bistrici na Zilji vodi listo Volilne skupnosti profesor mag. Urban Popotnik. Nadaljnja kandidata sta odvetnik dr. Ludvik Druml in zdravnik dr. Janko Pipp. Globasnica: Veliko zanpa-nje v samostojno listo V Globasnici je samostojna slovenska EL ta teden predstavila svojo kandidatno listo, ki jo vodi doslejšnji podžupan Janez Hudi. Z njim so pri EL prepričani, da bodo dosegli drugi volilni krog pri volitvah za mesto župana. Z Bernardom Sadovnikom pa ima EL na 2. mestu zelo agilnega kandidata, ki je s številnimi akcijami v preteklih letih dokazal, da je zmožen tudi višjih nalog. Sadovnik se pri občinskih volitvah poteguje tudi za prednostne glasove in želi s tem nagovoriti predvsem volilce, ki cenijo njegovo delo in doslej še niso podpirali EL. — V Globasnici bozažupana pri SP spet kandidiral Albert Sadjak, pri VP Robert Ersehen, prvič pa bo pri občinskih volitvah kandidirala tudi FP. Kandidatna lista EL Globasnica: 1. Janez Hudi 2. Bernard Sadovnik 3. Franc Fera st. 4. Hubert Kordež 5. Peter Bricman 6. Marko Gregorič 7. Walter Gutovnik 8. Rado Marketz 9. Hubert Dumpelnik 10. Raimund Greiner Osem up čakanja za prazne tnvnrnjake na mejnem prehodu na Vrat A/a avstrijski strani mejnega prehoda na Vratih morajo šoferji s praznimi tovornjaki čakati do osem ur. Da se v bodoče zaenkrat ne bo nič spremenilo, je izsledek diskusije o meddržavnem tovornem prometu, ki je bil pretekli ponedeljek, 11. februarja 1991, v Celovcu. Diskusije so se na podi ju udeležili deželni glavar Jörg Haider, predsednik Deželne finančne direkcije Siegfried Lorber, predsednik direkcije avstrijske železnice v Beljaku Rudolf Reisp, predsednik prometne sekcije Trgovske zbornice Hans Löscher in predsednik Oddelka 8 pri koroški deželni vladi Erich Mitsche. Dvorano je napolnilo dvesto prizadetih prevoznikov tovornjakov. šoferji tovornjakov so ugoto- nega postopanja Deželne finan vili, da je mejni prehod na Vra-fih, iz Avstrije v Italijo, na avtocesti neznosen. Tu je treba čakati tudi s praznimi tovornjaki do osem ur, kar največkrat pomeni, da šoferji s svojimi tovornjaki isti dan, pa čeprav so mejni prehod že zapustili, ne morejo domov. Zaradi dolgega in »nesmiselnega čakanja zaradi birokracije na mejnem prehodu“ zapadejo prepovedi vožnje ponoči. Predsednik Deželne finančne direkcije Siegfried Lorber je dejal, da se vozniki na meji obnašajo včasih nemogoče. Odgovor na ta očitek je bil s strani prizadetih voznikov dokaj jasen: „Kako naj smo prijazni, ko pa moramo po neumnem čakati s praznim tovornjakom nad sedem ur in zato ne moremo priti domov.“ Nezmožnost in nepripravljenost pravil- čne direkcije se je pokazala tudi ob predlogu, da bi za prazne tovornjake odprli še eno vstopno kolono. Predsednik Lorber je dejal, da bi prišlo do neverjetne zmede ter da je to tudi vprašanje osebja. Zastopnik razburjenih prevoznikov Reinfried Kroina-wetter je v zvezi s tem dejal, da se Koroška finančna direkcija očitno ne zaveda, od kod prihajajo davki. Ravnatelj Koroške finančne direkcije na noben način ni bil pripravljen s prizadetimi prevozniki najti skupne rešitve. Tako bodo šoferji s svojimi praznimi tovornjaki tudi v bodoče čakali še neštete ure na mejnem prehodu na Vratih. Glede čakanja na italijanski carini na Vratih pa so prevozniki predlagali, da bi pristojni politiki ta problem skušali rešiti na zasedanju Alpe-Jadran. vg Suha: župan se je polastil občinskega grba MIT BÜRGERMEISTER SIEGFRIED SKUBL FÜR S'E DAHER ANI 10. MÄRZ 1991: L 1 & ÖVP SfBGFRlEO SKUBL ÖST68R VIH.KSPART6I Župan si je ilegalno „ podelil “ občinski grb za volilni plakat. V občini Suha si je župan Siegfried Skubl očitno sam podelil občinski grb. Drugače si namreč v občini ne morejo razlagati, kako je prišel grb na volilne plakate ÖVR Občinski grb lahko podeljuje občina le z večinskim sklepom občinskega sveta. Glavni kandidat EL ravnatelj Lenart Katz je postopanje župana Skubla ostro kritiziral in menil, da bo potrebno celotno zadevo v novem občinskem svetu raziskati. Domača društva (kot npr. KRD Drava) so morala desetletja čakati na podelitev grba, za ÖVP pa so izpeljali „podelitev“ kar čez noč. Lenart Katz je celotno zadevo označil kot ilegalno in zahteva od župana, da svoje postopanje zagovarja pred javnostjo. Slovenci in Hrvati bi se branili skupaj V Sloveniji in Jugoslaviji ne mine dan, ko ne bi eksplodirala kakšna medijska bomba. Te dni je za presenečenje poskrbel zagrebški tednik Globus, ki je izdal zajetno knjigo z naslovom „Vojna proti Hrvaški“. Avtorja dr. Slaven Letica in dr. Mario Nobilo natanko prikazujeta zaroto zvezne armade proti demokratični Hrvaški in Sloveniji. V bistvu gre za odgovor na nedavno prikazani vohunski film o aferi Špegelj, a tokrat z drugačne plati. V knjigi vrvi množica zaupnih podatkov, tajnih dokumentov in skrivnih sporazumov. Za nas Slovence je posebej zanimiv tisti del, ki govori o slovensko-hrvaškem sporazumu medsebojne obrambe v primeru oboroženega posredovanja zvezne vojske. Dokument sta 20. januarja podpisala hrvaška ministra za obrambo in policijo Martin Špegelj in Josip Boljkovac ter njuna slovenska kolega Janez Janša in Igor Bavčar. Pravi pa takole: 1. Razglasiti popolno samostojnost obeh republik in odpoklicati svoje predstavnike v federaciji. 2. Prekinitev slehernega financiranja zvezne vojske. 3. Obvestiti varnostni svet Organizacije združenih narodov in zahtevati posredovanje mirovnih sil Združenih narodov. 4. Pozivati državljane obeh republik (častnike, vojake in civiliste v vojaški službi), da zapustijo zvezno armado. 5. Zapleniti premoženje federacije na ozemlju obeh republik. 6. Prekiniti vsakršno oskrbo poveljstev, enot in ustanov zvezne armade. 7. Uporaba vseh zakonskih sredstev, ki vključujejo tudi stavbe, poveljstva, enote in ustanove teritorialne obrambe in organov za notranje zadeve ter poklicati državljane obeh republik k varstvu in obrambi demokratične ureditve in suverenosti. 8. Pristojni pravosodni organi v obeh republikah bi začeli sodne postopke zoper pripadnike jugoslovanske vojske zaradi vojnih zločinov, ki bi nastali zaradi sodelovanja v nasilnih akcijah proti organom oblasti in državljanom Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Odgovora zveznih organov na podatke in dejstva, navedena v Globusov knjigi, še ni. Lahko pa nedvomno pričakujemo nov krog medijskega „obstreljevanja", ki ta čas edino predstavlja vseobsegajoči dialog na zvezni ravni. Ob tem se zabava staro in mlado. In res bi bilo na moč zabavno, ko ne bi bilo nevarno in žalostno obenem. Šaljivci temu pravijo: YU medijski golaž. Tadej Bratok Rož — Podjuna — Zilja Jezikovne počitnice v Novem mestu od 14. julija do 3. avgusta 1991 za otroke od 10. do 16. leta Slovenščina v Sloveniji „Jezikovne počitnice“, ki za tritedensko bivanje v Novem mestu stanejo šil. 3800,— (vključeni tudi potni stroški), nudijo: • tri ure pouka dnevno (razen v soboto in nedeljo) • skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok • popolna vključitev v vestno izbrano družino z otroki iste starosti • ves čas tečaja oskrbo in pomoč našega spremljevalca • spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih • možnosti za šport in razvedrilo, srečanje z mladimi ljudmi Drezhibna organizacija, vzorna angažiranost in visoka strokovnost učiteljev, gostoljubnost in človeška toplina novomeških otrok in staršev so omogočili ne le izvrstno počutje koroških otrok, temveč tudi njihovo dobro jezikovno napredovanje. Zato smo tudi letos pripravili tritedenski tečaj za mladince, ki si želijo pridobiti temeljito znanje in boljše obvladanje slovenščine. Tako bomo dosegli jezikovno izobrazbo, kakršna je danes, v času medregionalnega sodelovanja in naraščanja slovenskih in mešanih podjetij, v vsakem oziru koristna. H očete omogočiti svojemu otroku bolj temeljito znanje slovenskega jezika? v Oe ste ga prijavili v ljudski šoli k dvojezičnemu pouku, morda sedaj čutite potrebo, da otrok izpopolni svoje jezikovno znanje. Oe hočete otroka vpisati v slovensko ali dvojezično višjo šolo, bo boljše obvladanje jezika dobro izhodišče za nadaljnje učenje. Morda ste tudi vi mnenja, da je zbliževanje v prostoru Alpe-Ja-dran možno le, če čim bolje poznamo jezik in kulturo najbližjih sosedov. Najboljši način učenja kakega jezika, izpopolnjevanje znanja in navad izražanja, je vselej ta, da se ga skušamo naučiti v okolju, kjer se ta jezik govori. Lahko vam zagotovimo, da je kombinacija jezikovnega pouka in vključitev v družino najbolj obetajoči način za učenje jezika. V sodelovanju s prvovrstnimi strokovnjaki smo na osnovi dolgoletnih izkušenj v zahodnem svetu izdelali koncept za slovenske jezikovne počitnice, ki naj bi zagotovile optimalni uspeh. Posebej še opozarjamo, da je tečaj namenjen otrokom z osnovnim znanjem slovenščine in da so prijave začetnikov nesmiselne. i\er sprejmemo v posamezne skupine kvečjemu osem učencev, je število udeležencev omejeno; zato bomo prijave upoštevali po vrstnem redu. v Oe se zanimate za „Jezikovne počitnice“, se obrnite na Krščansko kulturno zvezo in zahtevajte podrobnejše informacije. Naš naslov: Viktringer Ring 26 9020 Celovec telefon (0463) 51 62 43 Lanskoletni udeleženci med svojimi gostitelji ČESTITAMO Jožef Oraže iz Zgornjega Kota je obhajal osebni praznik. Slavljencu želimo vse najboljše in še mnogo zdravih in veselih let! Na Bistrici pri Šmihelu obhaja dvojni praznik Lonca Klančnik. Iskrene čestitke ter še vrsto sončnih dni! V Rožni dolini praznuje dvojni praznik Marica Moschitz. V prihodnje obilo sreče, zdravja in zadovoljstva! V Grablji vasi bo obhajal rojstni dan Jurij Krasnik. Ob tem življenjskem prazniku mu otroci in žena želijo mnogo zdravja in sreče. V Dolini pri Grabštanju je praznoval rojstni dan Polti Wauch. Za minuli osebni praznik mu želimo obilo sreče, zdravja in zadovoljstva! „ Breznikarjev oče, Valentin Malle, iz Slovenjega Plajberka praznuje 50-letnico. Slavjencu želijo domači vse najboljše ter še vrsto lepih in zdravih dni! V farni cerkvi v Sinči vasi je stopil pred poročni oltar Poldej Riepl z nevesto Kristino. Novo-poročencema želimo na skupni življenjski poti obilo sreče ter božjega blagoslova! V Vinogradih pri Žitari vasi slavi dvojni praznik Julijana Artač. Iskrene čestitke ter še mnogo zdravih let! , Rojstni dan je obhajala Hani Rasinger iz Srej. Domači ji želijo vse najboljše in da bi se ji izpolnile vse skrite želje! 27. obletnico poroke obhajata Frančiška in Anton Pucelj iz Celovca. Ob tem jubileju prav prisrčne čestitke ter še mnogo zdravih in zadovoljnih skupnih dni! Večno zvestobo sta si obljubila Monika Kramer iz Nonče vasi in Alojz Krištof z Vidre vasi. Mladima zakoncema iskreno čestitamo in jima želimo vse najboljše na skupni življenjski poti. Čestitkam se pridružujejo tudi MePZ Podjuna, Farna mladina ter EL Pliberk. DSG Sele prireja 16. 2. 1991 Društveno prvenstvo v teku na smučeh začetek ob 15.00 17. 2. 1991 Društveno prvenstvo v alpskem smučanju začetek ob 13.30 24. 2. 1991 2. Otr. cup, začetek ob 14.00 2. 3. 1991 3. Otroški cup, začetek ob 15.00 Startne številke bodo delili pol ure pred startom Katarina Antonič iz Reke pri Šentjakobu je praznovala rojstni dan. Iskrene čestitke in obilo sreče tudi v bodoče! 80-letnico je obhajala Katarina Petritsch iz Beljaka. Jubilantki želimo vse najboljše in še mnogo zdravih in zadovoljnih let! V Komendi je obhajala 55. rojstni dan Marija Špenko. Iskrene čestitke in obilo sreče tudi v prihodnje! Včeraj je na Reki v Rožni dolini praznoval osebni praznik Hanzej Serajnik. Iskreno čestitamo! V Selah obhajajo osebne praznike Meti Mak z Borovnice, Juli Oraže, Ožbavtova, Nejč Hribernik iz Grabna. Vsem slavljencem iskreno čestitamo! V Potočah pri Šmohorju v Ziljski dolini praznuje svojo 80-let-nico Peter Hebein. K temu lepemu življenjskemu jubileju vse najboljše, veliko zdravja in sreče v družinskem krogu! Na graški univerzi je zaključil študij z doktoratom dr. Peter Novak iz Ledine. Prijatelji mu želijo vse najboljše na nadaljnji življenjski poti ter predvsem obilo potrpljenja pri opravljanju civilne službe. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Na dunajski univerzi je promoviral za doktorja filozofije Feliks J. Bister, rojak iz Svetne vasi v Rožu; dr. Bister je napisal disertacijo o znanem slovenskem politiku dr. Antonu Korošcu. Iskreno čestitamo! Minuli teden je slavila svoj rojstni dan Mathilde Hribernik, vodja kuhinje v Modestovem domu. Vse najboljše, veliko zdravja, osebne sreče ter zadovoljstva in da bi še dolgo s kulinaričnimi dobrotami razveseljevala gojence doma, ji želijo sodelavci. Mag. Milici in mag. Marjanu Gallobu iz Celovca se je pred kratkim rodil sin, ki ga bosta krstila na ime Max. Iskreno čestitamo! Katoliška prosveta Št. Jakob Katoliška mladina Družinski referat Predavanje in pogovor Mag. Christoph Schneidergruber TEŽAVE Z ALKOHOLOM Čas: v torek, 19. februarja, ob 19.30 Kraj: v farni dvorani v Šentjakobu Rož — Podjuna — Zilja vjm- ... ~~iflbesedL IKARUS gostuje v Celovcu V Št. Primožu se je pred časom predstavil plesni teater IKARUS s predstavo Cen-tesima. Že tedaj je vodja plesnega teatra Zdravko Haderlap dokazal, da je profesionalec. Sedaj pa je predstavo Cente-sima predelal in jo bo predstavil v Celovcu v soboto, 23. februarja, in v nedeljo, 24. februarja 1991, vedno ob 20. uri, v poslopju menze na celovški univerzi. Projekt Centesima gradi na realnem izražanju, oplemeniten pa je z elementi modernega plesa, kot so na primer mimika, govorica telesa, pantomima in moderna glasba. Zdravko Haderlap predstavo Centesima označuje z naslednjimi besedami: „Vsebina naše zamisli je upor, so poizkusi osvobajanja izpod jarmov vladajočega reda. Ker je človek od nekdaj podvržen zakonom narave in družbe in ga le-ti omejujejo v njegovi biti, vedno znova prihaja do poizkusov samoosvobajanja v vseh mogočih oblikah, ki pa so le redkokdaj uspešne in zadovoljive. Ena takšnih oblik je bila, da je človek iznašel mite, ki jih je podoživljal v ljudskih šegah. Potom teh šeg je imel človek možnost izražati svoje čutenje. To se je dogajalo v obliki igre, gledališča, petja in plesa. V našem projektu se jasno izrekamo proti izumetničenim oblikam ljudskega izročila, ki jih ponazarjajo podeželske gledališke in folklorne skupine. Zavestno se izogibamo običajni podobi tradicionalnega ljudskega odra z njegovo osmešu-jočo se plehkostjo.“ Plesni teater IKARUS gostuje s svojo predstavo CENTESIMA 23. in 24. februarja 1991, ob 20. uri, v menzi celovške univerze. Smučarska tekma Mladega roda V torek, 12. februarja, je bila na Šentjanških Rutah smučarska tekma, ki jo je organiziral Mladi rod skupno s športnim društvom Št. Janž. Tekme se je na zelo dobro pripravljeni progi udeležilo nad 70 tekmovalcev. REZULTATI: OTROCI I: deklice 1. Veronika Lausegger 1.28.41, 2. Anni Ogris 2.10.74 fantje:, 1. Mario Plasch 1.10.04, 2. Marjan Polanšek 1.20.41, 3. Mario Gentelini 1.33.52, 4. Hannes Wa-rasch 1.38.96, 5. Jörg Oraže 1.39.17, 6. Patrik Mak 1.39.24, 7. Tomaž Ogris 2.22.16 OTROCI II deklice 1. Andrea Kruschitz 1.04.22, 2. Brigitte Esel 1.07.21, 3. Angela Wieser 1.16.05, 4. EvaSchellander 1.17.81, 5. Katja Kropiunig 1.26.31, 6. Olga Za-blatnik 1.32.37 fantje 1. Matija Schellander 1.14.68, 2. Marko Oraže 1.16.59, 3. Roman Koren 118.43, 4. Gerald Gabriel 1.19.14, 5. Markus Hornböck 1.24.86, 6. Raimund Antonitsch 1.32.42, 7. Toni Gallob 1.33.36, 8. Christian Del Fabro 1.33.82, 9. Stefan Lassnig 1.45.63, ŠOLARKE I 1. Tatjana Zablatnik 59.25, 2. Anja Dovjak 59.94, 3. Karin Kruschitz 1.01.13, 4. Eva Moschitz 1.08.70, 5. Judith Koren 1.09.00, 6. Tamara Pin-ter 1.19.54 ŠOLARJI I 1. Dominik Kropivnik 1.00.87, 2. Rene Plasch 1.03,44, 3. Christian Wrolich 1.04.15, 4. Dominik Mak 1.07.30 ŠOLARKE II 1. Dunja Jamnig 56.87, 2. Birgit Filipič 58.17, 3. Silvana Oraže 58.94, 4. Tanja Oraže 1.20.41 ŠOLARJI II 1. Danijel Užnik 56.36, 2. Markus Vouk 58.81, 3. Martin Gabriel 1.02.52, 4. Eva Antonitsch 1.04.45, 5. Helmut Schaunik 1.09.88 Šentjakob v Rožu: Slovo od Urši Dissinger 3. februarja 1991 nas je zapustila gospa Uršula Dissinger iz Šentjakoba v Rožu in tako sledila svojemu možu Joziju Dissinger-ju, ki je umrl 26. marca 1988. Rajna Urši se je rodila 1. decembra 1912 v Spodnjem Dobju, pri pd. Kobutu. Poročila se je z Jozijem Dissingerjem in tako prišla v šentjakobsko faro. V teku časa sta si zakonca z delom pridnih rok — mož je bil krojaški mojster, rajna pa mu je pomagala pri šivanju — v Šentjakobu postavila lično hišico. Vendar veselje nad novim domom ni trajalo dolgo, kajti mož Jozej je hudo obolel in skoraj ohromel. Vse breme je padlo na rajno Urši, ki mu je stregla do smrti. Ker pa je bila taka strežba zelo naporna, je rajna hudo obolela na hrbtenici. Večkrat je iskala pomoč v bolnišnici — vendar ji tudi tam niso mogli pomagati. Kljub hudim bolečinam v križu je rajna skoraj do zadnjega obiskovala sv. maše, skrivljena, s palico v roki. Rada se je tudi udeleževala slovenskih prireditev in bila, kar je potrebno posebej poudariti, zvesta članica naše narodne skupnosti. Njen odhod iz te doline solza je bil za nas vse, ki smo jo poznali, nadvse nepričakovan. 6. februarja 1991 smo se od rajne poslovili na šentjakobskem pokopališču in jo predali njej nadvse ljubljeni slovenski zemlji — kjer naj rajna najde zasluženi mir. Zahvala velja družini Mihija Amruša, ki je rajni nudila nesebično pomoč v času bolezni. Naše iskreno sožalje izrekamo sestram in drugim sorodnikom. Mi. Smrt Canklnove matere, Marijane Pušnik V Štebnu pri Globasnici je 8. februarja umrla gospa Marijana Pušnik, pd. Canklnova mati, v 90. letu starosti. Doma so imeli majhno kmetijo; Canklnova hiša je bila v bližnji okolici znana tudi zato, ker so tam prešali sadje. Pokojna je bila miroljubna, verna žena. Zelo rada je prebira- la Nedeljo, Naš tednik in Mohorjeve knjige. V mlajših letih je tudi sodelovala pri kuharskih in drugih tečajih ter zvesto obiskovala domače kulturne prireditve. V zadnjih letih pa jo je bolezen priklenila na posteljo; sin Pepej ji je s pomočjo zdravnikov in sosedov zvesto stregel. Karitas se predstavlja v Galiciji V petek, 22. februarja 1991, bo v Galiciji, ob 16. uri, predavala dr. Rosemarie Tscherteu-Brunnthaler na temo „Priložnosti v prvih letih življenja“. V nedeljo, 24. februarja 1991, bo v Apačah ob 8.30 maša z ravnateljem Karitasa dr. Viktorjem Omelkom; ob isti uri bo v Mohličah maša s Petrom Ouendlerjem in ob 10. uri pa prav tam z ravnateljem Karitasa Viktorjem Omelkom. Ob 14.30 bo v telovadnici ljudske šole predavanje Petra Ouendlerja o „Pomoči z vidika Karitasa“. Peter Quendler bo predstavil razne obraze revščine v sliki in besedi. Pustna igra v Selah Na pustno nedeljo (10. februarja 1991) so se v farni dvorani v Selah predstavili igralci Katoliškega prosvetnega društva „Planina“ z igro Markolfa, katero je napisal Mario Fo. Tudi tokrat so igralci navdušili gledalce. V režiji Francija Končana so zaigrali Silvija Male, Marijan Olip, Mario Oraže, Andreja Hribernik, Martina Oraže, Herman Oraže in Hanzi Kelih. Da nihče ni pozabil besedil, je skrbela Angelika Užnik, luč in glasbo je imel na skrbi Heli Juch, oder pa so pripravili Francij Mak, Hanzi Roblek, Pepi Čertov, Edi Dovjak, Dani Dovjak in Nanti Čertov. Skupino je vodila Pavli Čertov. Po igri je -bilo še družabno srečanje. Kmetijstvo/Razno STRAN q petek, _ y 15. februarja 1991 Kmetijstvo f Odprto pismo predsednika Slovenske športne \ zveze dr. Ludviga Drumla Narodna skupnost in šport Vseskozi se govori, da se mora narodna skupnost uveljaviti na vseh področjih življenja. S tem naj bi dosegla izhod iz izolacije, v katero je porinjena iz zgodo-vinsko-poiitičnih razlogov. Na Koroškem moramo, žal, ugotoviti, da je slovenska narodna skupnost na več področjih izrinjena iz družbenega dogajanja. Znotraj te narodne skupnosti pa ima šport mnogokrat samo stransko vlogo. Zavedamo se, da moramo pospeševati politično osamosvajanje našega človeka, da se moramo gospodarsko uveljaviti, da moramo nadaljevati in pospeševati naše kulturno delo, nikakor pa se ne zavedamo tega, da naj bi ob vsem tem imela tudi telesna kultura pomembno vlogo. Pomembno vlogo zaradi tega, 'ker je v današnjem hrupnem času, ko ljudje ne delajo fizično, telesna rekreacija neobhodna. Za narodno skupnost pomeni športno delovanje naših klubov še več, kajti soočamo se s problematiko, af da je zmeraj več otrok iz mešanih zakonov; b) da mladina na dvojezičnem ozemlju deloma ne obvlada več slovenskega jezika; c) da nastopa slovenska mladina v nemških klubih, ker v bližini domačega kraja ni slovenskega kluba; d) da v naših klubih nastopa zmeraj več nemško govorečih športnikov. Te pojave, ki jih opažamo po celem dvojezičnem ozemlju, je treba oceniti kot normalen pojav, ki naj ne bi imel negativnih posledic. To bi nam uspelo, če bi naše delovanje danim okoliščinam primemo preusmerili. Žal je imelo to enostransko odpiranje zaradi politične situacije v preteklih desetletjih in ima tudi pri današnji ločevalni politiki velike posledice. Asimilacija je samo ena od njih. Ko narodna skupnost na organizirano športno dejavnost ni polagala potrebne pozornosti, je sama še ojačila negativne posledice. Ne moremo se torej tolažiti s tem, da so pač razmere na Koroškem takšne, kakor je bilo navedeno, kljub temu pa naša društva pravzaprav uspešno delujejo. Nihče ne more zanikati, da so se vsa društva, čeprav se je šport v okviru narodne skupnosti obravnaval mačehovsko, dokaj uspešno razvijala. Športniki in funkcionarji so žrtvovali veliko dela za uspešno uveljavljanje naših klubov. Manjkala pa je vseskozi idejna osnova, ne samo v športnem smislu, ampak tudi v smislu višjih ciljev naše narodne skupnosti. Kje je torej izhod iz te zagate? Nikakor ne more biti izhod politizacija športa, ki bi bila vsekakor škodljiva, kajti tudi na športni ravni bi se odvijalo ločevanje tako znotraj narodne skupnosti kakor tudi v odnosu do večinskega naroda. Prav tako ne more biti izhod ustanovitev druge strešne športne organizacije, kajti finance so nam mačehovsko omejene. Koncepcija za strešno športno organizacijo na Koroškem oz. za posamezne včlanjene klube mora biti naslednja: 1. slovenski šport si mora pridobiti znotraj narodne skupnosti, pomen, ki mu gre po vlogi športa v splošni družbi; 2. slovenski šport na Koroškem mora izvrševati pomembno posredovalno vlogo med slovensko narodno skupnostjo in nemško govorečimi na Koroškem; 3. slovenski klubi morajo skrbeti za zdravo narodno samozavest in zavestno razvijati povezovanje z nemško govorečimi klubi, ker bomo samo tako lahko zaustavili asimilacijski pritisk; 4. slovenska športna zveza si mora kot strešna organizacija pridobiti idejno usmerjevalno vlogo organiziranega športa, ne pa samo vlogo servisne službe; 5. športna zveza se mora, kakor doslej, upirati vsakemu poskusu politizacije svojih organizacijskih struktur; 6. potrebna je profesionalizacija športnih struktur, ker prostovoljni funkcionarji, ki so celodnevno zaposleni v svojem poklicu, ne morejo izvrševati potrebnih organizacijskih del; 7. zagotoviti je potrebno finančna sredstva za uspešno delovanje strešne organizacije in posameznih klubov; 8. gojiti moramo tako masovni kakor tudi vrhunski šport, ker je uspešno napredovanje med seboj povezano; 9. v krajih, kjer trenutno nimamo slovenskega kluba, je potrebno organizirati otroško gimnastiko oz. telovadbo za odrasle, tako da tudi v takšnih krajih lahko pritegnemo športno zainteresirano prebivalstvo; 10. na celem dvojezičnem ozemlju moramo ustvariti vzdušje, da posamezni člani naše narodne skupnosti ne bodo podlegli asimilacijskemu pritisku, tudi če je kdo član nemškega kluba; 11. pri vzgoji mladine, predvsem na Slovenski gimnaziji, moramo skrbeti za to, da bo čim več športno zainteresirane mladine, ki bo dajala kadre za organizirano športno dejavnost na južnem Koroškem. Za Slov. športno zvezo dr. Ludvik Druml, predsednik V ospredju naj bi bil bet, ne pa strankarsha politika Nov volilni red pri kmečkozborsLVolitvah Na seji koroškega deželnega zbora 31. januarja tega leta so si, da bodo kmetje pri letošnjih kmečkozborskih volitvah volili tudi krajevne kmečke svete, volilno prPa naj dobijo tudi vsi otroci kmetov, ki so pretežno zaposleni na domači kmetiji in niso člani kakšne < zbornice. Volilno pravico bodo odslej imele tudi vse žene oziroma moški, četudi niso solastniki krneti0 morda tudi člani kakšne druge zbornice (npr. delavske zbornice). Kaj torej obeta novi zakon? Vsekakor je nov volilni red, napodlagiUQa bo dobilo okrog 1000 mladih kmetov in kmetic volilno pravico, korak k večji demokraciji. Dejstvi) tudi, da je bilo prav kmetijstvo v preteklosti v marsikateri občini najbolj zanemarjeno področje. PraOa vidika bo pomembna uvedba krajevnih kmečkih svetov, katere bo v vsaki občini sestavljalo od 7 Planov. Naloga tega gremija bo, da bo svetoval občinskim predstavnikom o vseh kmetijskih vpraša1 bo podaljšana roka kmetijske zbornice na komunalni ravni. Zato bodo volilci pri kmečkozborskih volitvah dobili dva volilna HstPfvem bodo lahko volili stranko, na drugem pa bodo lahko oddali glas mandatarjem, ki naj bi bili zahl v krajevnem kmečkem svetu. Posledica novega volilnega reda bo, da bo prišlo predvsem na občili do porazdelitve pristojnosti kmečkega zastopstva med posameznimi frakcijami. Povprašali smo nekaj kmetov, kako ocenjujejo spremembo volilna za kmečkozborske volitve. Pomirljivi toni z Otočca Sredi zasanjane reke Krke, nedaleč od Novega mesta, je čudovit otok z razkošnim srednjeveškim gradom, Otočec — kraj tradicionalnega srečevanja hrvaških in slovenskih politikov, na pol poti med Ljubljano in Zagrebom. Če je šlo doslej za rutinske medsebojne pogovore, je bil zadnji, v sredo, drugačen. Delegaciji obeh republik pod vodstvom predsednikov Kučana in Tud-žmana sta imeli dolg pogovor za zaprtimi vrati in na koncu izdali skupno sporočilo, ki bi ga lahko označili za zgodovinski dokument. V njem med drugim piše, da je bil osnovni cilj sestanka obravnavanje možnosti izhoda iz državne in politične krize Jugoslavije. Obe delegaciji vztrajata na mirnem in demokratičnem razpletu problemov. Odločno sta zavrnili kakršnokoli grožnjo z uporabo sile in vztrajali na popolni depolitizaciji zvezne armade. Dogovor o skupnosti jugoslovanskih narodov je mogoč samo na temelju pravice do samoodločbe s pravico do razdružitve. Možna je samo skupnost suverenih republik kot samostojnih držav, ki si medsebojno priznavajo suverenost in prostorsko celovitost, brez sprememb meja. Obe delegaciji sta v dokument zapisali, da bo zaradi vse težjih posledic poglabljanja krize potrebno medsebojna pogajanja končati najkasneje do konca letošnjega junija. Sočasno sta vodstvi predlagali pogajanja za razdelitev pravic in obveznosti republik kot pogoj za sporazumno razdružitev od dosedanje SFRJ. V primeru nadaljnjega zaostrovanja notranjih odnosov in neuspeha bi bili za nov dogovor o popolni razdružitvi, kjer bi zahtevali posredovanje Helsinške konference o evropski varnosti in sodelovanju ter Organizacijo združenih narodov. Z dokumentom sta vodstvi Slovenije seznanili tudi predsedstvo Jugoslavije, ki v trenutku, ko to pišemo, zaseda za zaprtimi vrati. Z jugoslovanskim predsedstvom imamo kaj slabe izkušnje. Prejšnji petek, ko se je to telo sestalo v Beogradu, je po štirih urah ugotovilo, da sestanka ne more biti, ker nista prišla predstavnika Hrvaške. Prišla pa nista zato, ker se je pod okni predsedstva zbrala večtisočglava množica beograjskih žensk, ki je protestirala proti „fašistoidni" hrvaški politiki in zahtevala glavo predsednika Tudžmana. V ozračju linča je po dobri uri sejo zapustil tudi predsednik Kučan, Srbi in Črnogorci pa so vztrajali kar naprej, dokler jih niso prekinili Makedonci in Bosanci. Ob tem je Kučan izjavil, da vsekakor obstaja nevarnost, da bi jugoslovansko razdružitev lahko_ razumeli tudi kot slovensko odcepitev. Če bo Slovenija odšla iz Jugoslavije, bo le-ta povsem drug mednarodnopravni subjekt, česar se tudi Hrvati predobro zavedajo in nočejo živeti v okrnjenem preostanku Jugoslavije. Ob tem je Milan Kučan komentiral pisanje avstrijskih časopisov, češ, naj bi Slovenija postala deseta avstrijska pokrajina in pribil: Jo ne pride v poštev. Slovenijo vidim kot odprto skupnost, ki si bo skušala prizadevati, da ne bi bilo meja ne proti Italiji, ne proti Avstriji, v Evropi pa ne razlik med velikimi in majhnimi narodi." Med pomembnimi dogodki v Sloveniji izstopa priprava republiškega proračuna, ki je tokrat povsem drugačen od prejšnjih. Peterletova vlada je zapisala, da Republika potrebuje 73,8 milijarde dinarjev, pri čemer se bo treba zadolžiti za 6 milijard. Seštevek obeh številk pomeni 34 odstotkov slovenskega družbenega proizvoda. Od tega bo odšlo po Savi le nekaj malega —1,7 milijarde za minimalno delovanje zvezne administracije ter 2,9 milijarde za zvezno armado. Kakorkoli že, gre le za osnutek proračuna, dokončno besedo bodo rekli poslanci slovenskega parlamenta, ki bo februarja in marca neutrudno zasedal. Tadej Bratok Kaj pravite k novi ureditvi? Hans Madritsch: „Preoblikovanje kmetijske zbornice je po nojem mnenju zelo potrebno. Kritika nad sedanjim delovanjem kmetijske zbornice bi bila na vseh področjih upravičena, predvsem še glede svetovalne kot tudi izobraževalne dejavnosti. Zdi se mi pa tudi, da kmetijski zbornici doslej ni uspelo informirati širše javnosti o pomenu kmetijstva. Z novim volilnim redom bo dobilo dodatnih 1000 ljudi volilno pravico, česar logična posledica bo, da se bo toliko več ljudi zanimalo za dogajanje na področju kmetijstva, kar gotovo vodi k večji demokraciji. Po nojem mnenju je potrebno čim-več ljudi vključiti v soodločanje, kadar imamo opraviti s političnim zastopstvom kake poklicne skupine. Kakšne posledice bo to inelo za posamezne stranke, tega trenutno še ne morem ocenjevati. Osebno pa sem optimist, ker sem mnenja, da je mladina bolj odprta za socialno in ekološko usmerjeno kmetijstvo in bo bala glas tistim volilnim skupinam, ki zastopajo prav ta stremljenja.“ Štefan Kreutz: „Mislim, da je sprememba volilnega reda za kmečkozborske volitve korak k večji demokraciji. Predvsem je pomembna lih kmečkih sve- tov tudi za slovenske kmečke strukture, ker bodo na ta način slovenski kmetje lahko zastopani na občinski ravni tudi v tem gre-miju. Da pa dobijo volilno pravico tudi mladi kmetje, je po mojem mnenju gotovo pozitivno, ker pogostokrat ti nosijo na kmetiji prav toliko breme kot starši. V primeru, da pa lastnik kmetije še ni dal v najem ali pa je ni predal mlademu kmetu, je le-ta doslej imel le pravico, da je na kmetiji delal, ni pa imel pravice, da bi lahko soodločal o svojem zastopstvu. Prepričan sem tudi, da ob volilni pravici mladih kmetov oziroma kmetic ne bo pridobila le ÖVP, ki ima sicer dobro organizirano podeželsko mladino, ampak da so prav mladi kmetje postali bolj kritični nasproti starim kmečkim strukturam in morda iščejo nove možnosti ekološkega kmetovanja, katerega na primer zastopata Kmečka izobraževalna skupnost in Skupnost južnoko-roških kmetov.“ Franc Kumer: „Načelno je gotovo pozitivno, da mladi kmetje, ki so pretežno zaposleni na domači kmetiji, dobijo tudi volilno pravico. Saj so mladi kmetje, pa tudi kmetice, tisti, ki so najbolj povezani s kmetijo in jo bodo nekega dne tudi vodili. Prav v času, ko pa mora mladi kmet nositi breme dela na kmetiji, a še ni lastnik ali najemnik, je potrebno, da ima možnost, da lahko soodloča o kmečkem zastopstvu. Prav tako je načelno pozitivno, da se uvedejo krajevni kmečki sveti; dejanski pomen pa bi ti gremiji imeli šele takrat, ko bi se razširile njihove pristojnosti, in sicer takoj, da ne bi imeli le pravice svetovanja, marveč tudi pravico soodločanja v občini, kadar bi obravnavali kmečka vprašanja. Vsekakor pa se bo vsak mandatar prav zaradi volitev v krajevne kmečke svete bolj trudil za zaupanje svojih volilcev in volilk in bo zato. s kmeti v občini bolj povezan.“ Franc Krušic: „Po mojem mnenju je bil že skrajni čas, daje prišlo do spremembe volilnega reda za kmečkozborske volitve. Sam poznam nekaj primerov, ko se lastnik kmetije enostavno počuti premlad, da bi predal kmetijo ali bi jo dal vsaj v najem mlademu kmetu. Prav ta pa naj ne bi imel le pravice do dela, ampak tudi do soodločanja v svojem zastopstvu. Glede krajevnih kmečkih svetov sem pa mnenja, da naj bi ti imeli večje pristojnosti — se pravi, ne le pravico do svetovanja, ampak tudi do glasovanja. Gotovo pa je, da bodo imeli mandatarji večjo motivacijo in se bodo bolj trudili za potrebe posameznega kmeta. Upam pa, da tega gremija ne bodo zlorabljali za strankarsko politiko, ampak da bodo člani vodili stvarno politiko, kmetom v prid.“ Pripravila Heidi Stingler Kmečki komentar piše: dipl. inž. Hanzi Miki Prednosti temeljne izobrazbe za bodoče kmetice in kmete S koncem polletja se pridružijo premišljevanju okoli spričevala tudi misli o nadaljnji izobraževalni poti šolarjev. Šola ali vajeniška doba, splošnoizobraževalna ali poklicno-izobraževalna šola, ali sploh ostati doma? Za bodoče kmetice in kmete (oz. na splošno za osebe, ki kažejo zanimanje za kmetijstvo) nudi temeljna izobrazba bistvene prednosti. Znanje se dandanes podvoji vsakih deset let. Kar je npr. leta 1950 zadostovalo za poklic, dandanes komaj še zadošča. Zahteve rastejo vzporedno s tehničnim oz. tehnološkim napredkom družbe. Kmetijstvo pri tem ni izjema. Tudi sprejemljivost osebe oz. poklica bo bistvena odvisna od tega, do kolikšne mere se nekdo lahko udeleži pogovorov oz. ali je sposoben spoznavati znake časa. Samo kdor bolje in hitreje prepozna bodoče trgovske trende, bo lahko preživel tudi kot majhen kmet. Hitrejši in bistrejši bo zmagal — ne večji! Pri mnogih obratno ekonomskih raziskavah se je izkazalo, da ima največji vpliv na dohodke sposobnost vodje obrata (= izobrazba, osebno vedenje, ... J, kar je bolj vplivno kot na primer velikost ali lega obrata. Po vsem tem lahko, sklepamo: pre-vzemnici in prevzemniku kmetije je treba omogočiti optimalno izobrazbo. Kmečka srednja šola kot priporočilo Kmečka srednja šola (v Avstriji jih je deset) zagotavlja temeljito poklicno izobrazbo, dobro splošno izobrazbo, zaključi se z maturo in tako omogoči tudi vse druge nadaljnje izobraževalne poti. Dejstvo, da otroci pet let ne živijo doma, prinaša otrokom več priložnosti kot nevarnosti. Ne bojte se .tujine"! Slovenskim otrokom se ponujajo od vseh kmečkih srednjih izobraževalnih šol naslednje: URSPRUNG (Salzburg), RAUMBERG (Štajerska — za fante) in PITZEL-STÄTTEN (Koroška — samo za dekleta). Za fante je po mojem mnenju (iz lastne izkušnje) URSPRUNG najbolj primeren, ker je lahko dosegljiv z vlakom (šest kilometrov oddaljen od Salzburga) in ker je šola razmeroma nova in napredna (URSPRUNG npr. obdeluje priključen obrat z organsko-biološkim vidikom) — na kratko rečeno, tam se lahko mnogo naučiš. V Salzburgu je gotovo tudi lažje kot v RAUMBERGU obiskovati tečaje slovenščine. Kdor torej želi natančnejše informacije o obisku kmečkih srednjih izobraževalnih šol oz. o URSPRUN-GU, naj se obrne name (prijavni formularji so na razpolago, prijavni rok traja do 31. maja): Miki Hanzi, KIS tel ■ ndP.n / .38 74 38________ Kultura TEDNIKOVA KNJIŽNA POLICA Sama sameva bajta na Bregu, ostala je prazna. (. . .) Stara je in ne spominja se več, kako je bilo, ko je bila lepa in nova. Moralo je biti nekje pred 300 leti, nihče pa ne more dokazati njene starosti. Tudi po precejšnjem številu lesenih križcev, ki so nabiti v večji sobi na tramu, ki nosi strop, tega ni mogoče ugotoviti. Ciril Rudolf Kronika bajte na Bregu Kronika, ki jo je napisal v 78. letu svojega življenja upokojeni kolar z Bistrice pri Pliberku Ciril Rudolf, je zgodba generacij. Vsem omenjenim osebam v tej povesti je skupno, da jim je bila streha in dom bajta na Bregu. „Bajta pa sameva tam na robu Brega in razpada“ — tako končuje svojo zgodbo Ciril Rudolf. Toda zgodba ima nadaljevanje tudi v kruti resničnosti: bajte na Bregu danes ni več. O njej in o nekaterih osebah, ki so v njej bivale, obstajajo le še fotografije, ki Rudolfovo knjigo tudi lepo ilustrirajo. Bajta na Bregu je v tem memoarskem literarnem delu priča do-raščanja in umiranja. Nenazadnje izumrje z odstranitvijo bajte na Bregu tudi del stavbne dediščine, stare več stoletij. V spremnih besedah tej knjigi, ki jo je izdala Slovenska prosvetna zveza, je zapisano, da je Ciril Rudolf v tej povesti ubesedil svoje življenje in izkušnje „z veliko ljubeznijo do slovenskega jezika in brez vsakršnega moraliziranja". Ciril Rudolf se s Kroniko bajte na Bregu uvršča med slovenske koroške literarne ustvarjalce, hkrati pa je njegova knjiga tudi dokument o življenju, ki se ne odvija v žarometih javnosti. Rudolfovo pisanje nagovarja prav zaradi svoje preprostosti in izvirnosti, hkrati pa je dokaz, da so naši ljudje, ki jim ni bilo dano obiskovati višje šole, s svinčnikom oblikovali slovensko literarno sporočilo. Povest Cirila Rudolfa spominja tudi na nekdanje, že skoraj pozabljene navade. „Včasih je bila šega pri lesenih hišah, da so vsako leto ob treh kraljih na strop pribili križec iz blagoslovljenega lesa. Kateri gospodar jih je začel pribijati in kateri jih je jenjal, se bajta ne spominja več. Od tistega časa mora biti že dolgo, ker so bili že mnogokrat prebeljeni z apnom". Ciril Rudolf pa se tudi spominja, ko je „kdo za ofer dal enega ali celo dva prašička, da bi reja doma bolj uspevala." Rudolf se spominja tudi časov, ko so na Dravi svojo službo opravljali tudi brodarji; ti so vozili ljudi „s čolnom čez Dravo na ono stran“. Knjiga Cirila Rudolfa je ponoven dokaz, da se v miznih predalih naših domačij skriva še marsikatero že pred leti, če ne pred desetletji, napisano besedilo, ki čaka na objavo. Vincenc Gotthardt Prešernove nagrade letos res zadnjič? Prešernovi nagrajenci med intoniranjem Zdravljice. „Vprašanje je bilo tiho prisotno ves povojni čas, odkar nam je to veliko ime služilo kot našitek državnih nagrad, s katerimi je neka „družba“, da uporabim to olajševalno besedo, po-plačevala svoje kulturniške podložnike s tem, da je često v en koš metala talent in okretnost, pokončno in servilno držo zaslug za narod in za svet umetnosti. Morda jo v tej obliki podeljujemo zadnjič, s tihim upanjem, da bo dostojno vsaj slovo.“ S temi besedami je slovenski kulturni minister dr. Andrej Capuder v slavnostnem govoru ob podelitvi letošnjih Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada označil prelomnico na meji dveh časov. V veliki dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma so ob prisotnosti slovenskega predsedstva, slovenske vlade in številnih uglednikov kulturne in politične srenje ter slovenskih zamejskih rojakov, slavnostno podelili Prešernova odličja. Na- grade za življenjsko delo so dobili skladatelj Jakob Jež, slikar Zoran Mušič in posmrtno pisatelj Marjan Rožanc. Podelitve se je osebno udeležil le Jakob Jež, Zoran Mušič je bil v Parizu, v imenu pokojnega Marjana Rožanca je odličje sprejela njegova soproga Janja Rožanc. Poleg treh osrednjih nagrad, so nagrade Prešernovega sklada prejeli še: prevajalec Drago Bajt, pesnik Andrej Brvar, oblikovalec Radovan Jenko, igra- lec Vladimir Jurc, dirigent Marko Letonja, režiser Tomaž Pandur, kipar Matjaž Počivavšek, kipar Marko Pogačnik, oblikovalka zvoka Metka Rojc in arhitekt Aleš Vodopivec. Kulturni del osrednje proslave ob obletnici Prešernove smrti so počastili slovenski filharmoniki pod taktirko Uroša Lajovca in upokojeni dramski igralec Boris Kralj. Tadej Bratok 100-letnica smrti Franceta Miklošiča Na Dunaju bo 7. marca, ob 18. uri, v slavnostni dvorani Avstrijske akademije znanosti slavnostna ura ob 100-letnici smrti Franceta Miklošiča. Ob tej priložnosti bo o Miklošiču kot ustanovitelju dunajske šole za slavistično filologijo spregovoril univ. prof. dr. Stanislaus Hafner. O Miklošičevi zapuščini v slavistični filologiji bo spregovoril univ. prof. dr. Franc Jakopin, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Revija LOG z liriko iz Romunije „Romunija po revoluciji“ je naslov 48. zvezka mednarodne literarne revije, ki jo izdaja pesnik in pisatelj Lev Detela. V besedah na pot tej številki Detela piše, da je moč besede romunskih lirikov, ki so preživeli grozote diktature, odkrita priča živega upanja za lepši jutri. Revija LOG predstavlja hrepenenje in čutenje enajstih lirikov iz Romunije. Revija LOG omogoča z objavo lirike romunskih pesnikov dostop do ustvarjalcev, ki so vse svoje življenje ustvarjali v podzemlju. kulturni stenogram Mirno potovanje v nemirnih časih Kulturno društvo Pri Joklnu v Celovcu vabi v petek, 15. februarja 1991, na odprtje razstave in literarno branje Rolanda Albrechta iz Memmingena v Berlinu. Naslov razstave je „BERLIN — TRST. Mirno potovanje v nemirnih časih“. Roland Albrecht je poleti 1989, tik pred politično spremembo, prepotoval Srednjo in Vzhodno Evropo. Slike, ki bodo razstavljene pri Joklnu, so do konca novembra visele v Goethejevem inštitutu v Trstu. Slike dokumentirajo materializiran čas, prikazujejo sledove in znake povojnega časa in realnega socializma. Še krepkejšo in jasnejšo izpoved pa Roland Albrecht podaja s svojo literarno besedo. Pepelnična sreda s škofom, v znamenju likovne umetnosti Krški škof Egon Kapellari že nekaj let vabi na pepelnično sredo v elizabetinsko cerkev v Celovcu umetnike, da skupno z njim obhajajo pepelnico. Pri sprejemu je krški škof tudi letos predstavil v prostorih škofijske rezidence likovne stvaritve pod naslovom „Askeza in metamorfoza“. Letos so predstavili svoja dela Mirko Andrea Carlessa, Michelangelo Pen-so, Manfred Morth, Friedrich Unegg in Walter Melcher. KLAFTER. Časopis za univerzo, mesto, deželo, reko V drugem letniku je izšla 11. številka časopisa KLAFTER. KLAFTER je neodvisni časopis Zveze visokošolcev na celovški univerzi. Časopis je zanimiv tudi za slovenskega študenta, saj ima dvojezično glavo. Razveseljivo je tudi, da ima časopis lepo število sodelavcev. Za „layout“ (grafično podobo) skrbi Emil Krištof. Ob vsem razveseljivem pa je treba ugotoviti, da slovenski študenti nikakor ne začutijo potrebe po sodelovanju. Škoda, da v zadnji številki ni objavljen kakšen slovenski članek. Pa vendar: Zvezi visokošolcev je treba za dvojezično glavo, ki priča o prisotnosti Slovencev na celovški univerzi in na Koroškem, iskreno čestitati! Kultura Predstavitev znanstvenih knjig Mohorjeve založbe v Ljubljani V veliki dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti so prejšnji četrtek predstavili tri študije koroških slovenskih raziskovalcev, ki so izšle pri celovški Mohorjevi založbi in pri Avstrijski akademiji znanosti na Dunaju. V imenu Slovenske akademije je rojake in prisotno občinstvo, med katerim je bil tudi predsednik akademije dr. Janez Milčinski, pozdravil akademik dr. France Bernik. Poudaril je, da gre za prvo predstavitev založniškega programa najstarejše slovenske založbe v najvišji slovenski znanstveni ustanovi. Še posebej je podčrtal razveseljivo dejstvo, da so predstavljena prav znanstvena dela o koroških literarnih, jezikovnih in narodnostnih pojavih. Tako je dr. Erich Prunč, predstojnik inštituta za prevajanje v Gradcu, predstavil svojo monografijo o Urbanu Jarniku, pod naslovom „Textologische Grundlagen und lexikologische Untersuchung seiner Sprache“. Slovenski rojak dr. Erich Prunč je izdvojil pomen ohranjenih, a malo znanih Jarniko-vih besedil, ter naglasil, da se je pesnik trudil približevati konceptu slovensekga knjižnega jezika, ki je bila v tedanji zavesti vodilnih pre-poroditeljev. Dr. Ludvik Karničar, asistent na slavističnem inštitutu graške univerze, je predstavil svojo knjigo o obirskem govoru pod naslovom „Der Obir-Dialekt in Kärnten“. Natančno je naštel številne etimološke primerjave in zatrdil, da je v petnajstih letih dela, s pomočjo računalnika, zbral obsežno besedišče okoli 10.000 besed. Pojasnil je bogato bukovniško tradicijo jezika in na veliko veselje prisotnih prebiral citate v raznih lokalnih dialektih, z vpletanjem šaljivih in dotlej neznanih ljudskih pregovorov, idiomov in fraz. Študijo o Zilji pokojne Heidi Janschitz, mlade slovenske raziskovalke s salzburške univerze, pod naslovom „Gailtal/Zilja 1848— 1918. Eine Region wird deutsch“ je razgrnil njen vrstnik dr. Ludvik Druml. Iz njegovega pripovedovanja si je občinstvo ustvarilo živo podobo o Zilji tedanjega časa. Opisal je žalostno usodo Ziljanov, ki so bili do prihoda železnice dobro stoječi, saj so bili zaposleni kot furmani, potem pa se jim je življenje spremenilo na slabše. Raziskovalka Heidi Janschitz je obrnila na stotine občinskih kronik, župniških zapiskov, se pogovarjala z nešteto ljudmi. Tako je nastala na momente pretresljiva podoba naših ziljskih rojakov. Dr. Druml je posebej poudaril veliko narodnobuditeljsko vlogo Cerkve pri ohranjanju slovenskega knjižnega jezika. Na koncu je pristavil, da jezik Ziljanov še najbolj spominja na knjižno slovenščino.'V podkrepitev je prebral odstavek — in ni se dosti zmotil. Ob tej priliki bi radi povedali, da je zastopnik Mohorjeve založbe v Ljubljani, g. Petrič, omenil visok jubilej — 140-letnico obstoja — in seznanil občinstvo s sedanjim delovanjem založbe, naštevajoč številne projekte, ki bodo odslej na voljo Slovencem v matični domovini. Tega smo še posebno veseli, saj nam živa slovenska beseda iz Celovca v Ljubljani in drugih krajih ni bila dostopna. Tadej Bratok DOBESEDNO ■ „Iskreno občudovanje in spoštovanje“ Mitja Malešič, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine republike Slovenije, ob slovenskem kulturnem prazniku (6. februarja 1991) v velikem javnem studiu ORF v Celovcu: Za nas Slovence je značilno široko vključevanje kulturnih delavcev v razprave in politična dogajanja prav v trenutku, ko je bila ali je ogrožena slovenska narodnostna samobitnost. Še posebej to velja za vas, dragi rojaki na Koroškem. Spoštovanja vredna je izredno bogata kulturna dejavnost med vami, širina in kakovost vašega kulturnega delovanja in vaša zavest, kljub temu, da pogoji za delovanje niso vedno najustreznejši, o pripadnosti skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru. Pri tem smo vam dolžni iz matične domovine nuditi vso podporo, saj se zavedamo, da bi bila naša skupna kulturna raven in bera mnogo skromnejša brez vašega ustvarjalnega kulturnega prispevka. Živimo torej s Prešernom v srcu v upanju in veri, da vremena bodo kranjcem se zjasnile, jim milše zvezde kakor zdaj sijale, jim pesmi bolj sloveče se glasile. Ob slovenskem kulturnem prazniku mi dovolite, da vam v imenu slovenske vlade iskreno čestitam in izrazim za vašo bogato kulturno in narodnostno dejavnost naše iskreno občudovanje in spoštovanje. Anonimna literatura — kotiček v NAŠEM TEDNIKU za vse, ki pišejo Slovenske besede ne smejo ostati skrite v predalih Slovenska literatura na Koroškem ima čudna pota. Komaj se kdo v javnosti pojavi s kakšno pesmico, že je v žarišču najhujših kritik. Na šolah so profesorji tisti, ki zatrejo marsikatero kal besednega ustvarjanja. Šolski listi na Slovenski gimnaziji so prenehali izhajati, dijaki so obupali in svojih mnenj ne objavljajo več. Da nastaja na Koroškem literatura tudi v zatišju in najde svojo poslednjo pot v skrivne predale, je dokazano. Peter Mohar je pisal kot 21-leten fant svoje spomine na plebiscit in dogajanje okrog njega. Delo je bilo objavljeno šele po več kot šestih(l) desetletjih. Danes je Moharjeva knjiga ena izmed tistih, ki je slovenski koroški literaturi v ponos. V ponos pa je tudi lahko knjiga Cirila Rudolfa „Kronika bajte na bregu“. Napisal jo je upokojeni kolar, v svojem 78. letu starosti. Besedilo pa je našlo pot v javnost v obliki knjige deset let pozneje. Sovenska miselnost na Koroškem je tista, ki marsikomu zavira svobodno literarno ustvarjanje na Koroškem. Vsaka objavljena beseda pade na avtobiografsko tehtnico. Svobodno literarno ustvarjanje je postalo na Koroškem nemogoče, saj vsak stavek, da, celo vsaka beseda, postane avtobiografska. To je pa tudi vzrok, da največ možnih literarnih ustvarjalcev med koroškimi Slovenci ne piše za javnost, ali pa piše v nemščini. Slovenska pisana beseda na Koroškem zaenkrat ne najde tistega mesta, ki ji pripada. Nekaj slovenskih besednih ustvarjalcev se je sicer v zadnjem času na Koroškem moglo uveljaviti. Nujno pa je, da najdejo pot v javnost tudi vsi tisti literarni ustvarjalci, ki bi sicer svoje stvaritve shranjevali v miznih predalih. Anonimna slovenska literatura na Koroškem mora najti pot v javnost! NAŠ TEDNIK ponuja na kulturni strani posebno rubriko, ki bo objavljala besedila slovenskih koroških literarnih ustvarjal- cev. Predpogoj za objavo je anonimnost, tako da ne more priti do očitkov, da bi bilo kakšno literarno besedilo, objavljeno v Našem tedniku, tudi del Vašega življenja. Vaša literarna besedila bodo namenjena bralcem Našega tednika. Zato Vas, dragi bralci, iskreno prosimo, da pospravite Vaše mizne predale in pošljete na uredništvo Našega tednika besedila, ki ste jih spisali ali doma ali kje drugje po svetu. Pošljite Vaša besedila na Naš tednik (anonimna literatura), Viktringer Ring 26, 9020 Kla-genfurt/Celovec. Zelo radi bomo objavili vse prispevke. „Anonimna literatura“ v Našem tedniku želi prispevati k odkritju slovenskih besedil, ki sodijo med najdragocenejša na Koroškem. Zato vas še enkrat naprošamo, da nam pošljete besedila, ki jih imate v miznih predalih. Zelo radi jih bomo objavili. Naš tednik ponuja prostor vsakemu, da objavi svoje misli in doživetja. Če koga poznate, ki piše, ga, prosim, nagovorite, da svoje zapise tudi objavi. Bilo bi škoda, če bi razna besedila ostala v miznih predalih. Vincenc Gotthardt ANONIMNA LITERATURA Neslišno vpitje Nekaj je v meni, kar je samo moje. Drzne ptice sanj — v letu, zamrznjene sanje otroštva. Neki neznani glasovi, ki jih smem — zaupati nikomur. Čustva, ki jih moram zatajiti. Tudi Bogu. Kamen, trave, vera, ljubezen, ljubezen, neskončno hrepenenje. Beseda izgovorjena komaj, komaj slišno, zašepetana, zavpita naglas. Le, da je nihče ne sliši, a meni bo veliko pri srcu lažje. In s prijatelji ostanem prijatelj. Rad io/TV/Pri reditve PETEK, 15. febr. „Sveti Valentin ima ključe od korenin“ (A. Feinig). SOBOTA, 16. febr. „Od pesmi do pesmi — od srca do srca.“ NEDELJA, 17. febr. 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (mag. Božo Hartmann). 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. PONED., 18. febr. 20-letnica smrti dr. F. Czigana. TOREK, 19. febr. Partnerski magazin. SREDA, 20. febr. Glasbena sreda. Večerna 21.05-22.00 Koncert MePZ „Lipa zelenela je“ 12. 1. 1991 v Železni Kapli. ČETRTEK, 21. febr. Rož — Podjuna — Zilja NA TELEVIZIJI „DOBER DAN, KOROŠKA“ 17. februarja 1991, FS 2, ob 13.15 predvidoma z naslednjimi prispevki: Narodnost in identiteta Znanstveni arhivi v prahu Podjuna: Izdaja druge koroške uredbe vodnega varovalnega območja Hujšanje brez lakote pod zdravniškim nadzorstvom Opašvanje na Valentinovo v Gorjah na Zilji Postni prt v Vovbrah pri Velikovcu „Temni dur“ — videoclip po besedilu Janka Ferka Smučarski dan Mladega roda na Šentjanških Rutah T A T E D E N V R A D I U SELE-ZGORNJI KOT Predavanje: VPLIVI DUHA NA TELO IN BOLEZNI Predava: dr. Stanko Smolnig Čas: v petek, 15. 2., ob 19.30 Kraj: v šoli na Kotu Prireditelj: Prosvetno društvo .Herman Velik", Žensko gibanje Bajtiše-Kot CELOVEC Predavanje in pogovor: „NE BODITE V SKRBEH . . . “ Čas: v četrtek, 21. 2., ob 14.30 Kraj: Slomškov dom v Celovcu Prireditelj: Katoliško žensko gibanje Referentka: dr. Alenka Rebula-Tuta Krščanska kulturna zveza vabi na koncert KOROŠKA POJE Čas: v nedeljo, 3. 3., ob 14.30 Kraj: v Domu glasbe v Celovcu Prvi del bo posvečen 400-letnici smrti Jakoba Petelina Gallusa in v drugem delu je na sporedu kantata „USTOLIČENJE KARANTANSKEGA KNEZA" tob 20-letnici smrti dr. Franceta Czigana) BILCOVS VEČER Z DOMAČIMI PLANINCI Čas: v petek, 15. 2., ob 19.30 Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu Prireditelj: Slovensko planinsko društvo Celovec Dia-predavanje: Jožko Igerc: „MONT BLANC“; Marjan Čertov: „HIMALAJA" Podelitev priznanja Planinske zveze Slovenije zaslužnim članom Slovenskega planinskega društva „IGRA APOSTOLOV“ Max Mell — Lovro Kašelj Čas: v nedeljo, 24. 2., ob 11. uri Kraj: v farni dvorani v Železni Kapli Nastopa: gledališka skupina KPD „Planina" iz Sel Prireditelj: SPD „Zarja" v Železni Kapli ŠMIHEL Premiera lutkovne igre SANJE O GOVOREČEM CVETU (Milan Dekleva) Čas: v nedeljo, 24. februarja, ob 11. uri (po maši) Kraj: v farni dvorani v Šmihelu KMEČKO IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST 9121 TINJE (04239/3838) od ponedeljka, 18., do srede, 20. februarja 1991 Tečaj za agrarno ekologijo Prispevek: šil. 600,— (vključno podlag in bivanja); šil. 500,— (vključno podlag, brez bivanja). - Prijave: KIS, tel.: 04239/3838, KJL — Johannes Tomič, tel.: 04236/2101, SK - Franc Wutte, tel.: 04230/692 do 30. januarja 1991 SREČANJE MLADINSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN, v petek, 1. marca 1991, in soboto, 2. marca 1991, v Modestovem domu v Celovcu, Dr.-Joško-Tischler-Park 1. KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA vabi na ogled sledeče gledal, predstave: FAUST (J. W. Goethe) v nedeljo, 17. februarja, ob 16. uri, v Slovenskem narodnem gledališčeu v Mariboru. Izredno uspešna predstava SNG v Mariboru je bila deležna mnogih odlikovanj in priznanj. Cena: 370,— za prevoz in vstopnico. Odhod iz Celovca (Slomškdv dom) ob 12. uri. Vsi ljubitelji gledališča lepo vabljeni! Prijave so možne pri KKZ, Viktringer Ring 26, v Celovcu; tel.: (0463) 516243. Prijava je šele veljavna, ko ste s priloženo položnico vplačali prispevek za vožnjo in vstopnino. DOBRLA VAS KONCERT Čas: v soboto, 23. 2., ob 19.30 Kraj: v kulturnem domu v Dobrli vasi Nastopajo: MePZ SPD „Srce", Otroški zbor SPD „Srce", Igralska skupina SRD „Srce" (recital) Prireditelj: SPD „Srce" v Dobrli vasi ŽELEZNA KAPLA 19. SMUČARSKA TEKMA Čas: v nedeljo, 17. 2. Štart: ob 11.30 Prijave: do 11. ure pri Kežarju Prireditelj: SRD „Zarja" v Železni Kapli SPORED: v petek, 1. marca: ob 19.30 Alenka Goljevšček: HIŠA Mladinska gledališka skupina PD „Lipa" iz Velikovca. Režija: Branka Be-zeljak-Glazer v soboto, 2. marca: ob 7.45 Milan Dekleva: SANJE O GOVOREČEM CVETU Lutkovna skupina KPD Šmihel. Režija: Štet Merkač ob 8.20 Milan Pavlik/Jože Pengov: GOSPOD PETELIN Lutkovna skupina Mohorjeve ljudske šole. Režija: Tine Varl ob 8.45 T. Egner: RAZBOJNIKI IZ KARDEMOMME Mladinska gledališka skupina SRD „Gorjanci" izKotmarevasi. Režija: Jože Vozny oblO. uri William Shakespeare —Alenka Boie-Vrabec: SEN RADIŠKE NOČI Mladinska gledališka skupina SPD Radiše. Režija: Alenka Boie-Vrabec ob 11. uri Marcel Achard: HOČETE IGRATI Z MANO? Mladinska gledališka skupina KPD „Planina" Sele. Režija: Franci Končan ob 13.30 Pogovor o predstavah. Pogovor o gledališki dejavnosti na Koroškem. Uvodne misli k pogovoru: Maja Haderlap, Štet Merkač, Poldej Zunder, Peter Sticker VPISOVANJE v DVOJEZIČNO VIŠJO IN SREDNJO ŠOLO ZA GOSPODARSKE POKLICE zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu je od 11. do 28. februarja 1991. Izobraževalne možnosti: 1-letna Gospodinjska šola, 5-letna Višja šola za gospodarske poklice Pogoji za sprejem: zaključena 8. šolska stopnja in osnovno znanje obeh deželnih jezikov. Za sprejem v Višjo šolo za gospodarske poklice pa še uspešno opravljen sprejemni izpit, ki bo na šoli 3. julija 1991. Prijave so možne osebno v šolski pisarni, po pošti, ali po telefonu. Tiskovine za prijavo so na razpolago v šolski pisarni ali pa pri poklicnem svetovalcu na šoli. Izpolnjene formularje oddajte najkasneje do 28. februarja 1991. Priložite originalno polletno šolsko obvestilo ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis. Financiranje: Vsi učenci so deležni istih državnih podpor kot na vseh tovrstnih drugih šolah. Zaželene podrobnejše informacije Vam vsak čas posreduje vodstvo šole. Naslov: Višja šola za gospodarske poklice zavoda šolskih sester Šentpeter 25, A-9184 Šentjakob v Rožu, tel. 0 42 53 / 343 Vodstvo šole SODALITAS Dom v Tinjah , ^ "lil ^lefon: ' ® (04239)2642 9121 Tinje V soboto, 16. 2., 9—17. Izobraževalni dan za čebelarke in čebelarje Predavatelj: dr. Jurij Senegačnik, veterinarska fakulteta Ljubljana v nedeljo, 17. februarja, od 9. do 17. ure Dan duhovne obnove za župnijske svete: „VI STE MOJE PRIČE“ Voditelja: Jože Kopeinig in Rupert Gasser od nedelje, 17.2., od 18. ure do sobote, 23. 2., do 13. ure Osebno spremljane duhovne vaje za duhovnike, redovnike In laike Voditelj: p. France Župančič SJ, Ljubljana od nedelje, 17. februarja, od 18. ure do sobote, 23. februarja, do 13. ure Osebno spremljane duhovne vaje za duhovnike, redovnike in laike, nem. Voditelj: p. Johannes Reitsammer v ponedeljek, 18. februarja, ob 19.30 Sončna energija, nem. Predavatelj: Peter Prasser v četrtek, 21. februarja, od 9. do 13. ure Kvatrni sestanek Sodalitete z izobraževalnim sporedom v Modestovem domu v Celovcu v soboto, 23. februarja, od 9. do 17. ure Tečaj: Masaža, nem. Voditeljica: Ingeborg Siegert, Dunaj v nedeljo, 24. februarja, od 9. do 19. Slikanje na svilo za napredujoče, nem. Voditeljica: Mathilde Sabitzer, Celovec v nedeljo, 24. februarja, od 9. do 17. ure Dan duhovne obnove za župnijske svete: „VI STE MOJE PRIČE“, nem. Spremljata: Jože Kopeinig in Rupert Gasser od ponedeljka, 25. februarja, od 18. ure do četrtka, 26. februarja, do 13. ure Duhovne vaje za ŽRV: Molitev nas druži z Bogom in ljudmi Voditelj: p. prav. Tarzicij Kolenko OFM v ponedeljek, 25. februarja, ob 19.30 Liki naše zgodovine: MATIJA MAJAR ZILJSKI Predavatelj: prof. Štefan Pinter v torek, 26. februarja, od 14. do 18. ure Tečaj za spretne roke: Moja osebna velikonočna sveča, nem. Vodita: s. Assumpta in s. Maria Luise, Vemberk GALERIJA TINJE: RAZSTAVA DEL MARKA RUPNIKA (olje) (Razstava-je odprta do 26. februarja) v torek, 26. februarja, ob 19.30 ODPRTJE RAZSTAVE DEL BOŽNA KUZMANA (olje) (Razstava je odprta do 20. marca.) NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Heidi Stingler, Marijan Fera, Vincenc Gotthardt, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča sena naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0. Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61. Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 900,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (20,— Din ). Oglasi/Pisma bralcev ZVEZNA GIMNAZIJA IN ZVEZNA REALNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE V CELOVCU - PROF.-JANEŽIČ-PLATZ 1 OBJAVA Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča: 1. Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1991/92 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 11. 2. do 28. 2. 1991, ravnateljstvu Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 16.00 ure, ob petkih do 13.00. Ob prijavi za sprejem je potrebno ravnateljstvu predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz o avstrijskem državljanstvu. 2. Sprejemne izpite bo potrebno opravljati prijavljenemu učencu le v izjemnih primerih, in sicer jz slovenščine, nemščine in matematike. Odločilno bo letno spričevalo. Čas sprejemnih izpitov: sreda, 3. julij 1991. 3. Konec maja 1991 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato boravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu. 4. Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta. 5. Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen. Za sprejem vgimnazijo se lahko prijavite osebno v šolski pisarni ali pa se pismeno obrnete na naslov: Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu, Prof.-Janežič-Platz 1, 9020 Celovec/Klagenfurt. dv. sv. dr. Reginald Vospernik I. r. ravnatelj DVOJEZIČNA ZVEZNA TRGOVSKA AKADEMIJA VSAK POTREBUJE TRGOVSKO IZOBRAZBO! Naša šola nudi: Učencem posredujemo kot druge trcjovske akademije solidno — GOSPODARSKO in — SPLOSNO IZOBRAZBO. Poleg učnega načrta za trgovske akademije naša šola nudi: — učna jezika sta SLOVENŠČINA in NEMŠČINA — tuja jezika: ITALIJANŠČINA in ANGLEŠČINA — gojimo stike s šolami in podjetji v prostoru ALPE-JADRAN — interkulturno učenje — znanje jezika omogoča razumevanje gospodarstva Absolventi naj že v šoli spoznajo, kako važno je znanje jezika za osvojitev zaupanja inozemskega poslovnega partnerja. Posredujemo znanje jezikov prostora Alpe-Jadran, ki jih koroško gospodarstvo nujno potrebuje. Po 5 letih izobrazbe naša šola nudi: — maturo — pravico do študija — obratne usposobljenosti Poklicne možnosti: Poklice v boljših pozicijah v gospodarstvu in administraciji: — management — zavarovalnice — banke . . . • podjetja za reklamo • javna služba • turizem • industrija Sprejemni pogoji: 1. Uspešni zaključek 4. razreda glavne šole ali gimnazije; 2. Uspešen zaključek sprejemnega izpita; 3. Dosežena starost 14 let do 31. dec. v prvem letniku; 4. Šolarji morajo znati vsaj koroški slovenski dialekt. PRIJAVE: od 9. februarja naprej Prijavne formularje dobite v ravnateljstvu Dvojezične zvezne trgovske akademije, 9020 Čelovec, Prof.-Janežič-Trg 1. Sprejemni izpit bo 4. julija 1991. PISMA BRALCEV Zakaj ne objavite? Novembra 1990 je v vaše uredništvo dospel članek o predelavi volne na domačih kmetijah. Isti članek je bil objavljen 14 dni pozneje v „ Kärntner Bauer". S to tematiko se je ukvarjala Kmečka izobraževalna skupnost (KISI z nameom, da bi kmete seznanila oz. nagovorila, da bi se ukvarjali med drugim tudi s to zanimivo zvrstjo kmetijske proizvodnje. To bi bila možnost, s katero bi si lahko kmetje povišali dohodek. V današnjem „modernem" svetu, nam izrastki tega sveta, kot so onesnaževanje okolja, itd. skoraj popolnoma prekrijejo pomembnost domačih izdelkov in domačih pridelkov. Korak nazaj k naravi je sicer včasih boleč, pač pa tudi zelo koristen in potreben. Velikokrat se je že izkazalo, da je prav ta domačnost pomemben sestavni del mirnega in zdravega življenja. To bodo počasi morali spoznati tudi vsi tisti, ki našo naravo in našo domačnost uničujejo. NT pa bi prosil, da v prihodnje objavlja tudi prispevke na to tako pomembno tematiko. Joško Dolinšek Blaznica Spoštovani gospod Dolinšek! Naš tednik je seveda pripravljen objavljati prispevke tudi na to temo (očitno omenjeni članek ni dospel na uredništvo). V našem časopisu se s kmetijskimi vprašanji redno ukvarjamo in kot edini časopis tudi zastopnikom slovenskih kmetov nudimo veliko Prostora (glej npr. tedenske kmečke komentarje). V tem smislu Vas in vse druge lepo vabimo k sodelovanju. Z Vašimi idejami ali članki bomo lahko na tem Področju še bolj aktualni. Uredništvo Prosim za pojasnila! Vodilni politiki imajo posnemalce, ki jih včasih celo skušajo prekašati. Tudi v slovenskih vrstah se (ponovno — tokrat na drugem koncu političnega spektra) uveljavlja politika krepkih besed. Tokrat je tajnik NSKS „ostro protestiral". Je že prav, da gospod tajnik budno spremlja politično dogajanje, samo dane bi bil na eno oko nekoliko slaboviden. Ali ima ta slabovidnost nemara kaj opraviti z njegovo osebno politično opredelitvijo? Kot govornik Delovne skupnosti „Avstrijske narodnosti v SPÖ“ sem seveda prizadet, da gospod Pipp ob vsakem (upravičenem ali neupravičenem kritiziranju) ne more drugače, da ne bi mimogrede ošvrknil še socialnodemokratske Slovence. Vse kaže, da ga novi signali v socialni demokraciji bolj motijo, kot bi hotel priznati. Zadeva okoli urada za narodno skupnost pri deželni vladi (gl. nt, 8. febr. 1991) pa je le toliko resna, da moram gospoda Pippa prositi za nekaj pojasnil: 1. Tako kot pri načrtovanem interesnem zastopstvu se moramo sprva ustaviti pri vprašanju kompetenc. Je gospod deželni glavar dal novoustanovljenemu uradu pristojnost, da ga je treba slišati ob sklepanju novih zakonov? 2. Ali ima Slovenska glasbena šola zanimanje, da bi jo vključili v zakon o deželnem glasbenem šolstvu? 3. Težišče vsakoletnega dela v deželnem parlamentu je sprejemanje zakona o deželnem proračunu. Ta zakon, ki je bil tokrat sklenjen brez sodelovanja socialnodemokratskih pos- lancev se najbolj neposredno dotika interesov slovenske narodne skupnosti. V koliki meri je v tej zadevi bil udeležen Urad za narodno skupnost? 4. Dr. Pavel Apovnik je do ustanovitve novega urada bil pri kulturnem oddelku, ki ga vodi dr. Peter Ambrozy, pristojen za potrebe slovenske kulture na Koroškem. Kdaj bo personalni referent nanovo razpisat to pomembno mesto? 5. Ali se z ustanovitvijo novega urada morda celo nič drugega ni zgodilo kot to, da je dr. Apovnik dobil deželnega glavarja za šefa in se službeno povzpel na mesto vodje pododdelka pri ustavni službi? 6. Pa še to: Slovenski socialni demokrati smo ponovno dejali, da smo odprti do vseh. Nas misli tajnik NSKS kdaj sprejeti k pogovoru? Odgovori na gornja vprašanja bi gotovo zanimali ne le delovno skupnost' „Avstrijske narodnosti v SPÖ“, temveč gotovo tudi še kakega bralca „ Našega tednika“, za katerega upam, da nisem zanimiv le takrat, kadar imam pripomniti kaj kritičnega na račun ZSO. Tomaž Ogris Spoštovana gospa! Spoštovani gospod! Cenjena firma! Dvojezična zvezna trgovska akademija je ustanovljena. Prvi razred obiskuje 27 učencev. Samoumevno je torej bilo, da smo starši učencev na tej dvojezični trgovski akademiji ustanovili društvo združenja staršev, ki bo zastopalo interese staršev in učencev v javnosti. Proponentni komite združenja staršev je bil ob ustanovitvi šole v javnosti in časopisih že aktiven. Vsak začetek je težak. Nastajajo stroški, ki jih na začetku z našimi članarinami ne moremo pokrivati sami. Zato se obračamo na Vas, da nam priskočite finančno nekoliko na pomoč. Kot združenje staršev na Dvojezični zvezni trgovski akademiji prosimo za podporo prav posebno naše gospodarske ustanove pa tudi vse rojake, ki jim je ta šola pri srcu. Prosimo Vas, da se poslužite priloženih položnic. Hvala lepa že vnaprej! Dr. Herta Lausegger predsednica Dober dan, Koroška! Predlog za slovensko oddajo Ali je možno, da bi na televiziji govorili ne samo knjižni jezik, temveč tudi rožanski ali podjunski dialekt? Ker se učim slovensko, je zame tudi. dialekt zelo zanimiv. Iz Podrožce pozdravlja Magdalena Melcher Großhandel sucht flexible Kassiererin mit Slowenischkenntnissen. 4 1/2 Tagewoche. Bewerbungen: Tel. 0463 / 33 7 17 (Frau Zußner) Šport STRAN -t p- petek, ___ I O 15. februarja 1991 Šport u ŠPORTNO DRUŠTVO ZAHOMC: SPESEN NASTOP MLADI H Tudi letos je mlada generacija skakalcev iz Zahomca uspešno tekmovala na avstrijskem mladinskem in šolarskem prvenstvu. Najvišjega odličja sicer niso dosegli, pač pa so dokazali, da še vedno sodijo med najboljše skakalce v Avstriji. V Vrbi, na avstrijskem šolarskem prvenstvu, je zasedel Zahomčan Robert Moser le 13. mesto, a kljub temu je bil najboljši Korošec. Na mladinskem prvenstvu v Trgu/Feldkirchnu pa so se Zahomčani uvrstili presenetljivo visoko. V skupini starejših mladincev je Christian Moser osvojil srebrno odličje, v skupnem seštevku pa je bil tretji. Pri mlajših je s četrtim mestom presenetil Kuglitsch. Starejši skakalci pa so razstreseni po celem svetu. Millonig in Moser sta odpotovala na tekmo Ironwood v Ameriko, Franc Wiegele v Kanado, drugi sodelujejo kot predskakalci na svetovnem prvenset- vu v Val di Fiemme.....Oče" vseh skakalcev Franc Wiegele pa se v Zahomcu ukvarja le z najmlajšimi. Z njim smo se kratko pogovarjali. Kratke športne novice Košarkarji hočejo ustanoviti svoj klub Košarkarji Slovenske gimnazije že dalj časa načrtujejo ustanovitev svojega košarkarskega kluba. Prve stike s SAK (ki bi bil pripravljen v klubu ustanoviti košarkarko sekcijo) je vodja košarkarjev prof. Anton Malle že imel; pretekli teden pa so o tem vprašanju razpravljali tudi na posvetu slovenskih športnikov. Ustanovitev trenutno ovira le manjkajoči denar! Koroška liga naslednje leto s 16 klubi Klubi koroške lige so se med seboj dogovorili, da v primeru, če izpadeta iz II. lige dva koroška kluba, razširijo koroško ligo na 16 moštev. Proti temu predlogu sta glasovala le SAK in Trg/Feldkir-chen. Za kulisami se je slišalo, da je za tem sklepom poizkus, da rešijo SV Šentvid pred izpadom iz koroške lige. Zadnjeuvrščeni klub na vsak način izpade, predzadnji pa se bo lahko na ta način rešil. Deklica premagala vse fante Po treh brezsnežnih zimah se je v Podnu le posrečilo izvesti okrajno smučarsko prvenstvo osnovnih šol. Tekmovalo je 231 šolarjev, razdeljenih na devet starostnih skupin. Za presenečenje je poskrbela 10-letna Brigitta Esel, tekmovalka športnega društva Šentjanž. Prekosila ni le vse deklice, temveč tudi fante, kar je brezdvomno veliko presenečenje. Vendar je prava senzacija dejstvo, da je zvozila progo hitreje od vseh starejših tekmovalcev. Dobro organizirano tekmo je vodil Erich Užnik, za merjenje časa pa je poskrbelo ŠD Šentjanž. ZMAGOVALCI: šolarke II: Barbara Schuster (Borovlje); šolarji II: Martin Gabriel (Borovlje); mladinci: Johann Lausegger (Borovlje); deklice I: Alexandra Fischer (Moosburg); dečki I: Mario Plasch (Bistrica v Rožu); deklice II: Brigitte Esel (Bilčovs) — najboljša dneva; dečki II: Martin Sleik (Kotmara vas); šolarke I: Elke Hinteregger (Borovlje); šolarji I: Rene Plasch (Borovlje). Alpski klub Obir vabi na III. smučarsko tekmo (v disciplini smuk), ki bo v soboto, 16. februarja, pri Jerebu na Obirskem pri Železni Kapli. Start bo ob 13.30 NT: Kot trener skakalcev zahom-škega kluba ste v preteklosti izredno veliko pripomogli k uspehom vašega kluba. Kakšno pa je vaše trenutno delovanje pri klubu? F. W.: Kar še morem, naredim. V prvi vrsti treniram mlade skakalce, ki so še doma. Da so dobro pripravljeni, so pokazali na avstrijskem mladinskem in šolarskem prvenstvu. NT: Zadnja tri leta ni bilo veliko snega, tako da ste mogli trenirati le pod zelo slabimi pogoji. Ali je zaradi tega raven skakalcev nazadovala? F. W.: Mislim, da ne. Meni je celo ljubše, da je manj snega. Letos, na primer, imamo velike težave s pripravljanjem skakalnice, ker skoraj vsak dan sneži. Vrhu tega obiskuje večina skakalcev šolo v Stamsu, tako da imam le malo športnikov na treningu, ki morajo pomagati tudi pri pripravljanju skakalnice. Na vsak način pa izrabimo vsako prosto minuto za treninge. Mislim, da raven skakalcev ni nazadovala, seveda pa slabi pogoji na nekatere skakalce že vplivajo. NT: Kateri so trenutno najbolj perspektivni skakalci vašega kluba, ki bi lahko nekoč ponovili uspehe starejše generacije? F. W.: Tega zdaj še ne morem reči. Na vsak način pa so Moser, Millonig, Kaiser, Knees in Kuglitsch, ki obiskujejo športno šolo v Stamsu, že zelo perspektivni skakalci. Pri najmlajših pa se o tem še ne da govoriti. NT: Slišati je, da se vaš sin Franci le še drobno ukvarja s skakanjem. Ali to drži? no življenje (carinik), ima le še malo časa za skakanje. Na vsak način pa popolnoma izrabi prosti čas za treninge in tekme. NT: Kaj pa je vaš cilj, cilj trenerja za prihodnost? F. W.: Čim več mladine bom poskusil opogumiti za skakanje. Zdi se mi pomembno, da se otroci že kar kmalu navadijo na skakalnico. Ta starostna doba je pravzaprav odločilna za nadaljnji razvoj posameznika. NT: Hvala za pogovor! Trg: avstrijsko mladinsko prvenstvo starejši mladinci: 2. Christian Moser, 8. Günther Kaiser, 10. Peter Rausch, 15. Knees, 18. Niko Zwitter (vsi Zahomc) Vrba: avstrijsko šolarsko prvenstvo 13. Robert Moser (Zahomc) najboljši Korošec Koroško šolarsko prvenstvo: Prednost hitrih smuči odločala! Pretekli teden je športno društvo Ossiacher See na Gerlitzen priredilo Koroško šolarsko prvenstvo. Najboljši mladinski smučarji so tekmovali za naslov koroškega prvaka v slalomu, veleslalomu in superveleslalomu. Člani ekipe Šentjanž so se z velikim pričakovanjem udeležili prvenstva, kajti Danijel Užnik in Dunja Jamnig sta štela med ožji krog favoritov. Danijelov nastop pa je bil tokrat le skromen, ker se je skoraj vse obrnilo proti njemu. Kdor pozna Danijela, ve, da je navajen trde in strme proge. Tokrat pa so bile razmere ravno nasprotne: veliko novega snega, proga prav nič strma, pa tudi smuči niso bile dobro pripravljene. To pa ni krivda njegovega trenerja, ki mu pred tekmo pripravi smuči, temveč dejstvo, da je neko podjetje smuči tekmovalcem pripravilo profesionalno. Tako so bili tisti tekmovalci, ki so vozili .hitre smuči“, tudi najhitrejši. Kljub temu je Danijel v kombinaciji vseh treh tekem zasedel tretje mesto. Izredno zbrano in brez napake pa je vozila Dunja Jamnig, ki je v slalomu in veleslalomu osvojila srebrno odličje. Če ne bi v slalomu izpadla, bi se visoko uvrstila tudi v kombinaciji. Tudi Tatjana Zablatnik je tekmovala brez napake, četudi ni imela prednosti hitrih smuči. Trener Erich Užnik je po tekmi dejal: „Če bi imeli vsi tekmovalci enako dobro pripravljene smuči, bi se verjetno končni rezultati in nosilci odličij glasili drugače." REZULTATI: veleslalom: šolarke II: 2. Dunja Jamnig; 5. Birgit Filipič; 10. Karin Kruschitz; šolarke I: S. Tatjana Zablatnik; slalom: šolarke I: 3. Tatjana Zablatnik; veleslalom: šolarke II: 2. Dunja Jamnig; 5. Birgit Filipič; 6. Karin Kruschitz; šolarke I: 5. Tatjana Zablatnik; kombinacija: šolarji II: 3. Danijel Užnik; šolarke I: 2. Tatjana Zablatnik (vsi Šentjanž). F. W.: Ker je Franci stopil v poklic- SK Aich/Dob premagal Hypo Celovec MOŠKI I: Hypo Celovec: SK Zadruga Aich-Dob I 0:3 (3:15, 5:15, 8:15) Proti drugi ekipi prvoligaša iz Celovca so Dobljani brez večjih težav zmagali. Čeprav so Celovčani četrti na lestvici koroške lige, je bila razlika med ekipama zelo velika. Tako je trener Rebula ponovno po prvem setu poklical iz igre legionarja Skudnika, kar pa poteka igre ni spremenilo. Sedaj med počitnicami Dobljani nimajo na razpolago dvorane. Da pa bodo ostali v formi, bodo odigrali dve prijateljski tekmi v Ravnah in v Mežici. MOŠKI M: SK Zadruga Aich-Dob II : Šentvid 3:1 (15:7, 15:11, 12:15, 15:12) Druga ekipa je po treh porazih končno zmagala. Posamezne nize so sicer tesneje dobili, a v celi tekmi so bili Dobljani precej boljši kot nasprotnik. Da pa so en niz izgubili, je posledica slabe koncentracije in pomanjkanje prave motivacije. ŽENSKE: Hypo-Celovec: SK Zadruga Aich-Dob 2:3 (15:11,15:9,12:15,11:15,15:12) Spet enkrat so morale Dobljanke igrati tekmo v petih setih in so odločilni set, ki se igra v „Tie-bre_aku" dobile. V dveh sezonah so že večkrat igrale pet setov in so zmeraj zmagale. Čeprav so prva dva seta gladko zmagale, so potem malo popustile in igrale preveč nervozno. Vzrok nervozne igre pa je bila tudi odsotnost trenerja Opetnika, ki ni imel časa, da bi igralke spremjlal in vodil tekmo Nedelja, 10.2., bo z zlatom zapisana v zgodovino slovenskega smučarskega športa. Nadaljujoč vrhunsko tradicijo belega športa s sončne strani Alp se je poleg Križaja, Svetove, Ulage z velikimi črkami zapisal novorojeni svetovni prvak v smuških poletih, komaj 19-letni Franci Petek iz Lesc. V italijanski Val di Fiemme mu je v kruti svetovni konkurenci z dvema genialnima skokoma 115,5 in 117 m, uspelo ugnati vse tekmece in osvojiti zlato medaljo ter naslov svetovnega prvaka. Vedno nasmejani fant, vrhunski športnik, velik humorist, ki v prostem času udarja na bobne, izhaja iz petčlanske športne družine. Prijatelji in znanci mu enostavno pravijo Frenk. Po zmagovitem doskoku ni in ni mogel verjeti, da je zmaga res njegova. Oblile so ga solze radosti, ki so se menjavale z nasmehom. Pred mikrofoni novinarjev ni mogel iz sebe spraviti niti besedice. A vesela resnica je tu. Slovenci smo zopet v največjem slogu stopili v svetovno športno areno: „To je eden najlepših poklonov mladi slovenski republiki in Franci Petek je postal naš svetovni ambasador,“ je ob zmagi vzkliknil eden od političnih prvakov. Kar nekaj spretnosti, pa obilica dobrih prijateljstev in poznanstev je bilo potrebnih, da smo prišli do telefonske številke hotela, kjer je prebival Franci Petek. Na drugi strani žice se je oglasil njegov hudomušni in šaljivi glas. „A, od Našega tednika ste? To me pa zelo veseli, lepo pozdravite naše koroške rojake in se jim zahvalite, ker so tudi oni navijali zame. Tako sem srečen.“ Novi svetovni prvak na veliki skakalnici: Slovenec Franci Petek (sredina) je tudi s svojimi smučmi posebno opozarjal na Slovenijo. SLOVENEC FRANCI PETEK SVETOVNI PRVAK „Prvo noč sploh nisem spal" Finančne podpore losnova za delovanje športnih klubov Koordinacijski odbor slovenskim športnim društvom v letu 1991 ni dodelil nobenih finančnih podpor. To je bil povod, da so se sredi januarja srečali vsi slovenski športni klubi z namenom, da po tej poti najdejo rešitev. Posvetu se je pridružila tudi Slovenska športna zveza, ki se je očitno „zbudila“ šele, ko so se športni klubi postavili na lastne noge in bili pripravljeni ustanoviti tudi novo strešno organizacijo. Na posvetu sredi januarja so se potem klubi s predsednikom športne zveze dogovorili, naj le-ta dobi možnost, da napram osrednjim organizacijam in KOKS zastopa klube in poskrbi za finančna sredstva. Predsednik SŠZ dr. Ludvig Druml se je nato napotil tudi k ministru za Slovence po svetu dr. Janezu Dularju, ki pa ga je usmeril h KOKS. Tam je predsednik SŠZ dobil odgovor, naj si Slovenska športna zveza izbori podporo za leto 1991 pri ZSO, v katero je včlanjena. Pretekli teden je nato Slovenska športna zveza sklicala posvet, katere- • Jasne besede športnikov tudi na drugem posvetu • Podpora nadstrankarski „Športni zvezi“ • Zahteva po pravični razdelitvi finančnih podpor KOKS nepreslišna stopi. Toda ta razprava je bila za športne klube le obrobnega značaja. 9a se je udeležilo 6 klubov (le kje so bili drugi? op. uredn.). Prisotni so ostro zavrnili odnos osrednjih organizacij do športa, ki se zelo negativno 'zraža pri razdeljevanju podpor. Na Posvetu je bilo rečeno, da sta osrednji organizaciji dolžni skrbeti za pravično razdelitev podpor in s tem tudi dolžni skrbeti za finančna sredstva za šport. Zastopniki klubov so s funkcionarji Slovenske športne zveze razpravljali rodi o tem, ali je Slovenska športna zveza včlartjena v ZSO in ali je strankarska opredelitev morda kriva, da trenutno za šport ni denarja. Odgovora ni p'lo,^ ker niti bivši predsednik Danilo rušnik niti sedanji predsednik nista podela, kam je včlanjena Slovenska športna zveza! Dr. Ludvig Druml je na-0 izjavil, da bo dal celotno zadevo preveriti; v primeru, da bi bila Slovenska sPortna zveza član ZSO, bo naslednjemu občnemu zboru predlagal, da iz- Kar klubi želijo, je zagotovitev denarnih podpor, ki so za večino klubov trenutno eksistenčnega pomena. Ali to vedo tudi politiki, ki so razdeljevali podpore, je vprašljivo, saj bi sicer morali postopati drugače. „Upanje“ slovenskih športnikov je trenutno pri Slovenski športni zvezi: le-ta naj bi se uveljavila kot nadstrankarska strešna organizacija z vsemi s tem povezanimi koraki. Njen uspeh ali neuspeh pa bo potem konec koncev odvisen od uvidevnosti slovenskih politikov, ki bodo morali priznati pomen športne dejavnosti slovenskih športnih klubov in jih tudi primerno finančno podpreti. Vsi klubi so izrazili upanje, da se bodo pogovori med Slovensko športno zvezo in osrednjima organizacijama končali uspešno. AKTUALNI INTERVJU NT: Franci, videli smo, da ste imeli na smučeh velik napis „Slovenija“ poleg znanega Elanovega simbola. Kako so na to gledali v Val di Fiemme? Franci Petek: „Sprva jim ni bito jasno, za kaj gre. Le stežka sem jim pojasnil, da gre za Republiko Slovenijo, kajti v Italiji so še vedno navajeni le na Jugoslavijo. A so se privadili, prav vsi! Na koncu so vzklikali: ,Viva Slo-venial' Tudi Elanove smuči so takšne, da boljših sploh ne more biti na svetu. To je potrdila tudi konkurenca.“ NT: Za mladega človeka mora biti hipna osvojitev svetovne zlate medalje pravcati šok, svetopisemsko presenečenje? Franci Petek: „Res, še sedaj se ne zavedam dobro, kaj se je zgodilo. Še nisem dojel vsega. Prvo noč sploh nisem spal. Potem sem prišel k sebi in danes se po- čutim že čisto normalno, tudi spim dobro. Grozne so psihične obremenitve, a sedaj se res odlično počutim. Srečen sem, da nikdar tako.“ NT: Na televizijskih posnetkih smo videli, da se jočete in smejete obenem. Se vam je kaj takega že zgodilo? Kakšni so ti občutki? Franci Petek: „Nepopisni. Kdor tega ni sam izkusit, ne ve, kaj so solze sreče. To je treba samo občutiti. Doslej se mi kaj takega še ni zgodilo. Želim pa, da bi se takšna sreča utrnila vsem ljudem.“ Franciju se je mudilo, po telefonu se je smejal, kot bi orehe stresal. Dejal je, da mu kar naprej nekaj pada z rok. Poslovila sva se z obljubo, da se vidiva v Sloveniji na tiskovni konferenci, brž ko bo mogoče. „Pa pozdravite mi moje Korošce,“ je še zažgolel. Tadej Bratok Svetovni prvak pozdravlja vse bralce Našega tednika OSTRE SRBIJE v emsnici Na ples SAK sta preteklo soboto prišla kar dva evropska prvaka, oba z ostrimi meči. K sreči se ni nič zgodilo, saj sta bila oba nastopa kar precej nevarna. Novi evropski prvak v semikontaktkareteju Milan Hribernig se je publiki predstavil preteklo soboto na plesu SAK v Globasnici. Na sliki vidite, kako je Friedrich Wasserteurer z boso nogo odbil jabolko z ostrega meča, ki ga je Hribernig držal 2 metra visoko. v Rudi Maierhofer topi led s kuhinjsko soljo Ker boroveljska občina očitno trosi premalo soli, je segel Rudi Maierhofer, ki ima svojo trgovino pohištva v Borovljah, k samopomoči. Ker se znani podjetnik zaveda, da sol škoduje okolju, se je odločil, da sneg topi le z majhno količino soli. A je bila to le pustna akcija, ali se Rudi Maierhofer, občan iz Bilčovsa, tudi drugače zavzema za zdravo okolje, tega uredništvo še ni moglo preveriti. Vsekakor pa je zdaj zagotovljeno strankam, da lahko brez problemov pridejo v Maier-hoferjevo trgovino pohištva. Neverjetno, a res: že z najmanjšo količino kuhinjske soli uspe preprečiti gospodarsko katastrofo, ki bi gotovo nastala, če bi ljudje zaradi ledu ne mogli v trgovino. Čestitamo k dobri ideji! Kratka, toda naporna „plesna sezona" Letošnja „plesna sezona“ zaradi kratkega pustnega časa sicer ni bilo dolga, kljub temu pa so pri Soštarju v Globasnici izvedli vse tradicionalne plese. Od plesa Globaškega časopisa, Podjunskega plesa, pa tja do plesa SAK je skrbel za dobrobit gostov zelo prizadeven „team“. Gotovo jih vsak plesni obiskovalec v Globasnici pozna, saj vedno postrežejo zelo gostoljubno. Kočna s pustno prireditvijo ni privabila le norcev Prejšnji teden je Slovensko prosvetno društvo Kočna iz Sveč vabilo na že tradicionalno pustno prireditev. Sprva je nabito polno dvorano pri Adamu v Svečah z glasbenimi zvoki pod vodstvom dr. Antona Feiniga pozdravila sveška filharmonija, ki sčasoma dosega raven, da bi lahko nastopila tudi že v kakšnem svetovnem mestu. Nadalje je bil na sporedu izvrsten skeč „Herzblatt", katerega je za društvenike napisal dr. Tomi Partl. Duhovita vprašanja je privlačna predsednica Kočne Tatjana Peinig zastavljala: Jorglu, Karlu Smolleju in Hu- bertu Gradeneggerju. Videti je bilo, da so se le-ti čutili v svojih vlogah zelo počaščene. Do poznih večernih ur pa je za ples in zabavo igral priljubljeni ansambel DRAVA iz Borovelj. Vsi tisti, ki ta večer morda niso imeli preveč sreče v ljubezni, pa je bil na voljo bogat srečolov, pri katerem se je marsikomu nasmehnila „Fortuna".