Poltnlna plaSana ▼ srofovtBi
Leto X, št. 225
Ljubljana, četrtek 28. septembra 1929
Cena 2 Din
* Dta.
Inozemstvo 40 dta.
Uredništvol UnbBan*. KnafDcva o&ca S. Telefon Hm.
3122. 3123. 3124. 3125 ta 212«. Maribor: Aleksandrova oesti 13. Tekio*
84. 440.
CeQ«i Koceoorm d. 2. Teleta« Itcr. 190. Rokovi* m m vračajo. • Ozfcuš po tarif«.
OprmUtrti UuMUn*. Prc«eiw*s A- 14
Tele to* »t 1122. >123, i 124, J12&. 112«, fct*er*tni »dde)ek> Uubtiaoa. Preieroor
obča 4 Telefon fe 2492-Podružnica Maribor i Aleksandrova Mt
it 11 TeJctoo it «56. Podružnica Celjei Kocenova ofica §L S,
Telefon St 190 RaConi pri poit Set tarvodihi Ljubljana it. 11-842; Praha čisto 78.1801 Wlaa Nr. 105-241.
LJubljana, 25. septembra.
V nizu reform, ki se pripravljajo, zavzema odlično mesto tudi vprašanje definitivne ureditve naše občine. Ope-tovano so bili pod prejšnjimi režimi že izdelani razni projekti splošnega občinskega zakona, a razni politični in dostikrat tudi strankarski oziri so preprečili, da bi se bilo prevažno vprašanje, kako naj bo urejena prvotna in glavna celica našega državnega življenja, rešilo koristno in pametno. V zadnjem času so izšli razni zakoni, ki postavljajo občine pred nove naloge ter jim nalagajo deloma tudi nova bremena. Na drugi strani pa so bili znatno zoženi viri občinskih financ in budžetska kriza občine postaja problem, ki je vedno nujnejši. V mnogih predelih države je občina danes nesposobna vršiti vedno naraščajoče upravne, gospodarske, kulturne in socijalne naloge in javna uprava trpi baš na oni točki, kjer je najobčutljivejša. Občine svojim upravnim in finančnim nalogam niso več kos.
Dokler so občine upravljali izvoljeni občinski odbori, so se od mnogih strani iznašali tehtni pomisleki proti volilnemu sistemu, ki je veljal pri nas. Danes to vprašanje ni neposredno aktualno, bo pa gotovo takrat, kadar se začne z izdelavo občinskega volilnega zakona. Trenutno se gleda na problem z drugega, po našem mnenju še važnejšega vidika. Občino je treba po njenem obsegu, po številu prebivalstva, ki naj bo združeno v tej najnižji samoupravni edinici, in po skladnosti interesov tega prebivalstva usposobiti, da postane finančno in upravno zmožna za življenje. Država ima na tem največji interes, da preneha primitivno reševanje občinskih upravnih poslov. Zalo je razumljivo, da se pripravlja kot prvi korak k ureditvi samoupravnega problema revizija dosedanjega teritorialnega obsega občin potom komasacije občinskih teritorijev, katere edini cilj je omogočiti vsaki občini vzdrževanje nujnega in modernim nalogam občine odgovarjajočega upravnega aparata ter jo usposobiti, da bo mogla v svojem delokrogu ustanoviti odnosno .vzdrževati razne občekoristne naprave, ki so mali občini sicer nedosegljive.
Ni dvoma, da je v naših slovenskih krajih občinska samouprava še najbolj razvita in da so ponekod bili doseženi lepi rezultati. A tudi pri nas se da gotovo še mnogo popraviti in računati moramo s tem. da se bo tudi v ljubljanski in mariborski oblasti izvršila morda še v toku letošnje jeseni komasacija, ki bo mnogo malih občin spojila v večje občinske edinice odnosno izvedla ponekod potrebna zaokroženja občinskih teritorijev.
Povsem napačno pa bi bilo, ako bi se pri tem povsem šablonsko uveljavil princip velike občine. V Sloveniji imamo celo vrsto občin, ki so sicer po teritoriju in po številu prebivalstva razmeroma majhne, ki pa po svoji upravi, po svojih občekoristnih napravah, po svoji požrtvovalnosti za javni blagot povsem odgovarjajo zahtevam moderne samouprave. To so poleg nekaterih kmečkih občin predvsem naša mesta in naši trgi. Naše mestne in trške občine so povrh historične edinice. ki so razvile jako živahno kulturno in gospodarsko samosvoje življenje ter so v gotovih predelih tudi kot nacijonalna bojišča igrale veliko vlogo v našem narodnem življenju. Naša mesta in trgi so tudi danes nacijonalna žarišča, katerih posebnosti je treba v občenarodnem in državnem interesu skrbno čuvati. Bila bi največja pogreška. ako bi se jih skušalo utopiti v okolicah z deloma čisto drugimi gospodarskimi in socijalnimi interesi. Tu se ne bi pridobilo nič. nasprotno bi se izzvale škodljive borbe, ki bi delasposobnost tako povečanih občin znatno oslabile, a ne povečale.
V času, ko je po Sloveniji nemoteno 'divjala strast strankarskih imperijali-stičnih ambicij, ni manjkalo poskusov, da se napredne komune po deželi, ki se •niso udale terorju in so ostale nepremagljive v redni politični borbi. Ubijejo s tem, da se s priklopitvijo politično drugače razpoložene okolice umetno spremeni konfiguracija njihovega vo-lilstva. Danes je seveda takim špekulacijam odklenkalo, a če bi se pojavile, jih je treba takoj energično zavrniti. Pri komasaciji občin država ne bo dopustila, da bi delal svoje račune za danes ali za bodočnost še kdo drugi, kakor ona sama in narod.
Država sama in edino ona je tudi poklicana. da po lastnih objektivnih ugotovitvah izvede komasacijo občin. Poročajo nam. da sta naši oblastni samoupravi ponudili sreskim poglavarstvom svoje sodelovanje v predpripravah za izvedbo tega reformnega dela s konkretnimi nasveti in predlogi. Nam se zdi, da zaenkrat ni zakonske možnosti, da bi oblastni komisarji inicijativno mogli sodelovati s sreskimi poglavarji, se nanje obračati in jim dajati nasvete. To bi bilo pač nedopustno prekoračenje njihovega delokroga in že zato se nam ta vest ne zdi mnogo verjetna. Pa tudi v stvarnem oziru ta msiel ne bi bila srečna. Problem revizije občinskih te-
Sklepi seje ministrskega sveta
Armada bo kupovala žito direktno od producentov — Podpora za vsesokolsski zlet v Beogradu — Zastopstvo vlade pri odkritju spomenika Grgurju Ninskemu
Beograd, 25. septembra AA. Danes se je vršila pod predsedstvom ministrskega predsednika in ministra notranjin del generala Petra Živkoviča seja ministrskega sveta, ki so ji prisostvovali vsi gg. ministri z izjemo odsotnega dr. Marinkoviča in inž. Savkovi-ča, ki je na bolezenskem dopustu. Na seji so predvsem razpravljali o poročilu, ki ga je podal minister za trgovino in industrijo o gibanju žitnih cen in ukrepih, ki jih je treba pokreniti, da se zaščitijo poljedelci. Sklenjeno je bilo, da se pooblasti minister vojske in mornarice, naj potrebno žito nabavlja neposredno pri producentih potom posebne komisije. Ministru vojske in mornarice so bili odobreni v to potrebni kre-
diti; nabava potrebnega žita se bo organizirala v sporazumu z ministrom trgovine in industrije.
Dalje so bili odobreni potrebni krediti za
podporo Jugoslovenskemu sokolskemu sa-vezu za 11. jugoslovenski vsesokolski zlet, ki se bo vršil 1. 1930. v Beogradu. Pri odkritju spomenika Grgui.-j Ninskemu v Splitu bodo vlado zastopali ministri Boža Mak-simovič, dr. Drinkovič. dr. Korošec, dr. Švr-Ijuga in inž. Radivojevid. Administracija solunske cone se podredi ministrstvu za trgovino in industrijo, dočim ostanejo carinski posli še dalje v pristojnosti ministrstva za finance.
Ponesrečen bolgarski atentat na vlak
Peklenski stroji ob in na železniški progi iz Štipa v Kočane Atentat je bil namenjen osebnemu vlaku
Beograd, 25. septembra AA. 24. t. m. ob
4. zjutraj so prebivalci v bližini vasi Ob-leševo, srez kočanski. slišali s proge Štip-Kočane eksplozijo bombe. Orožniki so odšli v spremstvu prebivalcev k železniški progi, kjer so našli na tračnicah peklenski stroj, ki je bil namenjen lokalnemu jutranjemu vlaku iz Štipa. Peklenski stroj je bil tako montiran, da bi bil moral nod tračnicami vlaka eksplodirati. Pripet ie bil ob torbo, kakršno nosijo navadno bolgarski komi-taši. Torba je bila zvezana s peklenskim strojem tako, da bi bila pri najmanjšem dotiku povzročila eksplozijo. Ker pa stroj še ni bil zakopan v zemljo, so ga takoj demon-
tirali. V razdalji 20 m so nato ugotovili še Jamo, ki je nastala zaradi eksplozije tretjega stroja. Okoli jame so se še videli ostanki železa in omota. Iz tega sklepajo, da je ta tretji peklenski stroj eksplodiral zaradi neprevidnega slučaja in da je s tem preprečil atentat na vlak. V bližini jame so našli tri pare odtisov čevljev, kakoršne nosijo navadno bolgarski komitaši. Odtisi so kazali v smeri k gozdu, ki se tod razprostira do državne meje, oddaljene dve in pol uri. Med tem se je ob železniški progi zbralo večje število domačinov, ki so skupai z orožniki organizirali lov za ubeglimi atentatorji.
Zakon o prometu z razstrelili
Novi zakon je b*l včeraj podpisan in urejuje ves promet s smodnikom in drugimi razstrelili
Beograd, 25. sept. AA, Danes je kralj podpisal in proglasil zakon o proizvodnji, uvozu, izvozu in prodaji smodnika, eksplozivnih snovi in ostalih razstrelilnih sredstev za municijo in orožje. Zakon šteje 16 členov. V prvem členu se odreja, da je proizvodnja, uvoz, izvoz in prodaja eksplozivnih snovi pridržana državi. Tvorniško proizvajanje teh snovi lahko odstopi minister vojske in mornarice domačim zasebnim industrijam za dobo 15 let. Tvornice morajo zaposlovati prvovrstno domače delavstvo. Smodnik prodajajo država sama ali pa v to pooblaščene privatne trgovske tvrdke. Cene določa minister vojske in mornarice. Dovoljenja za uvoz razstrelilnih snovi daje
minister vojske in mornarice po predhodnem sporazumu s političnimi oblastmi.
Kdor krši določbe tega zakona, se kaznuje po čl. 11. zakona o zaščiti države, a razstrelilne Sinovi se mu konfisciTajo. Tretjino kazni preime oseba, ki je storilca prijavila-oblasti. Obsodbe po tem zakonu so izvršne v roku 30 dni. O tem, kaj naj se smatra za materijal, ki ga potrebuje vojska, in kakšnim materijalom se lahko opremijo privatniki, odloča minister vojske in mornarice. S tem zakonom se ukinjajo vsi dosedanji predpisi zakonov, ki se nanašajo na to snov.
Novi zakon stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih Kovinah«.
Novi zakonski načrti pred VZS
Nostrifikacija diplom inozemskih visok!h šol — Meščanske šole Prisilna poravnava — Konkurzno postopanje
v nostriifiiikaciljd inozemskih <&-
B©ograd, 25. septembra, p. Danes ie vrhovni zakonodajni svet razpravlja! in odobril zakonski predllo« ministrstva prosvete o nostrifikaciljn diplom inozemskih visokih šol. Po tem zaikonu je vsakdo, kij želi, da se mu v Jugoslaviji prizna diploma ali akademsko dostojanstvo pridobljeno na tuji univerzi ali visoki šo-li, dolžan, da svojo diplomo nostrificira. Nostniiikacijo vrše fakultetni svetii visokih šol. Podrobnejše določbe o tem bo predpisal minister prosvete. Ako kaika faikulitetia •izjavi, da ni pristojna za nostrifikaciijo, odda zadevo dirusi pristojni faikuliteti, 5e se pa tudi ta izjavi nepristojno, se potem izroči univerzitetnemu svetru, ki ima sklepati o sperm glede na pristojnost.
Za nostrifikaciijo Je potrebno potrdBJo o državljanstvu ter izpričevalo o zrelostnem izpitm. Ako Je M zrelostmi izpit položen izven države, J« potrebno, da izreče svoie mnenje glavni prosvetni srvet, da odgovarja ta izpit našim zrelostnim izpitom. Ce komu originalna diploma o diplomskem izpitu »M doktor artrn še ni bila izdana, more predložiti začasno potrdilo. Dno ali drugo pa mora biti potrjeno od naših diplomatskih oziroma konzularnih oblasti.
Alko programi dovršene šole ne odigovarja Programu fatouilltete ali vtootoe šole, more na pro&noo za nostrifikaoiijo srvet te fakultete »E Visoke šole predpisati! dopolnilna! izpit. Tafai siklepd so podrejeni odobrenim ministra prosvete. Sklep o nositri-fikacii se pcitrd5 na zadrti stirami originalne diplome. Aiko kdo ne predloži originalne diplome za nostniif.ikaoiijo v določenem roku, se sklep o nioistriiSikaciilS prekliče. Za univerzitetne profesorje in docente, ki so že nastaivlijena na naših univerzah, nositirMkaaiija ni pclttreihna, keir Jim Je bila že z njihovo nastaviitrvipo priznana. Zaikon stoj« v velljaivo, ko bo objav® en v »Stavbenih Novicah* in z istilm dlnem bodo prenehali vetliaiti vsi
diosedaniji predpisa plratn.
Beograd, 25. septembra. AA. Za proučitev zakonskega osnutka o meščanskih šolah }e bila v Vrhovnem zakonodajnem svetai izvoljena posebna sekcija, ki Jo tvorijo gg. dr. Nimko Perič, dir. Alaupovič in dr. Baza!a. Ta zakonski načrt se bo pretresal na jutriišniM seji Vrhovnega zaikonoda>v-nega sveta, ki Je siklicana za 16. uro.
V sekoiljo, bi naj prouči zakonsikd predlog o prisilim poravnavi, predlog komkurzne-ga zakona in načrt zakona o izvedbi obeh teh zakonov so bili izvoljeni gg. dir. Maaroivid, dr. Nestonovdč, dir. Dušan Popovič in dr. Krelk.
Na zadinijih dveh s-eijah se }e nadaljevala razprava o gozdnem zakonu. K predloženemu načrtu so bile predlagane številne izpremembe.
ritorijev je zelo delikaten in zadovoljivo rešiti se bo mogel le, če se zaslišijo neposredno prizadeti interesenti ter se da javnosti ne le dejanska, temveč tudi subjektivna sigurnost o popolni ne-pristranostl postopka ter končne rešitve. Edino pravilno bi bik), da se odredi ministerijalna komisija, ki bi s pritegnitvijo domačih upravnih strokovnjakov v posameznih pokrajinah pripravila komasacijski elaborat.
Naše občine pa naj tej zadevi posvetijo vso pažnjo, ker je i aktualna i silno važna za nje, ter naj pripravijo svoja mišljenja, da jih dogodki ne prehitijo. Čim več stvarnega informacijskega materijala bo imela vlada na razpolago, tem lažje in koristnejše bo mogla rešiti problem dobre in sposobne jugoslovenske občine.
Pirotska konferenca
Pirot, 25. septembra. AA. Današnja seja jugoslovensko - bolgarske komisije je trajala od 9. do pol 13. Po seji je bil izdan ta-le komunike:
Na današnji seji so delegati obeh držav primerjali besedilo pravilnika o vzpostavitvi boljšega reda na meji v obeh jezikih. Pravilnik bo podpisan jutri. Ravno tako so danes kolavdirali pravilnik o policijskih ukrepih na meji, ki bo prepisan in preveden. Pravilnik bo po vsej priliki sprejet na iutrišraji seji, ki bo obenem določila dnevni red za kolavdacijo pravilnika o dvolastni-kih. Danes popoldne so tajniki sestavljali tehnično stran tega pravilnika.
Makedonstvujušči med seboj
Sofija, 25. sept AA. Danes je izšla posebna številka lista »Vardar«, ki je glasilo skupine generala Protogerova. Številka je posvečena umoru prof. Baždarova in ugotavlja, da oblasti doslej še niso prijele niti enega morilca. List ugotavlja, da se vse žrtve nahajajo na strani pristašev pok. generala Protogerova. Dalje se v tej številki objavlja, da bosta podala ostavko na svoje članstvo v makedonskem revolucionarnem komiteju znana borca Boris Antimov in Ivan Nodzov Joahimov, ker odklanjata na-daljno odgovornost za razmere v makedonski revolucionarni organizaciji. Končno napada »Vardar« glavno glasilo makedonskega komiteja »Makedonijo«, češ da je popolnoma zamolčala umor prof. Baždarova, da pa objavlja celostranske članke o neznatnem napadu na urednika »Makedonije« Za-vojevai,
>	ts
Demisija dr Streeruwitzove vlade
Novo vlado močne roke bo sestavil dunajski policijski
predsednik dr. Schober
Dunaj, 25. septembra, s. Po krajšem posvetovanju vlade je danes zvečer ob 7. podal zvezni kancelar Streeruwitz zveznemu predsedniku demisijo svojega kabineta. Vest o demisiji vlade se je bliskovito razširila po mestu, kjer jo najrazličnejše komentirajo.
Takoj po ostavki vlade so odšli voditelji večinskih strank k dunajskemu policijskemu predsedniku dr. Schober-ju in ga naprosili, naj v interesu države prevzame sestavo nove vlade. Obenem so mu javili, da ga ie odstopivši zvezni kancelar dr. Streeruwitz sam predlagal kot svojega naslednika. Dr. Schober je deputacijo sprejel in ostal z njo v razgovoru, ki ta hip še nI končan.
Zvezni kancelar dr. Streeruwitz ie imel danes dolga posvetovanja z voditelji strank, ki so imele poleg tega tudi še posvetovanja svojih klubov, in ie uvidel, da kljub vsemu zaupanju, ki ga uživa v lastni stranki In pri članih ostalih večinskih strank, ni pravi mož, ki bi bil močan dovolj rešiti viseča pereča vprašanja, v prvi vrsti izvedbo ustavne reforme na način, ki ne bi resno ogražal obstoja gospodarskega življenja republike. Zaradi tega je izvajal posledice in odstopil. Z njim odhaja celokupna vlada. Na njegov današnji sklep niso vplivali samo na Dunaiu navzoči poslanci večinskih strank, temveč tudi zastopniki Iz vseh zveznih dežel.
Dunaj, 25. seotembra. g. Voditelji treh večinskih strank so odšli zvečer ponudit dr. Schoberju sestavo vlade. Doktor Schober Je misijo sprejel. Po vsem tem se zdi. da bo glavni odbor parlamenta že jutri designiral dr. Schoberja za zveznega kancelarja in upa se, da bo dr. Schoberjeva vlada imenovana že do nedelje. Na ta način bodo morali Heimwehrovci pri za nedeljo napovedanem pohodu že računati z vlado močne roke.
Socijalni demokratje so bili od 15. julija 1927, ko je padlo v spopadih med policijo in delavstvom na Dunaju sko-
raj 100 žrtev, ogorčeni nasprotniki dr. Schoberja. Zadnje čase pa so se nekoliko pomirili po sestanku med dunajskim županom Seitzom in dr. Schober-jem. tako da je pričakovati, da kandidatura dr. Schobra tudi pri socijalnih demokratih ne bo zadela ne prehud odpor.
Landb.und je deloma spremenil stališče, odkar so voditelji Heimwehra izjavili, da so pripravljeni dovoliti parlamentu nekaj časa, da pripravi spremembo ustave. V zadnjem času je izjavil tudi finančni minister Mittelber-ger, da se gospodarsko ne more udej-stvovati, ker ie vlada preobremenjena s političnim delom, zaradi česar bo podal ostavko. Nezadovoljstvo Landbunda se je stopnjevalo tudi zaradi tega, ker so se zavlačevali predlogi glede ustavne reforme. K vsemu temu je prišla še bojazen v gospodarskih in finančnih krogih. Landbund je odpoklical svoje zastopnike iz vlade, nakar je postala kriza akutna. Na mesto odstopivšega pod-kar.celarja Schumyja bo vstopil najbrže v vlado krščansko-socijalni poslanec in štajerski deželni glavar dr. Rintelen.
Dunaj, 25. septembra, g. Zadnji povod za demisijo dr. Streeruwitza je dalo pismo, ki ga je posla] Landbund in v katerem je izvajal, da je Streeruivitzeva vlada preslaba, zaradi česar naj bi se umaknila ministrstvu močne roke. Izdelani osnutek ustavne reforme ne odgovarja zahtevam večinskih strank in vsebuje neznosne vrzeli.
Dr. Schober Je sprejel predlog, naj sestavi vlado, šele potem, ko so mu zatrdili, da ga vlad. koalicija ne bo motila z novimi zahtevami. Dr. Schoberju je na prosto dano, da sestavi parlamentarno, pol parlamentarno aH celo uradniško vlado. To vprašanje pa bo rešeno šele jutri. Splošno prevladuje vtis, da bo vlada dr. Schoberja končnove-ljavno odstranila vse govorice o grozečem kaosu v Avstriji, ker jamči osebnost dr« Schoberja za močno vlado.
Predsednik Masaryk za Panevropo
Ideja Panevrope je zdrava, na - Avstrija mora ostati
Bukarešta, 25. septembra g. Predsednik češkoslovaške republike Masaryk je ime] s poročevalcem »Adeverulac intervju, v katerem se je izrazil o Združenih evropskih državah, o priključitvenem vprašanju in dru gih aktualnih problemih.
Predsednik Masaryk je naglasil med drugim, da pozdravlja Briandovo ideio o Združenih državah Evrope z odkritosrčnim veseljem. Ideja Panevrope je zdrava, grandi-jozna in blagoslovljena. Ta ideja bo, kolikor se tiče majnnih držav odstranila vladanje velikih narodov nad malimi narodi. Šele jx>-tem bo prišlo do sporazuma med malimi narodi ali do federacije z velikimi narodi. V tem primeru bodo lahko izkazali veliki na. rodi malim narodom najdragocenejše usluge.
grandijozna in blagoslovlje-samostojna in neodvisna
Glede priključitve Avstrije k Nemčiji je izjavil predsednik Masaryk, da to vpraša? nje sploh ni aktualno. Avstrija lahko po njegovem mnenju obstoja brez Nemčiie. Predsednik je popolnoma sporazumen z nazira-niem Grillparcerja in Rahimunda. ki sta rekla, da je Avstrija kulturna bomboniera in bi bilo obžalovati, če bi izginila. Ohranitev neodvisne in integralne Avstrije ie za človeštvo koristno. Nočem trditi, tako ie zakljis čil predsednik, da je mogoče Panevropo uresničiti preko noči. Na vsak način pa je potrebno najpreje izvršiti med Francijo, Anglijo, Nemčijo ln Italijo, predvsem pa med Francijo in Nemčijo dober sporazum. Ko bo prišlo do tega sporazuma bo šele mogoče uresničiti idejo združenih držav v Evropi.
Zaključek zasedanja Društva narodov
Jugoslavija izvoljena v komisijo za nadzorstvo oborožitvene industrije - Načrt za carinski mir
Ženeva. 25. septembra, s. Štiritedensko zasedanje Društva narodov je zaključeno. Danes dopoldne je imelo zaključno sejo plenarno zasedanje Društva narodov, popoldne pa je zaključil zborovanje po rešitvi dnevnega reda tudi svet Društva narodov.
V	največji naglici je bilo rešenih 21 točk dnevnega reda, izmed katerih vsebuje večina izvedbo ukrepov, ki so bili sklenjeni na plenarnem zasedanju. Svet je imel razen tega razpravljati o devetih manjšinskih pritožbah iz Zgornje Šlezije. Od teh je bilo šest pritožb vloženih od nemške, tri pa od poljske manjšine.
V	komisijo za kontrolo oborožitvene industrije sta vstopila namesto delegatov Cila in Rumunije nova člana sveta DN, delegata Peruja in Jugoslavije. Posebna komisija za kontrolo oborožitvene industrije se bo sestala šele tedaj, ko bo razoro-žitvena predkomisija načelno na jasnem glede kontrole.
Varnostni odbor ie prejel nalog, nai izdela splošno konvencijo glede predhodnih poizvedb pri ukrepih za preprečitev vojne in glede finančne podpore napadenim državam. Gospodarski odbor je prejel nalog, naj izdela začasen načrt za dve do triletni carinski mir, ki naj bi bil predložen onim vladam, ki bodo do januarja izjavile, da so pripravljene udeležiti se carinske mirovne konference. Ta konferenca naj bi se vršila malo po januarskem zasedanju Društva narodov. Po oficijelni seji se je vršila kratka neoficijelna seja, nakar je bilo 57. zasedanje sveta Društva narodov zaključeno..
Ženeva, 25. septembra. AA. Francoski politični krogi ugotavljajo, da je bilo 10, zasedanje skupščine Društva narodov eno najbolj posrečenih, odkar obstoja ta pomembna mednarodna institucija.
Na današnji seji skupščine Društva narodov je francoski delegat predlagal, naj bi se pakt o Društvu narodov izpopolnil s potrebnimi dodatki, s katerimi bi se obsodilo vojno kot sredstvo nacijonalne politike. S tem bi bilo najlažje spraviti v sklad statute Društva narodov in protivojnl pakt Kelloga in Brianda.
Ameriški opazovalec
Ženeva, 25. 6eptembra. d. V ženevskih političnih krogih zelo komentirajo dejstvo, da je letošnje jesensko zasedanje Društva narodov prvo, ki ee ga stalno udeležuje kot opazovalec tudi zastopnik waehingtonskega zunanjepolitičnega urada.. To dejstvo pripisujejo predvsem razpravi o organizaciji mednarodne reparacijske banke, ki je bila odstavljena z dnevnega reda baš na izrecno željo ameriškega zastopnika, ki je izjavil, da Zedinjene države ne žele sodelovanja Društva narodov pri organiziranju Mednar rodne reparacijske banke.
Prihodnja konferenca Male antante
Ženeva, 25. septembra, s. Zunanji ministri Male antante so ob priliki skupnega razgovora o mednarodnem položaju sklenili, da se bo vršila prihodnja vsakoletna konferenca Male antante maja 1930. X Pragi,
Marko Ožanič obsojen na 15 let
Državno sodišče ga je spoznalo krivim, da je iz osvete hotel umoriti detektiva Grauerja
Beograd, 25. septembra AA. Danes opoldne Je državno sodišče za zaščito države proglasilo obsodbo v procesu zaradi atentata v zagrebški kavarni Korzo na detektiva Grauerja. Sodba pravi.
Obtoženi Mirko Ožanič, rojen 1901. v Veliki Branovini v srezu Topuskem, po poklicu natakar, sedaj v preiskovalnem zaporu prvostopnega sodišča za beograjsko okrožje, neoženjen, rimskokatoliške vere. neoporečen — je kriv:
1.)	da je 24. decembra 1928. zvečer v Zagrebu z namenom, da ga ubije, premotil s pomočjo tretje osebe Alfreda Grauerja, organa informacijske službe ministrstva notranjih poslov, zaradi njegovega službenega delovanja, torej kot službenega funkcionarja, ko se je nahajal v kavarni »Korzo« in v tem trenutku, skrit za zaveso, oddal na Grauerja več strelov. En strel je zadel Grauerja od zadaj v prsni koš in ga težko poškodoval, dočim mu je drugi strel zadal lažjo rano na levi nogi;
2.)	da je s temi streli ogražal življenje ostalih oseb. ki so se takrat nahajale v kavarni in
3) da Je nosil v gumbnicl svojega jopiča mačko prepovedane organizacije Hanao, ki je otela preveriti javno mnenje, da je treba obstoječi pravni red nadomestiti z drugim, in da je obsojeni Ožanič prišel s to značko celo na samo razpravo.
Sodišče je na podlagi dvodnevne razprave 23. in 24. t. m. ugotovilo, da ie obtoženi c dejanjem pod l) kršil čl. 1 točka 7 zakona o zaščiti države, ki se kaznuje po čl. 2. istega zakona; z dejanjem pod 2) prekršil § 4 točka 1 in 3. nrvatskega kazenskega zakona, z dejanjem pod 3) pa zagrešil kaznivo dejanje po čl. 19. v zvezi s čl. 17. zakona o zaščiti države.
Zato ga sodišče obsoja:
1)	za sočasno izvršena dejanja pod 1) in 2) na 15 let robije, a za dejanje pod 3 na 3 mesece zapora, kar znaša 2 meseca robije; skupno za vsa tri dejanja se obtoženi obsoja na 15 let ln 2 meseca robije od dne pro. glašene obsodbe. Preiskovalni zapor, ki je trajal 8 in pol meseca, se izpremeni v 5 mesecev in 20 dni robije, tako da ima obsojeni odsedeti še 14 let, 6 mesecev fn 10 dni robije. Obsodba je takoj izvršna:
2)	da plača stroške kazenskega postopanja in sodno takso v znesku 500 Din.
UTEMELJITEV
G!exfe dejamja pod 1. je na podlagi projaive zagrebškega re>dars:ya od 29. decembra 1928. io s
pričami i*2Cwto<vi\jeno, da je 24. decembra 1936-med 7. in 8. uro zvečer v kavarni »Korao-« v Zaigrefou neznana oseba oddala 4 revo4v«nsfc«
strele kaMbra 6 mm in da sita dlva strela zadete poškodovanega Alfreda GraueTja. Lz zapisnika o zdravniškem pregtediu Atfreda Orauerga izhaja, da ije dobil! težko poškodbo v prsmi koš ia težjo ramo v levo nogo. Talko je ugotovl-jano, da se ie s temS streli merilo na žiiivlijenje Granerja in da jjr« za poskus umora, ne jfiede aa voljo sitorite-lija. Z atom ncttramjesa mšstetrsitva od 10. avgusta 1929. je izičnpaao, da je tel poškodovani Alfred Graiuer v služba imformaoiifsikeza odseka tnMsrtrstiva notranjih poslov.
Iz priCevanja samega obsojenca in drugih prte izhaja, da se je obsojenec nahajaj po 7. ud v kavarnj »Korzo« in da je bito dejanje i» vržemo •med 7. in 8. uro »večer. Ožanič je po 7. uri zapustil kavarno »Korzo« m prtoe so ga videle, kaiko je nato x ulice motril notranjost kavarne. Priča Grauer je izpovedala, da je bi! nekako ob po! 8. poteltiean k telefonu. Na potu v celoco ga je izza zavese napadel obsojeni Ožanič z več streli v hrbet. Sodišče je nabiranja, da je Ožatit-ču zadostoval! čas kaikšh 4 minut, da dtospe v kavarno »Jadran« in da ste-m poskuša dokazati svoj alibi.
Ožanič je streljal ie osvete, ker je meml, da ga napaden« Grauer zastednje. V te>m smislu je Ožanič pisal tmdii minšsitirstviu notirarsjih del; dalje Je pred pničairni iajavti, da se bo Granenju osvetlili. To potrjuje dalje pismo, fci ga je pisal Ožamič 22. decembra 1928. ge. Jettsavi Kramer-Jevi v Beograd«, v katerem vprašuje, kaj je novega v tem »ra^botarislk em Beogradu«, in želii »vsem srečen božič tn novo leto v nadS. da pričakajo d:rugji božič, ko se bodo po beogradu vile črne zastave, kakor vihrajo letošnji božič črne zastave v Zagrebu in po naši ožaloščeni domovini. Ta želja ni le moija, temveč vsega hrvatskega naroda!« Iz tega pisma je rasvidna mrž-nja Ožaničeiva na prestolnico in na državne organe. V pismu, bi ga je postel na dan atentata, 24. decembra svojemu prijatelju Ivan« Škrimjar-ju pa trdi: »Meditpm ko ti pišem, pričakujem vsak hrip aretacije. Resnico boš iavede! iz zagrebških llJsitov. Vem, da te bo to tenenadSlo, aM ne čudi se temu, iker mi sojeno, pa bom trpel po ječah, dokler ne zašije svoboda hrvatskega naroda. Ti veš. kaikšen sem im kako sem žejen krvi!« Taka pisma lahko piše samo človek, ki je vse dobro premiisK.
Vrta tega je sodišče ugotovilo, da je Ožamič čfian organizacije Hanao, kii je bila znana borbena. organizacija. To borbenost je posvcdoča! obsojenec s tem, da je odkrito ttosil značko tega udiruženja tudi na saimi sodlni razpravi!. Iz vsega tega je sodišče črpalo prepričanje, da je Ožanič kriv in ga je zato morailo obsodutli. Dru®o dejanje je združeno s prvim, ker je bilo storjeno sočasno, treitje dejanje pa j« dokazano s tem, da j« Ozanič nosil! znak Hanao tudi na sami sodni raapravi.
Z letali na južni tečaj
23. i m. odplove proti južnemu tečaju polarna odprava avstralskega raziskovalca Wilkinsa
Newyork, 25. septembra, o. Kakor poročajo ameriški listi, so končane poslednje priprave za odhod velike polarne ekspeaicije, ki jo bo vodil znani avstralski antarktični raziskovalec, kapetan \Vilkins. Odprava bo odplula proti južnemu tečaju 28. septembra in bo skušala čim prej doseči zapadno obalo dežele Graham. Tu bo postavila v bližini Loubetove zemlje prezimovališče in letališče z malim hangarjem.
Od tu bo izvršil kapetan Wilkins celo vrsto poletov med Rossovim kvadrantom in Coats zemljo. Pozneje bo poletel \Vilkins proti o]x>rišču ameriške ekspedicije, ki jo vodi kapetan Byrd in
Ženitev bolgarskega kralja
Bukarešta, 25. sept. g. V oficijoznih krogih vedno bolj potrjujejo razne govorice o skorajšnji poroki bolgarskega kralja Borisa z rumunsko princezinjo Ileano. »Lupta« poroča, da je bil v zvezi s tem dne 23. t. m. tajnik bolgarskega kralja, Hangijev v Bukarešti, ki se je naslednjega dne zopet vrnil ▼ Bolgarijo.
Izpraznitev Porenja
Edin, 25. septembra, d. Dokončane so že vse priprave za izpraznitev druge porenjske cone, ki bo izvršena v dveh skupinah. Do srede oktobra bo odpeljan poslednji vojni materiial, vsi konji in težka artiljerija. Po 15. oktobru ee bo pričelo evakuiranje čet, ki bo končano do 30. novembra, tako da bo druga cona 1. decembra na celem ozemlju, med Aachom in Koblencem, izpraznjena. Takoj po izpraznitvi druge cone bodo pričeli zavezniški generalni' štabi s pripravami za izpraznitev tretje cone. Povelje za izpraznitev te pa bo izdal francoski vojni minister takoj, čim bodo pristojni parlamenti ratificirali Youngovo pogodbo.
Ureditev delovnega časa v Rusiji
Kovno, 25. septembra, s. Po vesteh iz Moskve je sklenil svet ljudskih komisarjev takoj uveljaviti uredbo o novi ureditvi delovnega časa v industriji. Uredba uvaja v vseh industrijskih podjetjih razen v sezonskih obratih, kakor tudi pri oblastvih petdnevno delo na teden. Štiri dni dela in en dan počitka. Nadaljne določbe uredbe urejajo praznovanje praznikov. Praznik novega leta ter razni verski prazniki pravoslavne cerkve so odpravljeni in se bo na te dneve vršilo običajno delo. Kot prazniki bodo veljali odslej v naprej samo re-volucijonarni spominski dnevi v maju in novembru.
Interparlamentarna trgovinska konferenca
Berlin, 26. septembra, o. Interparlamen-tarna trgovinska konferenca je danes proučevala vprašanje racionalizacije industrije. Nato se je vršila obširna razprava o udeležbi delnvstva pri dobičku. Konferenca je sklenila, naj bi ta vprašanja proučile posebne nacijonalne komisije v posameznih državah.
ki je, kakor znano, že dalje časa v bližini južnega tečaja.
Kapetan Wilkins je izjavil ameriškim novinarjem, da ni izključeno, da bosta nato skupno z Byrdom napravila tudi etapni polet z več letali na južni tečaj. V ta namen bo uporabil tudi med vojno upeljane metalce plamenov, ki si jih je nabavil v Nemčiji in s katerimi bo pri etapnih poletih vedno sproti pripravljal teren za start.
Odprava je izborno opremljena in potuje z njo cela vrsta najboljših ameriških in angleških znanstvenikov, ki bodo raziskovali razmere na južnem tečaju.
Zopet rudniška nesreča v Belgiji
Bruselj, 25. sept. o. V premogovniku, v bližini Monsa so eksplodirali v 600 metrov globoko pod zemljo ležečm rovu jamski plini. Eksplozija je porušila del rova, ki je pokopal pod seboj 9 delavcev. Pet od njih so jih reševalne ekspedicije že izkopale. Bili pa so mrtvi in tako strašno razmesarjeni, da ni bilo mogoče ugotoviti njihove identitete. Zaradi eksplozije je ogroženih tudi več sosednih rovov, ki groze da se bodo vsak hip sesuli.
Strah pred orkani
Newyork, 25. septembra, s. Po poročilih državnega vremenskega urada, ki so napovedovali za Florido v najkrajšem času težke viharje, je izbruhnila med brebival-stvom na polotoku velika panika. Ljudje, ki so lani preživeli strašno katastrofo na Floridi, so začeli zapuščati svoje naselbine ter bežali v Westpalmbeach. Kakor domnevajo, bodo orkani danes popoldne dosegli floridsko obalo. 2e tekom današnjega dneva se je pojavila po Floridi ogromna množina kobilic, kar je prebivalstvo sprejelo kot znamenje skorajšnje vremenske katastrofe.
Požar upepelil vas
Martigny, 25. septembra, s Davi je izbruhnil v neki leseni hiši v walliški vasi Lourtier požar, ki je v kratkem času vpe-pelil vso vas. Zaradi pomanjkanja vode je bilo gašenje nemogoče. Pogorelo je 25 hiS. Požar je uničil tudi vse letošnje pridelke.
Oblaki kobilic oustošijo po Bolgariji
Sofija, 25. sept. g. Nad Bolgarijo so se pojavih ogromni tropi kobilic. Posebno v okolici Vraze so kobilice povzročile veliko škodo. Mnogo vlakov je moralo v teh krajih obstati na progi, ker so bile tračnic« decimetre visoko pokrite s kobilicami.
Volilne priprave na Čehoslova-škem
Praga, 25. septembra, gh. Po objavi pisma predsednika republike »o vse stranke pričele z živahnimi pripravami za volilno kampanjo. Kakor izve vaš dopisnik, bodo morale stranke vložiti kandidata« list« najkasneje do 11. oktobra.
Fašisti in narodno edinstvo
Beograjski »Trgovinski Glasnik« objavlja izpod peresa svojega urednika in bivšega narodnega poslanca iz Črne gore g. Jovana Djonariča naslednji zanimivi članek:
Zdi se, kakor da naši italijanski tovariši nimajo drugega posla, kakor da se bavijo z vprašanji Jugoslavije. Vse, kar se pri nas pripeti ali Da žele, da bi se pri nas dogodilo, je predmet njihovih obširnih razprav. Te dni se »II Popollo di Trieste«, glavno glasilo fašistične stranke v Trstu, bavi z vprašanjem Črne gore in njenega ujedinjenja s Srbijo in Jugoslavijo. Naravno je. da je ta fašistični list izkoristil to priliko, da očrni Srbijo in njeno »periidno« politiko do bratske in zavezniške Črne gore. List pretaka solze za črnogorsko državo, kakor da bi objokoval razpad Jugoslavije.
Morda je res, da so Italijani iskreno obžalovali prestanek samostojne črnogorske države. Črna gora je postala gospodarska domena Italije. Italijansko gospodarsko prodiranje na Balkan se je pričelo preko Črne gore. preko katere naj bi se nadaljevalo v Albanijo in v osrčje Balkana. Z združitvijo Črne gore s Srbijo in z ustanovitvijo Jugoslavije so bili ti načrti preprečeni. Odtod te zakasnele solze za »siroto Črno goro«...
Ne branimo m ne zamerimo jim. da pla-kajo in da se pritožujejo. Vendar naj nam dopuste, da jih vprašamo, zakal ne oplaku-]ejo uničene napoljske kraljevine in zaka) se raduiejo nad ujedinleno Italijo.
Kolikor nam je znano, je bila napoljska kraljevina združena s kraljevino Italijo nasilnim potom. Celo Rim je bil nasiloma združen in je postal središče nove države. In vendar so tako Napolitanci kakor Rimljani Italijani.
So momenti, ko je narodna zavest o potrebi skupne države dokaj motna in nedoločena. Ta primer se je pripetil tudi v dobi ujedinjene Italije. Ali pa zato danes komu oada na misel, da bi plakal nad ruševinami mnogoištevilnih držav in državic v Italiji? Večji interes je pa£ premagal manjšega. Velika ujedinjena Italija ie nastala na račun mnogoštevilnih manjših državic za ceno mnogih uničenih eksistenc. Ali pa naj ljudje z zdravo zavestjo obžalujejo trpljenje onih, ki so bili proti ujedinjenju Italije? Ali naj se mar pridružijo tugi onih, ki so s postankom Italije izgubili oblast in kruh?
Kdor bi tako ravnal, bi mu fašistični tovariši odrekli zdravo pamet. Velik narod se je hotel ujediniti. In ujedinil se je. Vsa trpljenja in vse žrtve so malenkosti v primeri z blaginjo in radostjo srečnih sodobnikov in še srečnejših potomcev.
Toda italijanski tovariši nočejo motriti našega ujedinjenja tako kakor svoje. Njim je ujedinjenje Italije zgodovinska nujnosti in zgodovinska pravičnost. U.iedinjeno Jugoslavijo pa smatrajo za zgodovinsko po-greško. Njihov narod jim je enoten, čeprav obstojajo med njimi tako po čustvovanju kakor po jeziku mnogo večje razlike kakor med nami. Zato pa so med nami ugotovili tri in še več raziičnih narodov. Na primer: Črnogorci so jim nekaj drugega kakor Srbi- Črnogorci so jim nacijonalna individualnost zase. kakor so biii samosvoji glede državnosti. In Črndgorci so jim bili s silo ujedinjeni s Srbi!
V prevelki želji, da bi škodili Jugoslaviji, so italijanski zaščitniki žalili in škodili onim, katere hočejo protežirati. Pošteno prebivalstvo v Črni gori je vršilo nadčloveške napore, da se združi z ostalimi srbskimi brati Vso obupno in dolgo borbo z zavojevalci sta prešinjali ideja o obnovitvi skupne države in zavest enotnega naroda. Ko pa je bila končno borba končana z zmago in z ostvaritvijo nacijonalnih idealov. se ie našel prekomorski sosed, da jih očrni! Kal bi storili « dobri sosedi, ako bi bilo naše uledinjenje res Izvršeno z državljansko volno, z notranjimi borbami In s prelivanjem krvi kakor Italijansko ujedinjenje®
Črnogorci so odlični Srbi in spadajo med največje srbske patrijote. Jedinstvo vseh Srbov so bile njihove stoletne sanje. Ko je napočil čas osvoboditve, so glasovali spontano. iz srca. neglede na osebne koristi za ujedinjenje in skupno državo. Pogumni in oametni gorjanci so sami sklenili in izvedli jedinstvo. Sami so ga kasneje branili, ko je skupina ljudi na oobudo iz Italije v svoji zaslepljenosti skušala s silo delati na razpad Jugoslavije.
Ne smemo se varati, da so Italijani zgradil} taborišče v Gaeti n ga vzdrževali zaradi restavracije Črne gore. Ne. ustvarili so ga in ga vzdrževal? zaradi razpada Jugoslavije. To lahko zanikaio samo oni. ki jim ie mržnja zaslepila vid.
Tudi sedaniega tugovan.ia fašistov in »II Pooollo di Trieste« ne narekuje ljubezen do Črne gore. temveč globoka mržn.ia do Jugoslavije. Prebivalstvo v Črni gori je na časten način završilo svojo posebno državno zgodovino. Ujedinilo se je 7 jugos'r>-venskimi brati in stvorPo Jugoslavijo. Po njegovem naziranju more v tei državi hiti marsikaj na diskusiji, samo ne država sama. Zato se Črnogorcem, kakor vsem normalnim ljudem zdi čudno, odkod toliko zanimanje zanje v državi Mazriuija in Oaribaldi-.ia? (Mar so današnji Italiiani popolnoma prekinili zveze s tvorci Italije in se nočejo več ogrevati za ono. kar ie v njihovi noveli zgodovini nailenše?
Črnogorci so hoteli Jugoslavijo. V kolikor se to uiedinjeTve nanaša na Črno pnro so ga sami izvedli Nikoli in nri nobeni priliki niso svojega sklepa preklicali. Je rn^nj pa so kogarkoli prosili.- da tolmači njihovo dozdevno željo po obnovitvi črnogorske države in no razpadu Jugoslavije.
Na?i dobri sosedi! Za vas in za nas bi bilo bolje, da pustimo prošlost pri miru! Brigaimo se raje za svoje lastne posle in uprimo poele.de v bodoiro^t. Jturoslavjie ne more uničiti novinarska kamoanja. To je pač jasno. Z nežeMenim vmešavanjem v na?e notranje stanje na se samo slabšajo itak dokai malo prijateljski odnošaii med obema našima narodoma in državama. Ali pa morda žele to na oni strani Jadrana?
Arabci naoadli židovsko deco
Jeruzalem, 25. septembra, o V bližini otroške židovske naselbine, k: so io osnr-vali priseljeni clonlsti v Kfar Jeladimu, so prerezali Arabci telefonske 'n telegrafske Žice ter nato sredi noči napadli naselbino. Kljub odporu Zidov se je posrečilo Arabcem vdreti v kolonijo, io zažgati in ubiti ter težko raniti ve? židovskih otrok. n®kaj pa so jih po napadu Arabci odvedli 9 s«boj. Arabci so ugrabili tudi vso živino ter jo odgnali • teboj.
Iz postne službe
Beograd, 25. septembra, p. Postu »brzojavni uradniki« kj so bili dodeljeni sezonski pošti na Bledu, so po potrebi službe razmeščeni, in sicer: Vaclav Kunst v Maribjr 1, Raj ko Koriteky, Danica Kobal, Franjo 2ni-daršič, Anton Simčič in Joža čuček v Ljubljano 1, Fran Kopus v Tržič, Srečko Staut in Franja Urbas v Beograd 2, Hinko Fajdi-ga v Maribor 2 in Ana Hudales v Rogaško Slatino.
Dalje so imenovani: Anton Pečar za pripravnika v Ljutomeru, Ivan Vrančič in Ivan Kučič za praktična tehnika pri III. pb- sekciji v Ljubljani, Gabrijel špacapan za mani-pulanta in Gabrijela Vidmar za pripravnico pri pošti Ljubljana 1, Alojzij škorjanc za pripravnika pri Ljubljani 7, Matko Kucler pa za manipulanta pri Ljubljani 2. Za tajnika pri pb. upravi v Ljubljani je imenovan E. Epih, uradnik iste uprave. (Za točnost imen zaradi telefonskega sprejema vesti ne moremo jamčiti. Op. ur.)
Južna Amerika se zanima za naš les
Beograd, 25. sept. n. Kakor je bilo že po-ročano, je bila sklenjena trgovinska pogodba med našo državo in Španijo. Brez dvoma je pripisati brzi uspeh zaključitve te važne trgovinske pogodbe tudi velikemu uspehu naše razstave v Barceloni. Po tej razstavi se španski izvozniki čim dalje bolj zanimajo za naše proizvode. Razen iz Španije prihajajo povpraševanja po naših proizvodih tudi s Kanarskih otokov in Južne Amerike, zlasti :z Buenos Airesa Zahtevajo se velike količine bele bukovine, hra-stovine, bukovih in hrastovih dog, celuloze za fabrikacijo vseh vrst papirja in drugega lesa, zlasti bukovega in hrastovega.
Pot maršala dvora
Zagreb, 25. septembra. AA. Davi ob 8. je prispel s splitskim brzovlakom v posebnem salonskem vozu v Zagreb maršal dvora polkovnik Dimitrijevič. Maršal dvora je nadaljeval pot v Beograd z opoldanskim brzovlakom.
Novi direktor beograjske železniške direkcije
Beograd, 25. septembra. AA. Minister prometa inž. Lazar Radivojevič je imenoval inž. Aleksandra Rističa, uradnika strojnega oddelka, za železniškega direktorja v Beogradu.
Zagonetka varaždinskega balona
Zagreb, 25. sept. n. Preiskava okolice pri Ivancu, kjer je padel na zemljo francoski balon, je ostala doslej še brez uspeha. Oblasti so mnenja, da bi se vsekakor moral najti potnik balona, ako je bil sploh v njem. Po mnenju zdravnikov je bila kri, ki so jo našli v košari balona, stara največ 18 ur. Po neki pariški vesti agencije »Ha-vas«c je bil balon, ki so ga našli v bližini Ivanca, poskusni zrakoplov, spuščen v soboto 21. t. m v CIaudu; po tej vesti v balonu ni bilo potnikov, dočim neka druga vest iz Pariza trdi, da je bil v balonu pilot Logge.
Drzno razbojnistvo v Črni gori
Podgorlca. 25. septembra, n. Sinoči okoli 12. je bilo izvršeno v selu Ublih v občini Gornji Kučki drzno razbojništvo. Znani razbojnik Špiro Milašič in njegova dva tovariša Spasič iz Podgorice ter Radovič iz Puca so ustavili na cesti mladeniča Rado-nja Zivkoviča in ga vprašali, kam gre. Ko jim je odvrnil, da gre k stricu na dom, so ga zadržali kot talca in zahtevali, da se odkupi. Končno se je Živkoviču posrečilo pregovoriti razbojnike, da so ga pustili domov; obljubiti jim je moral, da bo stric plačaj zahtevano odkupnino.
Ko je Živkovič prispel k stricu, ga je opozoril na nevarnost, ki mu grozi od razbojnikov. V tem hipu pa so razbojniki že napadli hišo, oboroženi s puškami in noži. Udrli so v hišo ter zahtevali od strica, naj jim izroči denar. Ko jim je ta odvrnil, da denarja nima, so pričeli groziti, da bodo vse pobili. Eden izmed napadalcev je ustrelil v sina Vlada, ki je ležal v postelji, ter ga pogodil v prsa. Obenem sta začela streljati tudi ostala dva razbojnika ter je ena izmed krogel pogodila svetilko, ki je ugasnila. Streljali so še dalje v temi, nato pa pobegnili. Ko so se domači zopet zbrali ter prižgali luč, so videli sredi sobe ležati na tleh ranjenega Radonjo Živkoviča in Vo-jina Živkoviča v postelji. Radonja Živkovič je težko ranjen v prsih. O vsem je bil takoj obveščen sreski poglavar, ki je došel na mesto dogodka s komandantom orožni-štva.
Krvava selska romantika
Sova GradiSka. 25. septembra, č. Med fanti vasi Maičani in Črnik je že dal;e časa obstojal prepir zaradi nekega dekleta Žrtev lega prepira je postal Joco Grgič, ki je de!«l na neki žagi in ki so ga v soboto, ko ee je vrtci* 1 z neke gostilne domov v črn.k, fantje iz Mrčanov napadli ter ga ranili z noži. Imjič v bolnici umrl, napa ial« p« so zaprli.
Pomotoma ubit
Beograd, 25. spetembra p. Sodišče je oprostilo vsake krivde dijaka medicine Ni-kolo Veljkoviča, ki je ubil v svojem stanovanju mlekarja Tipka Gospovičn. Ubil ga je v mnenju, da je vlomil v stanovanje v namenu, ga okrasti. Gospovič pa je bil le ljubimec Veljkovideve služkinje, kar pa obtožencu ni bilo znano. Tako je Gospovič svojo ljubezen plačal po naključju s smrtjo.
šahovski turnir v Rogaški Slatini
Dan prekinjenih partij — Vodstvo |e prevzel Maroezy.
Rogaška Slatina, 25. septembra. Danes so biie odigrane preostale viseče in prekinjene partije, ki pa niso prinesle posebnih presenečenj.
Przepiorka je premagaj Koniga v 24. potezah. Za trenotni placement je bila dokaj važna zmaga Maroczyia nad Samiscnem, ki je moral kioniti po potezah. Samiscli se ie trdovratno branil, a je moral končno podleči. Maroczy je s to zmago trenotno na čelu tabele. Naš slovenski mojster Pire je premagal Jovanoviča po 39. potezah. Canai si je osvojil tehtno zmago nad Hon-lingerjem v 45. potezah, Brinckmann pa je odpravil Rožiča šele po trdovratni borbi v 53. potezah. Brinckmann je danes zmagovito dokončal tudi visečo partijo proti Jo-vanoviču, ki ga je odpravil šele po 65. potezi.
Jutri se bo igralo sedmo kolo.
Stanje turnirja je po današnjih rezultatih naslednje:
Maroczy 5. Brinckmann, Flohr, Rubinstein 4 in pol, Canal. Griinfeld, Samisch 4. Pire, Przepiorka, Takacs 3 in pol, Honlinger 2 in pol, Konig 2, dr. Geiger 1 in pol,
Jovanovič, dr. Singer pol. Rožič 0. *
IV. kolo v Rogaški Slatini
Rogaška Slatina, 22. septembra.
Jovanovič je proti Rubinsteinu otvoril damski gambit, a črni je kmalu priiel v boljšo pozicijo; v končnici je Rubinstein dobil enega kmeta in je z lahkoto zmagal v 46. potezi.
Istotako je Maroczy kot črni brez napora premagal slabega Rožiča v končnici po 32. potezah.
Docela nezadostna je bila kvaliteta partije dr. Singer : Honlinger. Slednji je zaradi pogreške izgubil enega kmeta, nato na isti način še enega in je tako pršel v popolnoma brezupno pozicijo, a naenkrat jo dr. Singer spregledal izgubo dame in fe kapituliral v 56. potezah.
Vse ostale partije so bile remis: dr. Geiger : Canal po 56. potezah, Przepiorka i Brinckmann v 57 potezi, Takacs : Flohr r 57. potezah. Griinfeld : SUmisch v 22. potezi in Konig : Pire v 31. potezi. Takacs ja imel proti Flohru popolnoma izgubljeno končnico, a Flohr ni pravilno nadaljeval in tako se je Takacs še rešil.
V naslednjem potek partije
Jovanovič : Rubinstein:
Hmelj
Žatee. 25. septembra, h. Tendenca na trgu se je okrepila. Na deželi traja nakupovanje dalje. Povpraševanje živahno. Plačuje se 350 do 625 Kč za 50 kg srednje kakovosti. Veliko zanimanje. Zaključna tendenca učvr-ščena.
Nlirnberg, 25. septembra, h. Splošno živahno povpraševanje najrazličnejših interesentov. V zadnjih dveh dnevih je znašal dovoz 300, promet pa 500 bal. Cene «0 bile za gorski hmelj 25 do 60, sa hallertauskl 40 do 60 mark.
1.	dE—<M
2.	c2—c4
3.	Sbl—c3
4.	Lcl—g5
5.	e2—e3
6.	Sgl-43
7.	a 2—a3
8.	Lfl—<13
9.	Tal—ol
10.	Lg5—h4
11.	Ld3Xc4
12.	d4Xc5
13.	(1—0
14.	Lc4—e2
15.	b2—b4
16.	Ddil—b3
17.	Tli—dl
18.	Sf3—el
19.	Lh4—g3
20.	Le2—f3
21.	Lf3Xb7
22.	Sel—13
23.	h2—h3
24.	TdilXd8
d!7—dS e7—e6 Sg8-Jf6 Sb8—d7 Lf8—e7 0—0 TfS—e8 a7—a6 h7—h6 d5Xc4 c7—co Sd7Xco b7—t>5 DdS—b6 Sc5—d 7 LcS—b7 TaiS—c8 Sil—eo Seč—c4 Te8—d8 Db6Xb7 Sf6—d5 Sd5Xc3 Tc8XdS
25.	TclXo3
26.	Ktfl—h2
27.	Tc3—cl
28.	Db3Xd3
29.	a3—a4
30.	a4Xb5
31.	e3—e4
32.	e4—e5
33.	Tel—dil
34.	h3—h4 36. Sf3—d4
36.	Sd4—c6
37.	Tdil—d8
38.	Td8—b8
39.	TbS—1>7
40.	Sc6—a5
41.	Sa5Xb3
42.	Tb7Xf7
43.	h4—h5
44.	Ti7—d7
45.	13—f-4
46.	Ke-2—h3 Beli se uda.
Db7—dS Le7—ftS Dd5—d3 Td«Xdi3 Td3—63 a6Xb5 Tb3Xd4 Lfo-^S Sd4—b6 Lg5—eT Le7—ca Tb+—b2 Kg8—h7 bo—b4 b4—b3 Tb2—bi TblXb3 Sb6—do Kh7—g8 Tb3—&2 Sd5—e3 TM—al
Gymkhana - prireditev Avtomobilskega kluba v Zagrebu
Zaigrebška sekcija Avtomobilskega JcW>a SHS prčredii dne 6. oktobra ob pol treh pcpotdae vožnjo spretnosti (zymkhana) na igrišču športnega ikluiba Concordia v Zagrebu. Tekme se lahko udeleže posestiffiiki privoitmiih arviomcbilov in motooW klov brez pritooffiee, brez oečira na spod. VozaS, •bi nimajo šoferske te®itjrnac:.je, ne bedo prapušče-wi k tekmovanju.
Tekmovanje je odiprto za dtinkafae, športne m ifruristične avtomobile ter motooilkle, ki bodo uvtp-ščemi v odnos-ne kategorije in ocenjevalne skopim«. Prijave je vpostetii pismeno najkasneje do 1. oktobra topništvu zaigrebSke sekcij« Avmo-kiuba, Zriajstoi trg 19, kjer se dobe tudi prijavnice. Prčjavniina znaša za mortocilkle 20 Din, »m avtomobile 100 Diin. Nečlani Avdo&iuba plačajo dvakraitno taikso. Za priijaive po 1. ofaobru do vštetega 5. oktobra je vplačaj drvatoraitno, z*. prijave na sam dan tekme pa štirikratno pristojbino.
Tekma bo zelo zanimiva, ker bo treba voditi
preko raznih ovir ter istočasno izpoiašti starvtiene •naloge, kot n. pr. metanje krc-gieil, vožnja skozi markiramo sotesko, v serpentinah okoli pastev-tienih drogoiv, snemanje obročev, streljanje med vožnjo v balon etc. Ocenjevanje se vrši po točkah. Če se pnijaivi nad 30 tekmovalcev, se bo vT&ifla predtekma ob 9.30 predpoidme, popoldne pa bo pripuščeno k tcikmovanju saino 30 najboljših tekmovalcev.
Za tekmovanje so dotačeme ra-zne nagrade Avto-klnba jn privatnškoiv. Natančnejša pojasnila dob« interesenti v tajništvu ljubljanske se&oaje Avto-kiuba. Kongresni trg 1-1., kjer so na razpolago tudi prijavnice.
Jugoslovenski in bolgarski športniki
Beograd, 25. septembra. AA. Sofijski oficirski športni klub »A. S. 23«, ki je imel te dni v gosteh beograjsko »Jugoslavijo«, ji je poslal zahvalno pismo, v katerem jo poziva na ponovno gostovanje povodom svečane otvoritve novega športnega igrišča v Sofiji. Bolgarski športniki izjavljajo v tem pismu, da je beograjska »Jugoslavija« predvedla v Sofiji izvrstno igro in da je s svojim znanjem nadkrilila vse inozemske klube, ki so letos gostovali v Sofiji. Pismo izraža nado. da bo prišlo med športniki obeh bratskih narodov do še tesnejših in prisrčnejših stikov.
Izredna poostritev kazni za pohotneža
Beograd, 25. septembra, p. Danes je ape-lacijsko sodeče povišalo kazen na 10 let ječe bivšemu policijskemu agentu Dragutinu Stosidu, ki ga je beograjsko sodišče ob-eodilo na 4 leta ječe zaradi posilstva de* klice Stanojke Antič.
Naši Kraji in ljudje
Se nekaj spominov s francoskega grobišča
Da Je bila bitka med francoskimi četami in graničarji, ki smo jo omenili v nedeljskem »Jutru«, res važna, nam priča pesem, Id jo le zložil tedanji šmarski kaplan, poznejši pesnik »Cebeiice«, ki slavi Milutino-yičevo zmago s sledečo kitico: Slava srbskega imena, Miiutinovlč Bogdan hvali te treh križev stena, hvali Vlšenj te Goran.
»Treh križev stena« Je svetokrtški klanec, ki Je tvoril nekako središče graničar-ske fronte, ker le vodila tam čez glavna (karlovska) cesta na Dolenjsko. Zanimivo je tudi, da povdarja Zupan srbsko ime, kar je pravilno, ker so bile graničarske čete sestavljene večinoma iz Srbov - uskokov, ki so dajali Avstriji najboljše vojaške oddelke; tragika, usode je hotela, da so se morali boriti proti Napoleonu ob času, ko je v Srbiji Karadižordže pričakoval njegove pomoči proti Turkom. Splošno pa so smatrali graničarje za Hrvate in tudi med našim ljudstvom se je ohranil spomin na »Hrvatarje«, ki so se borili proti Francozom. »Visenj - Goran« je Višnjegorec, ker so se boii na tem kraju ponavljali. Na Grosupljem n. pr. so ljudje še dolgo pomnili, da so ležali ranjenci v konjskih hlevih in vzdihovali »Man Dieu!« Zato najdemo na vsej tej črti še sledove grobov in spominov.
Zanimivo Je, kako živo so se še po sto
letih ohranili sipomini na te čase. Šele sedanja generacija jih Je začela pozabljati. Tudi ni brez pomena, da se kljub vojnim časom o spominih povdarja, da so bili Francozi dobri in pravični. O bitki pri Škofljici Je pripovedovala 88 let stara teta iz Glinka, ki je pred kakimi 40 leti umrla, tole:
Nekega Jutra Je bilo okoli nas naenkrat vse plavo Francozov. Ves dan smo čakali, kaj bo. Zvečer so se udarili. Ko Je bila bitka končana, so prišli Francozi v vas in so hoteli odpeljati kravo iz hleva; ml pa smo jih lepo prosili in so bili res tako dobri, da so jo pustili. Potem so prisilili ljudi, da so Sli pokopavat ubite. Izkopali so veliko Jamo na Garbasovi (p. d. Škrabetovi) njivi in so jih tam pokopali. To je bil velik grob. ('Neki lovec na Blatu baje še natančno ve, na katerem delu njive je bil grob.) Druge <so pokopali okoli cerkve na Gumnišču. (Ker so pozneje ipokopavali na tem pokopališču tudi domače ljudi so se tu francoski grobovi izgubili).
Gotovo so se tudi po drugih kraljih ohranili podobni spomini. O Škofljici se pripoveduje, da je takrat tam stalo samo dvoje hiš. Pri studencu, kjer stoji zdaj kapelica (nasproti Ogorelčevi hiši) je umiral neki francoski častnik. Pozneje Je prišel škof studenec blagoslovit, zato so rekli kraju »pri žegnanem studencu«, kar je počasi izginilo in se je potem uveljavilo ime Škofljica.
Ljubljana, ki Je bilo glavno mesto Ilirije, se bo torej lepo oddolžila vsem tem neznanim vojakom, ko bo njih prah vzidala v Napoleonov spomenik in s tem za vselej ohranila spomin na ono dobo, ko Je stala na strani velike Napoleonove armade.
Jeziki v Beogradu
Naša državna prestolica sicer nI nikak Babilon, vendar podaja najnovejša statistika na osnovi popisa prebivalstva z dne 15. aprila prav zanimive navedbe o tem, kakšni jeziki se govorijo v Beogradu. Razume se po sebi da daleko pretežna večina beograjskih prebivalcev govori srbsko-hrvat-skL Od 226.289 prebivalcev, kolikor so jih letos našteli, jih je 186.607 izjavilo, da so Srbo-Hrvati. To znači procentualno izraženo 82.5%, ali z drugimi besedami: nad 4 petine prebivalstva govori jezik države. Razmerje pa ni enako, ako motrimo prebivalstvo po spolu. Izmed moških jih govori 85% srbo-hrvatski, a med ženskami nekaj manj kakor 80%. Na tisoč moških odpade v Beogradu 780 žensk, a na tisoč moških, ki govore srbsko-hrvatski, komja 741 žensk istega jezika.
Slovencev je v Beogradu 5334 in tvorijo torej 23% beograjskega prebivalstva. Med njimi pa je več žensk (2978) kakor moških (2356). Slovenke torej participirajo s polnimi 3 odstotki, a moški komaj z 1.9%. Ako se k skupnemu številu prebivalcev srbsko-hrvatske materinščine pristejejo še Slovenci, se skupni odstotek Jugoslovenov v prestolnici poviša na 85%.
Rusov je 9432. To je o njih prvo avtentično število. Bivših pripadnikov ruskega imperija pa je še več, kajti 199 emigrantov je označilo mongolščino za svoj materni jezik, 107 jermenščino, manjše skupine pa estonščino, litvamščino, čarkeščino, leton-ščino itd. Vsi Rusi skupno tvorijo 4.2% beograjskega prebivalstva, po spolu pa moški 4.5% (5645), in ženske 3.8% (3787).
Nemščino priznava za materinščino 9329 beograjskih prebivalcev ali 4.1%. Po šte-
vilu Jim takoj sledijo Slovenci, nato Madžari (4980), dalje Cehi (2332) s Slovaki (1750), Rumuni (1147), težje pa Je vprašanje z Zidi, ker se nekateri odkrito priznavajo za Srbe, drugi za španjole itd. Po verovanju pa je v Beogradu skupno 7443 Zidov. Arnavtov je 877, Francozov 494, Grkov 414, Italijanov 337 in Angležev 126.
Tragična smrt graščinskega logarja
Celie, 25. septembra.
V Celju se je danes dopoldne razširila razburljiva vest, da je na tragičen način končal svoje življenje marsikomu znani gozdni paznik Galletove graščine v Lem-bergu pri Dobrni Pavel Podlipnik, rodom iz Rateč na Gorenjskem. Doslej se še ni popolnoma točno moglo ugotoviti, na kak način se je Podlipnik ponesrečil. Obstojata dve verziji. Po prvi se je Podlipnik podal v ponedeljek popoldne s svojim psom na sprehod po graščinskem gozdu. Nenadoma mu je pripeiiai nasproti na nekem tesnem mestu s hlodi naložen voz, kateremu se je Podlipnik skušal izogniti v breg poleg kolovoza. V levici je baje držal svojo lovsko puško, ki ie bila nabita. V trenutku, ko se je izognil vozu, se je puškin peteiin zapletel v neko korenino in se sprožil. Strel je zadel Podlipnika naravnost v srce in je logar obležal na mestu mrtev.
Druga verzija pa opisuje nesrečni dogodek popolnoma drugače. Baje je Podlipnik na svojem službenem obhodu po graščinskem gozdu sedel na štor nekega posekanega drevesa, kjer si je hotel nekoliko od-počiti. S seboj je imel lovskega psa. Med počitkom je Podlipnik zadremal. Naslonil se je z zgornjim ^j. lom telesa na puškino nabito cev, opirajoč se na obe roki. Pes pa je baje postal na neko stvar pozoren in je skušal svojega gospodarja zbuditi na ta način, da ga je praskal s taco po nogi, Pri tem je pa nesrečno sprožil petelina in strel je v polno zadel Podlipnika v levo stran in mu prestrelil srce, čemur je sledila seveda takojšnja smrt
Danes je odšla v Lemberg uradna komisija, ki je izvršila komisijski ogled na licu mesta. Truplo nesrečnega Podlipnika bo prepeljano v Rateče na Gorenjskem in bo pokopano na tamkajšnjem pokopališču.
Zagonetna smrt železničarja
Laze, 25. septembra.
Zasavska dolina živi danes pod težkim dojmom nesreče, ki se je primerila v bližini tukajšnjega naselja Gostince.
Po tragičnem naključju je Piišel ob življenje 391etni železniški uslužbenec Karel Jančar iz Laz. Podrobnosti vse nesreče, ki je po govoricah domačinov zavita še v mi-sterijozno kopreno, bo ugotovila šele komisija.
Ko je šel progovni obhodnik g. Zupančič iz Kresnic iz kolodvora v Lazah v smeri proti Zalogu na službeno pot je opazil sredi proge v jutranjem svitu blizu uvoznega signala pri Gostincah čudno kepo. Pristopil je bliže in je opazil sredi proge odrezano moško glavo, ki je bila pokrita še s službeno čepico. Krvava sled je vodila do nasipa pod progo, kjer je ležalo okrvavljeno truplo. Ves prestrašen je spoznal g. Zupančič v ponesrečencu svojega tovariša Karla Jančarja iz Laz.
Progovni obhodnik je nato nadaljeval svojo pot z namenom, da obvesti iz Zaloga svoje predpstavljene o strašnem dogodku, ki se je odigral med obema postajama.
Ob zgodnji jutranji uri so pričeli pogrešati Jančarja doma in na postaji, kamor Je prihajal vedno točno v službo.
»Pepca, poglej no v drvarnico, če ni morda Korel zaležal, ker ga ni toliko časa,« je naročila Jančarjeva mati svoji hčerki. Ce je prišel Karel kasno iz službe, je običajno legel kar v drvarnici, kjer je imel napravljeno svoje skromno ležišče. A ležišče je bilo prazno in nedotaknjeno.
Pri Jančarjevih je preteklo še nekaj trenutkov negotovosti. Ker se Karel le ni vrnil se je odpravila sestra, da stopi na kolodvor. Baš tedaj pa se je srečala na pragu s selom, ki je prinesel žalostno obvestilo: »Vašega sina je raztrgal vlak.« Vsi so se stresli ob grozni novici v obupnem plaču...
Nesrečna družina stanuje v Lazah pri trgovcu Filipu Pokovcu. Jančarjeva mati je 801etna vdova po mizarskem mojstru. Ponesrečeni Karel je bil nad vse dober sin.
Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeke, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov. zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josef-ove gren-čice« takojšnje poživljenje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel slave »Franz Josef-ovo vodo« kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. Franz-Josefova grenčica se dobi v vsen lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ves čas svojega službovanja 1« vzdrževal s svojo skromno plačo mater, sestro so-rodnico in malega otročička. Ob svojem pridnem redniku je živeia družina zadovoljivo in mirno. Težka nesreča pa je na mah pretrgala srečo skromne delavske družine.
Pokojnik Je služboval zadnjih 12 let na Lazah, kjer je bil strojni snažilec, ali kakor pravijo ljudje »ta črni«. Snažil je predvsem tovorne lokomotive, ki so imele tu daljše postanke. Karel je bil vesten in točen delavec in ni nikoli zahajal v gostilno. Po naključju je prišel prejšnji večer njegov brat, ki Je strojnik v Zagrebu, domov. Stroj mu je odtrgal nedavno štiri prste ter je prišel k materi na zdravljenje. Tako je brat Jakob, kot bi morda slutil nekaj težkega v družini, prišel, da vidi zadnjič vse svojce.
Po okolici so razširjene govorice, da Jančarjeva smrt ni nesrečno naključje. Ljudje komentirajo z ozirom na okoliščine o Jančarjevem tragičnem koncu naslednje:
Ko je šel Jančar v prvem jutranjem svitu do uvoznega signala po luč, ga je tedaj sredi proge najbrž kdo napadeL Napadalec ga je z udarcem omamil. Potem ga je zavlekel na progo in ga položil na tir. Vrat je prišel ravno na železno tračnico. V resnici je bila glava odločena od trupla po sredi vrata s tako ostrino kakor bi jo kdo odrezal z britvijo. Mrtvo truplo Jančarjevo je krčevito stiskalo v eni roki uro, v drugi pa nož. Zato domnevajo ljudje, da je hotel nekdo iztrgati Jančarju uro, ta pa se Je pripravil na obrambo z nožem. Zagonetne govorice pa bodo razčistile šele uradne preiskave.
Truplo povoženega železničarja so prenesli najprej na njegov dom v Laze, kasneje pa so ga odpeljali v mrtvašnico k Sv. Agati na Dolsko. Njegov pogreb se bo vršil jutri ob 7. Z nesrečno rodbino sočustvuje vsa okolica.
Novosti iz ljubljanske kronike
LlubUana, 25. septembra.
Danes Je Imela javna bolnica mnogo po-ila s ponesrečenci in poškodovanci. In tudi reševalna postaja Je stopila v treh primerih v akcijo.
Dve nesreči
Okoli 9. dopoldne Je L 1877. na Dunaju rojena in v Ljubljano pristojna mestna uboga Vilhelmrna Hom na stopnišču v mestnem zavetišču v Japljevi ulici tako nesrečno spodrsnila, da si je zJomila desno nogo v stegnu ter so jo z rešilnim avtom prepeljali v javno bolnico, kjer so ji na kirur-gičnem oddelku nudili prvo pomoč.
Kmalu popoldne je bila v tovarni par-ketov Ivana Šiške v Metelkovi ulici druga slična nesreča. Vdova po vojnem Invalidu, postrežnica in mati dveh nedoletnih otrok, 451etna Marija Urankar, stanujoča na Ko-deljevem v barakah, je med 12. in 13. pobirala na parni žagi omenjene tovarne trske. Hotela je izpod kopice hlodov potegniti večjo trsko. Nesreča je hotela, da se je pri močnem sunku zvalil gorenji hlod Mariji Urankar na levo nogo tako, da jo je zdrobil pod kolenom. Prepeljana je bila z rešilnim avtom v bolnico. Njeni nedoletni otročički so vse popoldne zaman SakaJi na mamico. Pozneje so jim javili, da je mati v bolnici. Otročički so ostali brez materine oskrbe. Apeliramo na blaga srca, da priskočijo revni materi in njenim otrokom na pomoč. Mož Je Urankarjevi umrl že pred dvema letoma ter je rodbina nujno potrebna pomoči.
Čudne vesti o samomorilnem kandidatu
Po Trnovem se je danes popoldne bliskovito raznesla govorica da se je hotel na vrtu neke gostilne v Cerkveni idici z lizolom zastrupiti 291etni bivši trgovec Ljubljančan. Našli so ga namreč na vrtu gostilne popolnoma nezavestnega. Pozvali so rešilno postajo. Reševalca sta pri nezavestnem možu, ki ni dal niti glasu od sebe, našla dve prazni steklenički, ki sta močno dišali po lizolu. Vsi so torej bili mnenja, da si je nesrečni mož iz obupa nad raz-drapanimi družinskimi razmerami hotel končati življenje. Reševalca sta moža naložila v avto ter ga odpeljala v bolnico, kjer so mu takoj izprali želodec. Iz vsebine, ki je bruhnila iz želodca, je zdravnik ugotovil, da nesrečnež ni zavžil niti kapljice lizola, marveč preveliko količino alkohola. Pozno zvečer ie prišel k sebi.
Nočni fantovski napad
Šele danes s popoldanskim gorenjskim potniškim vlakom se je pripeljal v Ljubljano 361etni delavec France Česen iz Leš pri Radovljici, da bi v bolnici iskal zdravniško pomoč. Bil je za silo obvezan na glavi, a nekam čudno skrivljeni je držal obe roki. Suknjič je imel kar z motvozom povezan na sebi. Pravil je, da se je v nedeljo 22. t m. ponoči vračal iz Radovljice proti domu. Na cesti v bližini Sv. Neže je
Kulturni pregled
Reoertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20. Četrtek, 26.: Velika abeceda. B. Petek, 27.: Zaprto. Sobota, 28.: Velika abeceda. Izven. Nedelja, 29.: Faust Izven. Ponedeljek, 80-: Zaprto.
Geografski vestnik IV, letnik, št. 1—4
Pravkar izišli novi letnik »Geografskega vestnika« prinaša naslednjo vsebino: dr. T. Rakovec, Postglacialne terase Blejskega jezera v zvezi z njegovo morfogenezo; dr. B. gkerlj, Kako naj razumemo dinarsko raso?; dr. O. Reva, Dnevna amplituda zračne tpm-perature na Slovenskem in njen letni tok; dr. J. Ros, Prirodne osnove v 6elišču ljubljanskega mesta; dr. A. Melik, Pliocensko porečje Ljubljanice; dr. P. Blaznik, Biten j; G. Tomažič, Donos k spoznavanju razprostranjenosti rastlin na Slovenskem. L Notranjski Kras, dolina Vipave, Trnovski gozd in Brda; F. Baš, Prlekija; dr. B. Škerlj, Nekatere rasne karte Evrope po 1. 1920; dr. M. Kos, Creine mons — Krainberg — Kranjska gora, staro ime za Karavanke; dr. F. He-
ritsch, Granit im westlichen Bacher? Nato sledi obzornik, kjer je dr. V. Bohinec izčrpno popisal razvoj in delovanje Vojnega geografskega instituta v Beogradu. Izmed ostalih člankov je zlasti važen še dr. A. Me-lika^o pisavi krajevnih imen. V pregledu književnosti so ocenjena večinoma vsa domača in inozemska dela o naših krajih. — Pri tej priliki poudarjamo, da je bila letošnja izdaja omogočena s podporami raznih ustanov in dobrotnikov, katerim se na tem mestu Se enkrat posebej zahvaljujemo. — »Geografski vestnik* se naroča pri Geografskem društvu na univerzi v Ljubljani. Posamezen letnik stane za člane društva 50 Din, za vse ostale 70 Din.
Nova kritika o »Martinn Brbku«. V zadnji številki mesečnika »Domači prijatelje piše znani književnik dr. P. Karlin o ljudskem romanu Iv. Podržaja med drugim: »Pričujoča povest je resna reč, četudi temu ali onemu ozkotrmežu ne bo všeč, ker realistično riše težko življenje »človeka brez poklica«, človeka, ki bi se ne smel roditi, zlasti ne na naši zemlji. Kar naravnost povejmo: sin podeželskega župnika je ... je bil siromak in trpin, zapostavljenec, ki mu nihče na svetu ni storil trohice dobrega . . . revež po duhu in po delu in v sodbi soljudi.
Podržaj pa ga je pokazal naravno dobrega in ginljivo pristnega, plahega, a bistrega po srcu in volji, po dejanju dn nehanju. Izbral je zanimiv problem. Povest ima dokaj malo vnanjih dogodkov, vse je na zunaj zgoščeno v tiho vaško življenje brez bučnih in hrupnih senzacij, ki jih tako vneto išče sedanja modna literatura. V notranjih dogajanjih pa je povest močno razgibana. Pripovedovanje spominja često na Cankarja. Pisatelj piše lep jezik, slog mu je čeden, gibek in premišljen. Veliko vlogo ima dialog, to dela povest živahno in prikupno. Knjiga, ki obsega 120 strani, je šele prvi del trilogije. Da bi bilo nadaljevanje tudi tako posrečeno!« »Martin Brbekc stane po pošti samo Din 20 ter se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani in Mariboru ali pa pri založbi »Luč«; Ljubljana, poštni predal V.
Tolstoj za mladino. Charles Salomon Je pofrancozil lep izbor iz mladinskih prijx>ve-sti velikega modrijana z Jasne poljane. Geor-ges Bru, ravnatelj učiteljišča v Albervillu, pa je napisal primeren uvod in dodal opazke, namenjene šolski mladeži. Tako se bo Lev Nikolajevič oddolžil Francozom, pri katerih si je izposodil snov za eno svojih najboljših pravljic.
Spomin na Thomasa Hardyja. Častilci velikega angleškega romanopisca Hardyja ka-nijo kupiti »Max Gate«, kjer je pokojnik bival dolga leta in kjer stanuje še zdaj njegova vdova. Hiša se ohrani v sedanjem stanju ter postane narodni muzej.
bfl zahrbtno napaden od neznancev, ki so ga močno premlatili s V-apelcL Potolkli so ga na tla ter s koli udrihali po njem, kamor je padlo. Dobil je težke poškodbe po glavi, a nalomili so mu tudi obe roki, desno v komolcu, levo v zapestju. Obležal je nekaj časa nezavesten na cesti Ko se je čez dogo časa zavedel, se je pobral in odšel domov, misleč, da rane vendar niso tako težke. Ker je nekatere izmed napada 1-. cev spoznal, so včeraj radovljiški orožniki 1 izsledili naipadalce, jih aretirali in odvedli v radovljiške sodne zapore.
Telovajski strahovalci Slovenskih goric
Zg. Cmurek, 25. septembra.
Pretekli teden so se v večji tolpi pojavili čudni razbojniki v solnčnih Slovenskih goricah med Zgornjim Cmurekom, Sv. Lenartom in Ščavnico. Bili so na prvi pogled kaj strašni možje, večinoma srednje postave, raztrgani, bosonogi eden je nosil lepo lovsko puško a vsi na hrbtu težke cule raznega perila in obleke. Njih glavar je bil tudi bosonog, krepak in visok človek. Kjerkoli so se ob belem dnevu pojavili, povsod so se jih ljudije ustrašili in se skrivali pred njimi Govorili so prekmursko narečje. To-iovaji so se pri svojem plenjenju omejili samo na obleko, vse druge predmete so puščali v nemar, denarja se niso niti dotaknili i.
Najpreje so se pojavili v lepi solnčni vasici Trati. Preteklo sredo okoli 11. ponoči so se približali potihoma lepo zidani hiši posestnika Hansona. Udrli so skozi glavna vrata v predsobo ter tam začeli grabiti vse, kar jim je prišlo pod roko. Izbirali pa so samo obleko. Pobrali so moške plašče, zimsko suknjo, moške čevlje nekaj ženske obleke, ženske čevlje in prizanesli niso niti lepim svilenim ženskim nogavicam ter ležalni mreži. Dobro jim Je prišla tudi dragocena lovska puška. Vse so povezali v culo ter odrinili dalje po gričkih Slovenskih goric. Hansonu so napravili za 5230 Din škode. S Trate so krenili še isto noč proti vasi Ledineku, kjer so vlomili pri posestniku Marku Rajšpu. Tudi tu so se spravili samo na obleko in perilo. Plen je bil pri Rajšpu še bogatejši. Rajšpu so odnesli za 8816 Din raznega perila in obleke. Tako so bili samogoltni, da niso zametavali niti najslabših cunj. "Največ so odnesli razne ženske obleke, iz česar domnevajo, da so se tolovaji spravili na pohod samo zato, da preskrbe svoie ženske s perilom in obleko. Vse so povezali v cule in hajdi dalje.
Naslednjo noč v četrtek so se razbojniki pojavili v Ščavnici. Okoli polnoči so se prav oprezno, zopet bosonogi, približali hiši possetnika Leopolda Polančiča. Z železnim drogom so dvigali okensko železno omrežje ter se splazili v stanovanjsko hišo, kjer slučajno ni biio nikogar. Tudi Po-lančiču so odnesli veliko množino perila in razne obleke odnosno obutve. Napravili so Polančiču za 522S Din škode. V obeh nočeh
Večkrat in bolje se boš bril.....
Z vsako britvico Gillette se boi večkrat in bolje bril kakor z drugimi, zakaj izdelane so iz najboljšega jekla, kar ga poznamo, in imajo kar moči oštro jekleno rezilo. Kupite ti jih še danesl
<r>n m

u.
wo*vao»M
Gillette
zapljenfleno blago so natovorili na svoja pleča ter jo iz Ščavnice po skrivnih potih mimo Očeslavcev pobrisali v smeri proti Prekmurju.
Orožniki iz Zgor. Cmureka in Sv. Lenarta marljivo zasledujejo te drzne tolovaje, toda doslej brez uspeha. V dveh nočeh so ti bosonogi tolovaji, ki so na glavah nosili prav banditovska pokrivala, stare klobuke z izredno širokimi krajniki, naplenili za 19.361 Din raznega perila in obleke. Tolovaji so postali pravi strahovalci Slovenskih goric in ljudje se sedaj noč in dan skrbno čuvajo pred njih pohodom.
Kongres narodnega ženstva
Letošnji kongres Narodnega ženskega saveza se bo vršil v Splitu od 6. do 8. oktobra. Učiteljicam bo dovoljen dopust, prometno ministrstvo pa Je za vse udeleženke dovolilo četrtinsko vožnjo. Te ugodnosti so lahko deležne tudi one žene, ki niso članice NZS, a se želijo udeležiti kongresa zaradi interesa na socijalnih in drugih vprašanjih, ki se tičejo ženstva.
Na splitskem kongresu bo jugosloven skim ženam, kakor pravijo zagrebški listi, sporočena radostna vest da se bo na Pli-tvičkih jezerih zgradilo okrevališče in letovišče za bolehne javne in socijalne delavke. Vlada je že dala na razpolago potrebno zemljišče z mladim gozdovjem, obljublja pa tudi les in kamenje. Kongres bo sklepal o tem. kako naj se zbero potrebne vsotice za zgradbo. Rešitev bo pač mogoča edino z nabiralno akcijo.
Sleparije na škodo Poštne hranilnice
Fafeiftkatorska afera pojasnjena — Sleparji, ki so dvigali denar
s krivimi hranilnimi knjižicami, bodo v kratkem pod ključem_
Zagonetka aretiranih Čehoslovakov
Maribor, 25. septembra. Včerajšnjo senzacijo o lovu za »milijonskimi« tatovi je danes izpodrinila nova, ki smo jo včeraj že napovedali. Mariborska policija je prišla na sled rafinirani falzifikatorski družbi, ki se je po dosedanjih ugotovitvah udejstvovala tostran in onstran meje.
2e meseca julija so se pojavili v raznih krajih Slovenije in Hrvatske hranilne knjižice Poštne hranilnice, s katerimi so sleparji
ogoljufali pošto za težke tisočake. Do vložnih knjižic so prišli - na ta način, da so v resnici vložili na ime raznih tvrdk po 100 Din, nato pa so falzifici-rali nadaljne vloge, ponaredili podpise uradnikov in jih overovljali s poštnimi žigi tako spretno, da je bil vsakršen dvom v verodostojnost dokumentov izključen. Nato so se sleparji zglaševald na raznih poštah in dvignili samo v dveh dneh nad 20.000 Din. Dvigali so le zneske po 1000 Din, da ne bi vzbudili suma. Končno se je zgiasil eden izmed falzifikatorjev tudi
na Pragerskem, kjer pa poštni upravnik Franc Fluder-nik, ki je vršil službo, ni zaupal podoi-som.
Koncem avgusta je namreč v času. ko prihaja na Pragersko največ vlakov, prišel neki 35—40 let stari moški na pošto ter hotel izkoristiti priliko, ko upravnika ni bito v uradu, temveč samo podrejeni uradnik. V vložni knjižici ni imel potrdila zadnje vloge, zato mu je pošta hotela ustreči na ta način, da se je hotela informirati pri pošti, ki naj bi vlogo prejela. V času, ko je upravnik skušal dobiti po telefonu potrebno informacijo, pa je
neznanec pobegnil.
Upravnik pošte ga je takoj skušal Izslediti in je obvestil tudi orožništvo. vendar pa je zasledovanje ostalo brez uspeha. Z njim vred je izginila tudi vložna knjižica.
Ker so bile ponarejene vložne knjižice izstavljene na imena tudi nekaterih Mariborčanov, je bila preiskava poverjena mariborski policiji, ki je krivce Izsledila. Dokazno gradivo je zbrano ln bodo fal-zifikatorji že v najkrajšem ča^u pod ključem. Domneva se. da so spretni ponarejevalci v zvezi z onimi, ki so že lani izvrševali slične slepariie v inozemstvu. Vsekakor bo z uspešno zakliučit-vijo tokratne oreiskave konec rafinirani sleparski družfoi.
*
Sumljivi mladeniči
ki jih je v torek opoldne arefrala mariborska policija zaradi suma udeležbe t>ri vlomu v Libercu na Češkoslovaškem, se nahajaio še vedr,:) v policijskem zaporu. Preiskava se nadaljuje prav intenzivno. Včeraj so policijski organi preiskali še ostalo prtljago osum-
ljencev, vendar tu niso našli matenj.ila, ki bi aretirance direktno obdoiževaL O tovariših, ki so ju aretirale avstrijske oblasti v Spilju, zatrjujejo aretiranci, da sta se jim pridružila v Brnu.
Zadeva je dovolj zagonetna in policija ima z njo tudi dovolj dela, a razjasnitev bo možna šele, ko dospejo iz Češkoslovaške točni podatki o zadnjih vlomih, tatvinah in storilcih. Tako dolgo bo imela tudi mariborska policija aretirance na varnem. V kako smer bo krenila preiskava, je nemogoče napovedovati. Vsekakor se borno k zadevi še povrnili.
Samo J« danes !
(ffciof Me.
T smehaipobietm fifemi • V/»»	v
ttcsac
Ob %6., te 9. — Burna raba ve!
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
Nasilstva dveh mladih
podivj
ancev
Celje, 25. septembra/
Celjska policija Je prejela včeraj ovadbo da sta v soboto zvečer med 22. in 23. uro na okrajni cesti na Lavi pri Celju 24letni mizarski pomočnik Leopold F. in 221etni cinkarniški delavec Konrad K., oba stanujoča na Lavi, bre2 vsakega vzroka napadla 56-letnega Hinka Lipovška iz Pe-trovč in ga pretepla na žive in mrtve. Obenem sta mu pokvarila dežnik. Grozila sta mu, da ga bosta ubila. Lipovšek ju Je moral sredi ceste kleče s povzdignjenimi rokami prositi, naj svoje grožnje ne Izvršita. Končno se Je Lipovšku posrečilo, da je podivjanima nasilnežema ušel in se skril pri nekem posestniku.
Kmalu nato pa sta prišla po cesti ni5 hudega sluteč dva mlajša, okrog 16!etna fanta, katera sta vinjena divjaka tudi napadla. Eden od fantičev je pravočasno ušel, dočim sta F. in K. drugega zgrabila te ga z udarci prisilila, da je pokleknil sredi ceste in Ju prosil milosti, obenem pa jima je moral podrobno opisati, odkod ie in kam je namenjen. Ko sta se na dečkovem strahu dovoj nasitila, je F. še tako udaril fanta po glavi da je v klečečem stanju odletel z vso silo v bližnjo ograjo.
Ta prizor Je opazovala žena bližnjega soseda Gašperja K., ki je glasno obsodila zverinsko mučenje ubogega dečka. Tedaj pa se je popolnoma podivjani F. zapodil proti njej, hoteč jo napasti. Komaj mu Je ušla v stanovanje, kjer se je zaklenila. F. pa je razbijal po vratih, hoteč vlomiti v sobo obenem pa ie divje preklinjal in pso-val K.-ovo ženo z najostudnejšimi psovkami, kar je morala poslušati številna, v tamkajšnjem okolišu prebivajoča šodsk} mladina. Nujno potrebno bi bilo, da prejmeta popolnoma pokvarjena fantaltna eksemplarično kazen.
Domače vesti
*	Imenovan]«. Kakor nam poročajo. Je bfl s kraljevim ukazom imenovan za direktorja kancelarije ministrstva notranjih del arhivar vel. županstva v LJubljani Anton Fortič. G. Fortlču, ki Je na glasu odličnega strokovnjaka, Je poverjena izvedba reogranizacije vse pisarniške odn. arhivske službe v notranjem ministrstvu.
*	Odlikovani e prof. Mila Pavlovlča. Predsednik češkolovaške republike le znanega beograjskega prof. Milo Pavlovlča odlikoval * redom Belega orla za zasluge na zbližanju naših dveh narodov in za sodelovanje pri osvobojen ju Čehoslovakov. Češkoslovaški poslanik Seba ie odlikovanem osebno Izročil omenjeni red.
— Imenovanja za suplente. Na samoupravni realni gimnaziji v Murski Soboti so imenovani za suplente: Franc Capuder, Vinko Košak, Rudolf Mušič. Stanislav Novak in Franjo Onič. Redni pouk v višjih razredih soboške gimnazije se bo pričel 1. oktobra.
*	Iz zdravnike službe. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo sta bila vpisana sanitetni kapitan II. klase v Ljubljani dr. Nikola CosJČ in sekundarni zdravnik vojaške bolnice v Ljubljani dr. Aleksander Zi-gon.
*	»Uradni Ust« ljubljanske ln mariborske oblasti objavlja v 95. številki zakon o konvenciji med našo kraljevino in republiko Češkoslovaško glede ureditve medsebojnih terjatev in dolgov, nastalih ored dnem 26. februarja 1919. v preišnjin avstro-ogrskih kronah med srbskemi. hrvatskimi in slovenskimi ter češkoslovaškimi upniki ali dolžniki, sklenjeni v Pragi dne 7. novembra 1928.
*	Dopust članov pevskih društev. Minister prosvete je dovolil dopust od 26. do 30. tm. vsem članom pevskih društev, ki se udeleže 5. kongresa Jugoslovenske pevske zveze v Skoplju.
*	Štlridesetletnica tehnične srednje šole v Sarajevu se bo proslavila v bližnjih dneh. 27 tm. bo kongres vseh profesorjev in učiteljev te šole, na katerem se bo razpravljalo o vseh vprašanim, ki se tičejo tehnične Izobrazbe srednješolske mladine. V zvezi s tem bo tudi razstava srednje tehnične šole.
*	Redni letn! občni zbor društva »Zoo« v Ljubljani se bo vršil 28. tm. ob 21. v restavraciji Slon z dnevnim redom: 1. Pozdrav in poročilo predsednika. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo gospodarja. 5. Volitev predsednika in odbornikov. 6. Samostojni predlogi članov. Člane nljudno vabi k obilni udeležbi — odbor.
*	Novi ravnate!? putnika je postal dosedanji ravnatelj Zveze britanskih industrijalcev za Balkan Slavko Širiščevič.
*	Opozorilo udeležencem odkritja spomenika Grguru Ninskemu. 29. t. m. bo odkrit v Splitu spomenik Grguru Ninskemu. Jadranska plovidba je dovolila udeležencem polovično vožnjo, ki velja od 27. sept do 1. oktobra. Udeleženci naj kupijo na od-hodni postaji vozni listek, ki bo veljal s potrdilom o udeležbi tudi za povratek.
*	Kongres narodnega delavstva v Kranju. Izvrševalni odbor Narodne strokovne zveze nas obvešča, da predpriprave za kongres narodnega delavstva v Kranju zelo lepo napredujejo. Vsak dan prihajajo prijave številnih delegatov podružnic, ki kar tekmujejo med seboj, katera bo poslala več članov v Kranj. Tudi ostala društva se častno odzivajo vabilu in vse kaže, da bo 6. oktober zopet združil veliko množico naprednega delavstva v mogočno manifestacijo za svoje
pravice. Kdor pomotoma ni prejel vabila, naj se obrne na tajništvo NSZ v Ljubljaai, palača Delavske zbornice. Tam.se dobe tudi izkaznice za polovično vožnjo v Kranj. Izkaznice, ki so veljavne za vse vlake razen ekspresa, se dobe brezplačno. Ponovno pozivamo vse napredno delavstvo, da se v čim večjem številu udeleži svojega kongresa 6. oktobra v Kranju.
*	Izobrazba kriminalne policiie. Ministrstvo za notranje zadeve ie z okrožnico vse policijske direkcije pozvalo, da določijo po enega uradnika, ki naj bi odšel na naučni študij kriminalnih znanosti v inozemstvo.
*	Poljski glas o našem Jadranu. Poljska novinarka Zofija Lewakowska je v najbolj razširjenem poljskem listu, krakovskem »Kurjeru Codzienem« objavila članek pod naslovom »Po solnčni obali Dalmacije — Od Sušaka do Dubrovnika«. Članku je prl-dodana reprodukcija Peristila v Splitu. Avtorica, ki namerava napisati celo serijo člankov o našem Jadranu, si ie pridobila velike zasluge za propagando naših krajev v poljski javnosti.
otroške
nogavice
riGOfVfef
Nafboljse, najtrajnejše, zato 13	najcenejšel
Stoewer
*	Popravi naj s« v članku: »Nekaj spominov Iz prve dobe SPD«: Prvi predsednik društva ni bil Oražem nego Orožen. Društvo Je štilo 225 članov že koncem 1893. leta ln ne 1894.
•	Smrtna kosa. V Ljubljani Je sinoči po mučni dolgotrajni bolezni preminul strokovni učitelj na Rakovniku g. Valentin Lut-n i k , rodom iz Suhe pri Velikovcu. Pokojnik Je bil strokovnjak v mizarski stroki in se Je v tej stroki udejstvoval tudi s peresom. Bil je splošno spoštovan in priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Pogreb pokojnika bo v petek ob pol 4, popoldne te hiše žalosti na Emonski ce3ti 10. Koroške Slovence Pozivamo, da se pogreba svojega rojaka udeleže polnoštevllno! Pokojniku blag spomin, žalujočim naše sožalie!
Dane« premije« t
ZagrebSka filmska dava, tapa in (tražestra
Štefica Vidačie
kot ®U'bo®uinma, elegantna, temperamentna baronica Bdita v veselem n zabavne® fibm
„Tri Evine hčerke"
Danes ob 4.,	K«, fa točno H10.
KINO IDEAL
*	Sprememba voznega reda na progi Kranj - Jezersko. Od prihodnjega pondelj-ka dne 30. tm. dalje, dokler dopušča vreme, vozi avtobus dnevno le enkrat in sicer: Jezersko - Kranj ob 7. zjutraj, Kranj - Jezersko pa ob 20.30: zvečer. Do Predvora vozi avtobus kakor doslej. Avtobus mesto Kranj-kolodvor prične voziti v bližnjih dneh.
*	Več hercegovlnskega tobaka. Upravnik monopola Markovič je te dni prispel v Mostar v zadevi odkupa tobaka. Poverjena mu je tudi naloga, da prouči vse možnosti, kako bi se povečala produkcija tobaka v Hercegovini, kar le tudi želja vseh prebivalcev, ki se bavijo s sajenjem tobaka. Pridelek tobaka je letos prav povolien in znatno presega lansko produkcijo. V Nišu bo Rdeči križ zgradil svojo posebno tobačno tovarno za izdelovanje vseh vrst tobaka in cigaret, a pod kontrolo države. Z bodočim zakonom o državnem monopolu se bo uredilo tudi delavsko vprašanje v tobačnih tovarnah.
*	Prva slana. Iz Poljanske doline nam poročajo: Danes 25. t. m. smo imeli v dolini letos prvo slano. Vsaj za pol meseca je prezgodaj, da bi bila pospravljena aida, ki je prav bogato kazala. Ker ni bilo megle, je padla le v nižini doline. Se tu ne povsod enako, nekod huje, da je bilo pošteno belo, drugod zopet manj. V krajih, kjer je" bila prav uda, je ajda dozorela in io bo treba takoj požeti. Seveda bo nje kakovost veliko slabša.
*	Hotelsko osobje mora z Kosti občevati v našem Jeziku. Ministrstvo trgovine in industrije je poslalo hotelirski organizaciji okrožnico, v kateri zahteva, da mora no-teisko osobje vsakega tujca najpreje nagovoriti v domačem jeziku In šele ko se prepriča, da našega jezika ne z°a. sme občevati z njim v dotičnem tujem Jeziku.
*	V Ameriki nmrla najstarejša Slovenka. V Calumetu v Zedinjenih državah je nedavno umrla Katarina Žalec v starosti 91 let Rodom je bila iz Vinice na Belokranjskem. Njen sin Pavel Žalec jo je iz starega kraja vzel k sebi pred 15 leti. Bila je menda najstarejša Slovenka v Ameriki.
*	Ubil kmetico, ki Je kradla krompir. Seljak Ivan Glava iz požeške okolice je opazil, da mu nekdo krade krompir na njivi. Nekega dne je zalotil na svoii njivi se-Ijakinjo Jelko Lipak, izdrl iz plota kol in udaril ž njim Jelko s tako silo do glavi, da ji je prebil lobanjo in je mrtva obležala na njivi.
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Tovarna Jos. Relch sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev.
*	Pri obolenju želodca |n črevesja pospešuje Herkules grenčica uspešno delovanje prebavljalnih organov. Dobi se povsod.
*	Velika goljufija na Sušaku. Oblasti zasledujejo trgovskega potnika Mihaela Bukšo, rodom z otoka Paga. -dozdevno italijanskega državljana, ki je trgovca Stepana Poliča na Sušaku oguljufal za 150.000 Din.
Ka debelo!
Na drobno!
Anton Jenko
strojna pletarna Domžale
todehije prvovrstne ženske obleke io vseh vrst puloverje, krila ter vso trikotažo. Delo zelo solidno. Cene komteurenične. Prepričajte se. 11217
Ne mučite svoje dece z ribjim oljem,
temveč ji dajte
ki ima vsied svoje vsebine slada veliko hranilno vrednost, je lahko prebavljiv itn dražj tek. (aipetdt). Dobiva se v vseh lekarnah.
srednji pisalni stroj m potovanj* im plaar» mm, konstrukcija M materija! prvovrstna. Plačilne otajim*.
CnJL (Rontga, £fvbtpt**a, šelettbttrfooa hRm «Cw. t
Telefon Mev. 79»
• Columbia najnovejle gramofonske plošče hi aparate dobite pri zastopniku »Gramofon« A. Rasberger, Ljubliana. Glej oglasi
Iz Ljubljane
a— »Velika abeceda«. Ta izredno duhovita, humarna in ganljiva storija profesorja Topaza j« pri premijeri napolnila gledališče ter vzbudila burne salve smeha ter mnogo dobrega razpoloženja. Naslovno vlogo je kreiral g. Cesar s svojim izvirnim humorjem, njegovo elegantno prijateljico je igrala s pravim francoskim šikom ter veliko mestno eleganco gospa Marija Nablocka. Tudi ostale vloge v rokah gg. Kralja, Gre-gorina, Lipaha in drugih so se odlično posrečile. Kdor hoče na večer preživeti dve veseli uri, naj te predstave nikar ne zamudi. Komedija »Velika abeceda« se ponovi drevi za red E. v soboto pa izven abonmaja.
u— Nevesta s krono«. Zaradi nenadno nastalih tehničnih težkoč v gledališki slikami, ki so onemogočile pravočasno dobavo originalnih dekoracij za to znamenito nordijsko delo, se premijera preloži na sredo dne 2. oktobra. V soboto zvečer se ponovi uspela komedija »Velika abeceda«.
u— Leopold Kovač, znani slovenski tenorist proslavi 251etnico odrskega udejstvo-vanja v prvi polovici novembra v operi. Jubilant jc znan in priznan ne samo z odra, temveč tudi kot Izredno požrtvovalen pri vseh prireditvah v dobrobit narodnih, kulturnih ali socijalnih potreb. Za jubilejno predstavo si je izbral »Prodano nevesto«, kjer bo natopil v svoji najboljši vlogi Vaška. Predstava obeta poleg jubilanta zelo zanimivo zasedbo prvih partij, nakar opozarjamo že danes vse ljubitelje slavljenca in gledališča.
n— Predavanje o Lužiških Srbih. V so-kolski telovadnici v Šiški (Medvedova cesta 8, dvorišče gostilne »Gorenjski kolodvor«) bo v soboto ob pol 20. s pomočjo skioptičnih slik predaval br. Vekoslav Bučar o narodnem in kulturnem življenju Lužiških Srbov. Na to zanimivo predavanje o najmanjšem bratskem slovanskem naro. du opozarjamo narodno občinstvo, predvsem pa članstvo šišenskega Sokolskega društva.
Danes otvoritev
vinske kleti ZvezSa'
>
Se priporočata
Fran in Roza Krapež
Pouk živih jezikov
(francoščina, angleščina, nemščina. Italijanščina, španščina) v skupinah in za posameznike. Vpisovanje vsak dan od pol 6. do pOJ 7. zvečer. Beethovnova ulica 7, pritličje, levo. — Vodstvo: Prof. S. J. Jeras - Guinot.	■ 1473
u— Strokovna obrtna nadaljevalna šola za stavbne obrte LJubiJana-Graben. Vpisovanje učencev se bo vršilo v nedeljo, 29. t. m. od 8. do 12. Novinci naj prineeo s seboj odpustnico, ozir. zadnje šolsko izpričevalo (izkaz) in učno pogodbo. Oni učenci vajenci, ki so hodili že tukaj ali pa kje drugje v obrtno nadalj. šolo, naj prineso s seboj zadnji Izkaz omenjene šole. Ob vpisu je plačati 23 Din. Z rednim poukom pričnemo v ponedeljek 7- oktobra ob 2. popoldne.
u— K članku o otvoritvi Poštne hranilnice. G. inž. Dimnik nam piše: V imenovanem članku je bila izrečena precej ostra kritika celega projekta. Nazori ljudi so zelo različni in individualni, enemu nekaj do-pade, kar drugemu ne in zato se da vsak projekt kritizirati lahko porazno ali pa tudi pohvalno. V danem primeru le bila ostra kritika po mojem mnenju krivična. Za P. hr. je bil izdelan prvotni načrt v Beogradu. ki pa je bil deloma neizvedljiv in nI v vsem odgovarjal zantevam. Zato je Gradbena direkcija poverila ing. Černivca. ki je priznan kot odličen konstrukter in arhitekt, da izdela na podlagi beograjskega projekta (arh. Brašovana op ur.) in v mejah proračunanega kredita nov projekt. Arhitekt je imel torej vezane roke. a se mu je težka naloga, da ni prekoračil proračuna in racijonalno disponiral prostore vkljub majhni parceli, po mojem mnenju zelo dobro posrečila. Graja, da so kuhinie situira-ne na Aleksandrovo cesto ni upravičena. Gre namreč za stanovanjske kuhinje (Wohnkuciie), t. J. kuhinje, ki služi me-ščanskim slojem obneme kot jedilnica. Popolnoma pravilno je, da je arhitekt ime! pred očmi v prvi vrsti udobnost stanovanja. Kritizira se premajhen portal. Velikost vhoda je pa določil arhitekt po taktični potrebi t j. za pešce in za mal vestibul. Končno samo še k opazki, da je dvorana za občinstvo premajhna. Prevelika dvorana zahteva mnogo izdatkov za luč in kurjavo ter bi v isti trpela tudi udobnost in živahnost. Zanimivo ie, da je ljubljanska podružnica P. !ar. želela za polivico manjšo dvorano, ki pa se je morala na zahtevo centrale v Beogradu dimenzljonirati v sedanji velikosti t J. po prvotnem načrtu.
n— Pasja nadloga. Na Ižanski cesti Je popadel pes učenca II. razreda osnovne šo-le, železničar j evega sina Ivana Kisovca ter ga ugriznil v desno stegno, na Starem trgu pa je pes ugriznil v desno nogo pod kolenom posestnikovo ženo Jožefo Jesihovo iz Pleše pri Šmarju. Lastnika psov se bosta morala zagovarjati pred sodiščem.
n— Prvi Jesenski mraz. Od severa Je priplul mrzli val, ki Je včeraj zjutraj povzročil hladno vreme. Zgodaj ziutraj je bilo nebo močno oblačno in se je pripravljalo k dežju. Mrzli sever Je oblake razgnal in polagoma se je zjasnilo. Ob 7. zjutraj je bila ta mesec najnižja temperatura. Termometer je kazal 5 stopinj C. Nasprotno je barometer dosegel v času od spomladi do jeseni včeraj rekordno višino. Barome-trsko stanie je bilo ob 7. nekaj nad 770 mm,
a okoli poldneva £e 771, pozneje ]$ barometer v Zvezdi za. 1 mm padel, kar J« običajno ob popoldanskih uran.
a— Ukradena gotovina. Jerneiu GrošIJu Je bilo v soboto v neki gostilni ukradenih 500 Din gotovine, obstoječe iz 1 bankovca za 1 dolar, 1 bankovca za 5 dolarjev, 1 bankovca za 100 Din In 5 bankovcev po 10 Din. Tatvine je osumljen neki starejši, elegantno oblečen človek, ki se ie pojavil kot neznanec v gostilni.
u— Drobiž policijske kronike. V torek je policija imela mnogo posla. Prijela in zaprla je 6 ljudi, med temi dva moška, ki sta osumljena tatvine, dalje nekega Janeza O. zaradi razgrajanja, zloglasno Ančko zaradi prepovedanega povratka in dva stara berača. Dalje so bile policiji prijavljene tri manjše tatvine, primer lahke telesne poškodbe, 2 pasja ugriza, 5 ponočnjakov zaradi kalje-nja nočnega miru in nezgoda Po neprevidni vožnji. Policiji sta prijavlieni dve ženski, ki sta odili po železniškem tiru. kar je strogo prepovedano, in 10 voznikov zaradi prestopkov cestno-policijskega reda.
u— Kakšne neumonsti Je zmožen človek v pijanosti. Od nedelje na ponedeljek je s stavbišča hiše »Vojde« v Mostah izginilo nekaj stavbnega lesa. Tatvine ie bil osumljen neki oženjeni delavec. Pri preiskavi so pri njem našli ukradeni les. Delavec se je izgovarjal, da je bil na veselici in se je vračal domov natrkan. Kar mu Je padlo v glavo, da je žena tožila, da nima več kurjave, zato je stopil k stavblšču in dal na rame dva trama.
V 6 Of	TO
«pCXf£A.	TOIiSjp 'PUiAIB<JP(rj
VW3HVH IDM3S A
JOAp •JjsuB!iqnfi ouj>j
Iz Maribora
b— Ob desetletnici gledališča bo na prvem slavnostnem večeru akademija. Značilno za akademijo bo, da se bo vprizoriio po eno dejanje iz dram, ki sta pred desetimi leti otvorili in zaključili prvo sezono. To sta »Tugomer« in »Smrt maike Jugovl-ča«. Obe drami Je tedaj režiral in igral v njih glavno vlogo g. Hinko Nučič. ki bo tudi sedaj nastopil z go. Podgorsko v istih vlogah. Kot tretji odlomek bo še četrto dejanje iz Župančičeve »Veronike Deseniške«. Drugi večer bo premijera Cankarjevega »Pohujšanja v dolini šentflorijanski« v originalni inscenaciji g. J. Koviča. Tretji večer pa bodo peli izključno operne arije bivši najboljši člani mariborske opere in g. Fran Ne-ralič. Za posetnike vseh treh večerov nudi uprava 20% popusta, ako vzameio vstopnice za vse tri večere pri dnevni blagajni.
a— Tudi Slovenci počastimo sv. Vaclava. Tisočletnica smrti sv. Vaclava poteče prihodnjo soboto 28. t m. Ker imamo blizu Slov. Bistrice starodavno cerkev, posvečeno temu češkemu svetniku, prirede v nedeljo 29. t m. mariborski Čehi pod vodstvom Zgodovinskega društva izlet k Sv. Venče-slu. Odhod iz Maribora z vlakom ob 5.20. Ob pol 10. bo pri Venčeslu služba božja, nato na prostem češkj in slovenski govor, petje, deklamacija. Nato prijateliska zabava Vsakdo je dobrodošel, ki se pridruži izletni kom. Gotovo bodo tudi Slovenci šli počastit sv. Vaclava, če ne v Pragi, pa vsa! pri Slov. Bistrici. Ob slabem vremenu izlet odpade. Od Slov. Bistrice do Venčeslava je približno 1 uro hoda. Izletnikom se priporoča, da vzamejo jestvine s seboj, ker bi zaradi slučajno slabega vremena bilo riskantno naprej naročati pri gostilničarji kosilo.
a— Cenejše goveje meso se bo prodajalo danes v četrtek 26. t m. na prosti stojnici pri mestni klavnici. Prodalo se ga bo 150 kg na posamezne konsumente po 1 do 2 kg.
a— Umrla le ponoči od torka na sredo v mariborski javni bolnici 37 letna zasebni-ca Flora Kupfleitner iz Melja, ki ie v torek opoldne izpila večjo količino lizola in so jo v brezupnem stanju zapeljali v bolnico.
a— Včerajšnji mariborski trg je bil zelo bogato založen, zlasti s krompirjem in sadjem. Češplje so se zopet dobile oo nižji ceni nego v soboto. Tudi ostalo sadie Je padlo v ceni. Gobe za vlaganje so manoma izginile. Krompir se je dobil po 75 par kilogram. Vodnikov trg je bi! slabše zaseden. Tudi na senenem trgu ni bilo življenja: kmetje sprav ljajo pridelke.
a— S koso Je desno roko odsekala v Zg. Hočah Ana Kovačičeva 24 letnemu Hinku Domadeniku. V vinotoču Josipa Domadeni-ka je med tem in Kovačičevo nastal prepir, tekom katerega je razburjena ženska zagrabila za koso in zamannila proti Jos. Domadeniku. Njegov sin Hinko pa je skočil vmes in dobil s koso tako silen udarec na desno roko, da mu je bila odsekana. Prepeljali so ga na kirurgični oddelek mariborske bolnice. Končala se bo stvar pred sodiščem.
a— Bojevita izvoščka sta Ferdo L. In Jurij O. V ponedeljek proti večeru sta se na Grajskem trgu sporekla in si skočila v lase. Stražnik ju je ločil in zateval od njih legitimacije, da bosta mogla dobiti od policije nagrade za junaštvo.
a— Vlom pri Sv. Ani v Slov. goricah. V noči od 19. na 20. t m. so neznani zločinci vlomili v hišo posestnika Marka Rajšpa v Ledineku pri Sv. Ani v Slov goricah in mu pokradli oblek in perila za nad 8000 Din. Ljudje so v noči videli 5 neznanih oseb, ki so se sumljivo klatile po vasi. Eden je nosil lovsko puško, ki je bila prejšnji večer ukradena kmetu Hansonu v Tratah. Storilci so govorili baje prekmursko narečje, vendar ni o njih sledu.
!z Celja
e— Celjski gledališki abonma. Abonenti se že pridno priglašajo. Sezona obeta postati zelo dobra in zanimiva in bo na ta način brez dvoma vsak prišel na svoj račun. Abonenti se še sprejemajo do 28. t. m. Celjsko zavedno občinstvo naj se v čim največjem številu abonira.
e— Gremij trgovcev naznania vsem gospodarskim krogom v mestu Celie in okolici, da uraduje referent zbornice v torek dne 1. oktobra t. 1. od 8. do 12. predpoldne v ravnateljskj sobi Prevozne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa zbornica, se vliudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase.
e_ Zanimiva šolska statistika. Mestna deška osnovna šola ima v tekočem šolskem letu 302 obiskujoča učenca. Po narodnosti je 265 Slovencev, o Hrvatov, 6 Srbov, 2 Poljaka in 24 Nemcev. Po veroizpovedi je 285 rim. katolikov, 7 pravoslavnih, 7 evangeljskih in 3 hebrejci. Iz mesta Celja jib je 247, iz celjske okolice 53, iz Tefcarja 1 in iz St. Petra v Savinjski dolini tudi 1. Učenci so razdeljeni na 5 temeljnih razredov in 4 vzporednice. Letos je odšlo z mestne osnovne šole v celjsko realno gimnazijo 27, v celjsko meščansko šolo pa 12 dečkov. — Mestna osnovna šola pa ima v tekočem šolskem letu 313 obiskujočih deklic. Po narodnosti je 291 Slovenk, 7 Hrvatic, 7 Srbkinj in 8 Nemk. Po veroizpovedi je 300 rim. - katolikinj, 7 pravoslavnih in 6 evangeljskih. Iz Celja (mesto) je 220 deklic, iz celjske okolice 90, iz Te-harja 1, iz Petrovč 1 in iz št. Petra v Sav. dolini tudi 1. Na šoli je 6 temeljnih razredov in 4 vzporednice. V tukajšnjo realno gimnazijo se je vpisalo 13 učenk, v meščansko šolo pa 17 lanskih učenk.
e— Obrtno-nadaljevalna šola v Celju prične šolsko leto 1929-30 v nedeljo 29. septembra in sicer s šolskim vpisovanjem ob 8. zjutraj za vseh 12 razredov v poslopju mestne osnovne šole.
e— Odjemalcem električnega toka v Celju in okolici sporoča iaiska elektrarna, da bo v nedeljo 29. tm. v času med 7. zjutraj in 13. popoldne ukinila električni tok zaradi čiščenja transformatorskin postaj.
e— Iz celjske Javne bolnice. V torek 24. tm. so umrli v celjski javni bolnici: 32-letna Marija Mumel, dninarjeva hči iz Stenice pri Ljubnici, 16-letni Martin Lapor-nik, posestnikov sin s Porebri pri Jurklo-štru, ki je podlegel škrlatinki. in 4-letna Cecilija Bekuš, posestnikova hči z Dolge gore pri Ponikvi ob južni železnici, ki je umrla na davici.
e— Žrtev neprevidnega kolesarja. V ponedeljek zjutraj okrog 7. se je pripeljal za 32-letno viničarko Ano Šolinčevo iz Dra-melj, ki je šla po obcestnem hodniku ob Ljubljanski cesti, s kolesom neki mlajši moški in se s precejšnjo silo zaletel v njo. Podrl jo je na tla, pri čemur se ie Šolinče-va občutno poškodovala na desni nogi. Kolesar se za svojo žrtev ni niti najmanj e zmenil, temveč jo je prepustil usodi in je jadrno pobegnil na kolesu. Dekle pa je svojo nesrečo potožilo policiji, ki je že naslednji dan izsledila neprevidnega kolesarja v osebi nekega 21-letnega čevljarskega pomočnika. Fant se izgovarja, da ni mogel zvoniti, ker je imel v rokah posodo mleka za neko stranko v Celju. Pravi, da je podrl Šolinčevo v trenutku, ko je stopila na cesto, toda ona zatrjuje, da sploh ni stopila s nodnika, ki pa je namenjen le pešcem.
e— Rafinirana Mica Kovačeva v hlačah. V gostilno Ljudmile Breznikove v Gaberju je prišel v nedeljo popoldne med drugimi gosti tudi neki moški srednje starosti, ki se je zadržal v lokaiu dalje časa. Naročil si je pijačo, jedače in cigaret, tako da je znašala »ceha« 57 Din. Nenadoma pa se je odpravil iz sobe z izgovorom, da gre na stranišče, na mizi pa je pustil svojo listnico. Ker se le nikakor ni vrnil, je gostilni-čarka pogledala v listnico in videla, da je popolnoma prazna. Po izjavi neke delavke v Westnovi tovarni, je slepar Identičen z nekim 28-letnim posestnikovim sinom iz Vitania. Ker ima policija zelo točen osebni opis, ga bo najbrže kmalu izsledila.
Iz Kranja
r— Poštna vožnja na Jezersko. Kakor je že »Jutro« poročalo, sta se vršili za oddajo poštne vožnje Kranj - Kokra in Kranj mesto kolodvor že dve ustni dražbi, toda breziispe-šno, ker je bila vzklicna cena prenizka; znašala je 12.300 Din. Sedaj je za 2. oktober ljubljanska oblastna poštnotelegrafska ui-ra-va razpisala tretjo dražbo in določila vzklic-no ceno Kranj mesto - kolodvor na 10.000 Din, Kranj - Kokra - Jezersko pa na 40.000
Din.
Iz Kamnika
ka— Športni klub v Kamniku je imel v ponedeljek svoj redni občni zbor. Navzočega je bilo le malo članstva. V novi odbor so bili izvoljeni soglasno g. dr. Žvo-kelj pot predsednik, g. Rajko Kos kot podpredsednik, g. Vedlin kot tajnik, g. Zargi kot blagajnik. Odborniška mesta so zasedli ga. Ravtarjeva, gg. Možina, Aparnik, Kratnar, Stergar. O programu in delovanju kluba bomo še poročali. '
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je preminul gospod
Valentin Lutnik
strokovni učitelj
po dolgem in mučnem trpljenju dne 25. t. m. ob 19.15. Pogreb se bo vršil dne 27. septembra ob pol 4. od hiše žalosti, Emonska c. 10.
Žalujoči ostali.
Iz Tržiča
h— Nekaj posebnega ta Tržič bo okrožna vaja gasilcev tržiškega okrožja v nedeljo popoldne ob 15. pod poveljstvom gosp. Karla Bocaka. Vaja se bo opirala na domnevo, da je velika parna žaga barona Borna pri kolodvoru v plamenih in da je treba požar loka-Iteirati in pogasiti. Sodelovalo bo 12 brizgata in prav toliko moštev. Brizgalne bodo poetirane ob Bistrici od kolodvorskega mostu do Trajbaha in pa pri tržiški kurilnici. V obratu bodo ročne in motorne brizgalne. Ljubljanske 6trojne tovarne postavijo za to vajo v delovanje svojo najnovejšo motorko, ki jo žele spraviti na domači trg. Po vaji se postavijo vse brizgalne v prostoru od pošte do mostu, kjer bodo strokovnjaško pregledane. Po izvršenem pregledu bo informativen sestanek gasilcev tržiškega sodnega okraja v hotelu Lončar, kjer se bo razpravljalo o ustanovitvi posebne gasilske župe za tržiški •odni okraj. Na ta sestanek naj pošlje vsako gasilno društvo tržiškega sodnega okraja po dva člana, ki bosta lahko podala za društvo obvezne izjave v tem ali onem smislu. V primeru slabega vremena bo celotna vaja naslednjo nedeljo, to je 6. oktobra ob istem času.
Z Jesenic
•—. Poroka. V nedeljo se je poročil v šupiii cerkvi na Jesenicah mehanik v tovarni KID g. Lojze Božič, predsednik SK »Bratsko« in agilni narodni delavec, z gdč. Jožico Ambroževo iz Hrušice pri Jesenicah. Mlademu paru naše iskrene čestitke!
s— Nedeljski popoldanski zlet našega Sokola na Selo pri Žirovnici je v vsakem oziru lepo uspel. Brez posebne rekiame se je izleta udeležilo preko 100 članov in čla-nic ter poleg tega lepo število prijateljev Sokplstva. Izleta so se udeležili v lepem številu tudi člani in članice bratskih društev Koroška Bela - Javornik in Radovljica, tako da je bil obširen Ozval-dov restavracijski vrt poln občinstva. Proti večeru se je razvila ob zvokih sokolske godbe animirana zabava.
s— Predavanje o Lužiških Srbih na Jesenicah. V petek 27. t. m. ob 7. zvečer bo v risalnici osnovne šole na Jesenicah predavanje o Lužiških Srbih, ki ga priredi Jug oslov enska Matica, podružnica Jesenice. Predaval bo g. Vekoslav Bučar, ki je kot visokošolec v Berlinu sam pred kratkim prepotoval vso Lužico. Njegova izvajanja bo pojasnjevalo okoli 70 skioptič-nih slik, ki se nanašajo na življenje tega malega bratskega naroda. Vabljeni vsi! — Vstopnine ni!
Iz Litije
i_ Izlet »Lipe« na Javorje. Članstvo
»Lipe«, pevskega društva, je pohitelo preteklo nedeljo na izlet v Javorje. Krasen soln-čen dan in animirano razpoloženje je vplivalo na vse: Javorje so bile ta dan ena sama lepa pesem.
j_ Važna seja SPD podružnice se bo vršila danes popoldne, to je v četrtek ob 15. v kolodvorski gostilni v Zagorju.
}_ Karambol mlekarja z avtomobilom. V torek so bile naše gospodinje kaj hude. Ni bilo, pa ni bilo hotiškega mlekarja in je šla že ura na deseto dopoldne. »Kje ste se pa zadržali danes tako dolgo?« so ga spraševale vse hude. Pa se je hitel možak opravičevati. Ko je krevsal njegov konjič za tiavo, je pridrvel mimo avto, ki se je močno zaletel v voz. Vse je bilo v trenutku v zraku in hip nato že tudi na tleh. Mlekarjev voz se ie preobrnil s kolesi navzgor, pod njim pa šo stokali voznik in dve ženski, njegovi sopotnici. Namesto krvi pa je bruhalo iz kant
—	mleko. Mlekar in ženi sta dobili — k sreči — le lažje poškodbe, le mleko je šlo
—	fuč, in posoda je pokvarjena, šofer in njegov sopotnik — dva Ljubljančana — sta zanikala krivdo. Energični mlekar pa se ni dal ugnati. Poklical je orožnike, da se ugotovi, čigava je krivda. Zadeva se bo zdaj vlekla še pred litijskim sodiščem.
j_ Velika vaja litijske gasilske župe. V nedeljo se je vršila v Lokah pri Zagorju velika gasilska vaja litijske župe. Va.io je vodil župni načelnik g. Lajovic iz Litije s pomočjo župnega načelnika g. Hočevarja iz Zagorja, župnega tajnika g. Peterce iz Gradca in g. Dobravca iz Litije. K vaji zagorskega okrožja so se zbrala društva: Zagorje, Medija, Izlake in Kotredež. Vsako društvo je imelo s seboj svojo ročno brizgalno, Za-gorjani pa še posebej tudi bencin-motorko. Vseh gasilcev je nastopilo okrog 80 s 1000 metri cevi. Vaje so bile najboljše izvedene in žele so od mnogoštevilnih gledalcev obilo priznanja. Pred razhodom je bil zbor vsega gasilstva, župni načelnik Lajovic pa je bodril gasilce k napredku ter jim čestital k lepemu uspehu. Za tem se je vršila še župna revizija društvenih poslovnih in blagajniških knjig, ki so se našle v pohvalnem redu. Župni orodjar Dobravec pa je izvršil temeljit pregled vsega gasilskega oroja. Gasilska vaja v Lokah je še bolj poživila gasilsko misel v vsej okolici.
Iz Za^oria
z—• Pričetek delovanja Glasbenega društva. Pevske vaje Glasbenega društva so se ropet pričele v glasbeni sobi Sokolskega doma. Zborovodja bo tudi letos učiteH g. Adamič. — Člani, ki imajo veselje do godbe, naj se javijo pri učitelju Culotu, ki bo prevzel vodstvo orkestra. Apeliramo na vse Zagorjane, da s svojo udeležbo pripomorejo, da se zopet enkrat prične z resnim kulturnim delovanjem na glasbenem polju.
z>— Izleti zagorskih planincev. SPD v Zagorju priredi v nedeljo 29. t. m. ob 7. zjutraj izlet na Sv. goro, kjer prisostvuje odkritju spomenika v svetovni vojni padlim faranom. Udeleži se izleta tudi rudniška godba iz Zagorja, ki bo igrala pri odkritju.
To je pravi zavoj
priznanih
ASPIRIN-
TABLET
izrednih blažilk bolečin. Zahtevajte samo originalni zavoj u<BayaH" z modro-belo-rdečo banderolo.
Dne 6. oktobra pa priredi SPD Zagorje skupen izlet na Sv. Planino, na kar že sedaj opozarjamo vse prijatelje planin.
z— Prva sezonska predstava Sokolskega gledališča. V nedeljo zvečer so igralci Sokolskega gledališča uprizorili v korist blagajne Zveze slov. vojakov igro »Enajsta zapoved« ali »Ne zataji svoje žene«. Igralci so, kljub nepovoljni udeležbi občinstva, svoje vloge sijajno rešili, za kar so želi burne aplavze. Naše občinstvo naj bi v letošnji sezoni pokazalo malo več zanimanja za dramatiko, da igralci, ki žrtvujejo veliko časa in truda, ne zgube veselja do delovanja.
Iz Trbovelj
t— Sokolsko gledališče uprizori v soboto 28. t. m. ob 20. zabavno Molnarjevo komedijo »Vrag« v režiji g. inž. Freverja, ki igra obenem tudi naslovno vlogo, s sodelovanjem gg. Badaliča, Odlazeka in Plav-šaka ter gdč. Belenzierjeve, Cukjatijeve in Grabnerjeve. Za predstavo, ki je že druga v tekoči sezoni, je izdelala po osnutkih gospoda inž. Freyerja nove dekoracije tvrdka Japelj & Švagelj. Uprizoritev komedije »Vrag« bo za naše občinstvo zanimiv dogodek.
Iz Kostanjevice
ko— Zveza agrarnih interesentov bo zborovala v nedeljo 29. t. m. takoj po prvi sv. maši v Kostanjevici v dvorani hotela Bučar. Po tem zborovanju se bo vršila tudi seja občinskega agrarnega odbora kosta-njeviškega. Agrani interesenti in njih prijatelji se na to zborovanje vljudno vabijo. Na dnevnem redu bo tudi poročilo o stanju agrarne reforme v vsej državi sploh in za občino posebej. Poročal bo g. Mravlje iz Ljubljane.
Iz Novega mesta
n— Trgatev na Dolenjskem se bo pričela začetkom prihodnjega meseca. Lastniki vinogradov na Trški gori bodo imeli etos kvantitativno manj pridelka kakor laat, zato bo pa kvalitativno boljše. V stražkih vinskih goricah bo pridelek zaradi letošnjih hudih pa'ivov in neviht v juniju malenkosten. Boljše izglede imajo lastniki vinograr dov v odseku Rumanje vasi pri Straži na levem bregu Krke.
n— Sprememba posesti. Znano gostilno v Bršlinu, last gdč. Miillerjeve, je kupil gospod I. Osolnik iz Muhaberja.
n— Preskrba s kurivom. Novomeščani imajo zelo slabe izkušnje z lansko zimo, mimo tega pa jih je zelo zbegalo prerokovanje vremenoslovcev o skorajšnji hudi in mrzli zimi. Te dni so se pričeli naglo preskrbovati s kurivom. V mesto dovažajo okoliški kmetje dan za dnem drva v dolgih kolonah. Motorne žage imajo toliko dela z žaganjem, kakor ga niso poprej še nikdar imele.
n— Slive v novomeškem okraju so letos izredno mnogo obrodile. Kmetje pon jjajo slive, lepe m izbrane memik po 8 — 10 Din Pridelek krompirja je istotako zadovoljiv. Kmetje ponujajo krompir kg po 50 — 75 para, dočim je bila cena lani za cele 3 Din višja.
K članku „Napad z nožem"
z dne 16. septembra 1929, prosim, da priobčite sledeči popravek. Ni res, da bi bil jaz napadel g. Alojzija Ovna, res pa je, da bi bil on, ki je v polni temi vozil s kolesom in sicer brez luči, kmalu podrl mojo družino. Res je tudi, da sem ga opozoril, na cestne predpise in to v skrbi za družino, res je pa tudi, da se je zadri nad menoj: »Čakaj hudič, ti bom že pokazal« V istem trenotku je nekako 4 metre od mene stopil s kolesa, pograbil za metersko poleno in zamahnil proti meni. Udarec sem prestregel z obema rokama, prijel Ovna za rameni, on mene pa za prsa. Zakotalila sva se pod pešpot. Mirno sem mu velel, naj gre z lepa domov, pregovarjal ga je tudi pasant. katerega ime je znano. Jaz sem ga izpustil in hotel domov. Tedaj je pa zopet pograbil za poleno in me hotel udariti po glavi. Udarec sem prestregel, ker sem stopil tik predenj. V istem momentu je pa prišlo nekaj Ovnovib prijateljev in nekdo me je udaril po ramenih, da sem se zgrudil. Komaj sem se dvignil, zgru-
I dfl sem se pod udarcem drugič. Sel« tedaj sem segel po nož in hotel napraviti v silo-branu prost izhod do doma. Koga in kam sem zadel z nožem, ne vem, bila je trda tema in še razburjen sem bil. Na povratku proti Višnji gori smo opjaili, da nam slede štirje fantje s kolmi. Umaknili smo se jim, da ni bilo zopet neljubega incidenta.
Ker bi prvotni članek, priobčen v vašem cenjenem listu utegnil škodovati moji obrti in ker je bil ves dejanski stan v dotičnem članku podan v povsem napačni luči, prosim, da ta popravek priobčite.
Z odličnim spoštovanjem Iran Pere, dimnikarski mojster, Višnja gora
Šport
Zmaga Madžarov v tekmi za srednjeevropski pokal
Ujpest : Rapid 3 : 1 (1 : 1, 0 : 1)
Praga, 25. sept Danes se je vršila tukaj tretja, odločilna tekma za srednjeevropski pokal med Ujpestom (Budimpešta) in Ra-pidom (Dunaj). Kakor znano obe prejšnji tekmi nista prinesli odločitve in se je zaradi tega vršila tretja tekma na nevtralnem terenu v Pragi. Zmagal je popolnoma zasluženo Ujpest in se s tem plasiral v finale s praško Slavijo. Borba je bila izredno huda in je normalen čas ostal neodločen 1 : 1. Odločitev je prinesel šele podaljšek 2 X 15 minut, kjer je pokazalo budimpeštansko moštvo absolutno premoč in postavilo z dvema goloma končni rezultat 3 : 1.
V prvi polovici so se vrstili izmenični napadi in je imel Rapid malo več od igre. Prevladovala je visoka in netočna igra. Obe obrambi in krilski vrsti sta bili mnogo boljši kot napad. Vodilni gol je zabil v 27. min. iz daljave 15 m \Vesselik za Rapid. Po odmoru je začel prevladovati Ujpest in je v 8. min. izenačil po Auerju, ki je poslal visok predložek levega krila vollev v mrežo. Tik pred koncem je zamudil Rapid sigurno šanso. V podaljšku so Madžari popolnoma prevladovali in je morala opraviti obramba Rapida nadčloveško delo Sijajno razpoložena desna zveza Madžarov Auer je dosegel še dva gola v 101. in 116. minuti ter s tem dosegel hat-trick.
Najboljši mož na polju je bil srednji krilec Ujpesta Borssany. Pri Rapidu je popolnoma odpovedal napad, kjer je posebno škodovala počasnost veterana Kuthana.
Igralo se'je vseskozi fair in ni imel italijanski sodnik Carraro, ki je sodil objektivno. pretežke naloge. Gledalcev 16.000.
Športni drobiž
Kakor smo že med brzojavkami poročali, je dr. Narančič dosegel v Atenah lep uspeh s tem, da je v metu diska zasedel z 41 m prvo mesto ter s tem postavil nov rekord. Točna marka njegova je bila 40.99. Drugo mesto je s 4O.60 zasedel Rumun Havalc, a tretje Grk Molivdopulos z 39.43. — Delegati balkanskih lahkoatletskih savezov so sklenili, da se bo druga balkanska lahko-atletska olimpijada vršila leta 1933. zopet v Atenah ter da bo obvezna za vse balkanske države. Zastopniki vseh balkanskih držav razven Bolgarije so, sprejeli ta predlog, a bolgarski delegati so izjavili, da bodo dali odgovor v dveh mesecih.
Prošlo nedeljo se je vršila na Jesenicah nogometna tekma med SK Bratstvo in I. moštvom SK Kranj. Zmagali so Jeseničani z 1 : 0. Jeseničani so nastopili z rezervnim moštvom. Prihodnjo nedeljo igra prvo moštvo Bratstva v Kranju s I. moštvom SK Kranj, rezerva Bratstva pa bo igrala v Tr-žiču proti moštvu tamošnjega Športnega kluba.	►
Zadnje poročilo o hazenskem prvenstvu treba popraviti v toliko, da je zmagala Mi{-ra par forfait 6 : 0 in ne Ilirija, ker Ilirija ni nastopila. K poročilu o hazenski tekmi Concordia : Atena v Zagrebu, ki je končala 10 : 8 v korist Concordije, treba dodati, da to ni najboljši rezultat, ki ga je kedaj dosegla v Zagrebu slovenska družina, ker je družina Mure v Zagrebu proti Concor-diji že igrala neodločeno.
Ako bo vreme dopuščalo, se bodo vršila v nedeljo 29. t. m. v bazenu Ilirije tekmovanja v plavanju in vodnih skokih -za prvenstvo srednjih šol in prehodno darilo SK Ilirija.
Tenis turnir Jesenice - SK Bled
Preteklo nedeljo se je vršil na prostonih Zdraviliškega doma na Bledu je/ko irateresamtem turnir tne>d represetiutamiti Jesenic, kfi so se komptetiir-ali večinoma iz vrst uradtotStva Kranjske industrijske dnuižbe in mlado teniis sekcijo SK Bled. Turnir je mudili kvaiiitaidivno j ako lepe boje ter ie tudi v propagandnem ožim uspel. Odigralo se ie 5 sinstov gospodov, 1 sr'ngle dame, 2 double gospodov in 1 n»ixed-doTrble.
Iridli posameznih iger so bili naslednji:
Gospodje single: Supamt'sc.hitsch — Reinmamm 5—7, 6—3, 6—2. Prvi ie premalo gibčnega Rein-mamia z dobro plasiraroimi žogami v imteresainitmi igri 3 setov prisilil na predajo točke. — Luck-mann—%i!Ž. Jan&a 6—4. 10—8. Najroteresamitnejša igra dneva, igrana do konca v ostrem tempu ter do konca Jako napeta. — In,ž. Rudeseh—inž. Klii-.meik 6—2, 7—5. Ing. KBmeik se ni taikoj dovoltjno U'ž6vei v igro. je pa v dragem setn nudii! veflk odpor. —- Sorgo—Ko oh 6—2, 7—5. O. Sorgo je z reaaraim s-envč-soim nadmečan. — Inž. Rebek— H&rttnan 3—6, 6—3, 7—5. O. Harirniamu se ie opažalo pomanjkanje treninga.
Dame single: Voives—Zorico S—7, 5—7. Edini stmigle za Bled ®vo»uoe ga. Zooiko, fci ima odličen service ter lepo napreduje.
Double gospode: Suipanitisohfltsch—4»ž. Rudeseh : Reirnimam—imž.Kliimek 6—8, 1—6. Zadnja diva sita po siigiumi igni zmagala za<sfežemo. — Sorgo— %i<J. Relbe'k : inž. Jan&aiKodh 4—6, 2—6. Kombinacija Jeseničanov je bRa preslaba, da bi uispe-lli napram bleisfkfi dvojici.
Mlxed - double: Vcives — Ludlomaini : Zori«) — inž. Janša 6—3. 3—6, 3—6. Napeta igra obeh parov, kaitero odločita zaradi večje preudarnosti zadinja dva za SK Bled.
Turnir, ki se je torej končaj s 5 : 4 za Jese-mioe, Je napravil najtap&i u-rts teir pokazal, da imamo tadli na Qoresn.jslke.m niadanjen« in naivdoi-5ene pril!ateWe belega športa.
SK Natakar. V pe.trff ob 16.30 ftrenfng I. mo-Srtva in reeem-e na igrišču ASK Primorje. Po treningu ob 30. se-sitanek vseh nogometašev v <vwWHi]lni Detovsike zbornice. Točnost! — Tad-rtlk I1.
ŽSK Hermes. Seia SrVšega odbora se vrši danes ob 20. v nw'ih kh»bslWih prostorih v paJači »Ll?iiWamislkj dvor«, vhod iz Pračalkove ulfce. II. sitopmijr&če. Počivajo se giospodtje, da se seje sigurno u deieže.
Gosoodarstvo
= Razpored daTka na rente. Prejeli smo: V zmislu člena 131. Zakona o neposrednih davkih od 8. februarja 1928 se davkoplačevalci opozarjajo, da je razpored davka na rente za davčno leto 1929 razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med- uradnimi urami v času od 30. t. m. do 7- oktobra pri davčni upravi Ljubljana okolica, sodna palača, II. nadstropje, soba 107. Vsi davčni zavezanci pa bodo o ugotovljeni davčni osnovi in o odmerjenem davku še posebej obveščeni s plačilnimi nalogi. Zoper višino davčne osnove in odmerjenega davka se vsak davčni zavezanec lahko pritoži v roku 30 dni od dneva prejema dotičnega plačilnega naloga.
= Anketa za ugotovitev borznih običajev za trgovino 9 papirjem se je vršila te dni v Zbornici za TOI. Udeležili so se ankete pro-ducenti in konsumenti papirja, med njimi zastopniki Združenih papirnic Vevče, Gori-čane in Medvode gg. ravnatelj Jahn, generalni tajnik dr. Pavlin in Schrautzer ter za Gremij tiskarnarjev ravnatelj g. čeč. Anketo je vodil zbornični tajnik g dr. Pless. Bazo za razpravo je tvoril načrt uzanc, ki ga je poslala zbornici ljubljanska borza in ki ga je sestavil po dunajskih in zagrebških uzancab g. dr. Pavlin. Zaključki ankete so bili soglasni in bo zbornica končnoveljavno redigirani načrt poslala borzi in potem ministrstvu trgovine in industrije v odobritev.
= Zvišanje delniške glavnice v tekstilni industriji. Jugočeška tekstilna industrija, d. d. v Kranju, bo imela 12. oktobra v pisarniških prostorih v Kranju III. izredni občni zbor (začetek ob 11. uri), na katerem bo sklepala o predlogu upravnega sveta, naj se zviša delniška glavnica od 10 na 20 milijonov Din.
= Koncesija za trasiranje žične železnice od Sobotha do Vuzenice. Po odloku prometnega ministra je prejela tvrdka Rai-mund Wurzinger v Gradcu predhodno koncesijo ža trasiranje žične železnice na električni ali motorni pogon od mejne občine Sobotna v Avstriji do železniške postaje v Vuzenici kakor tudi za industrijski tir v Vuzenioi za zvezo z obstoječim tirom. Predhodna koncesija je izdana brez obveznosti za državo z enoletnim rokom (od 25. avgusta 1929. do 25. avgusta 1930).
= Izvozna zveza mlekarskih zadrug. V nedeljo se je sestalo v Osijeku okrog 50 zastopnikov mlekarskih zadrug in mlekarn v svrho ustanovitve izvozne zveze. Spričo velike krize v mlekarstvu je vladalo med interesenti za ustanovitev zveze precejšnje zanimanje. Na zborovanju so bila prečitana in sprejeta pravila zveze. Za predsednika je bil izvoljen Stjepan Čmelik.
= Neznaten izvoz pšenične moke v Češkoslovaško. Po češkoslovaški statistiki je Jugoslavija izvozila meseca avgusta v Češkoslovaško 6amo 103 meterske stote pšenične moke, to je 1 cel vagon, dočim je v istem času n. pr. Madžarska dobavila Češkoslovaški 580 vagonov pšenične moke. Svoječasno je bil naš izvoz moke v Češkoslovaško precej velik, kakor pa je zdaj podoba, smo mi to tržišče izgubili. Kaj je vzrok tako slabemu zanimanju Češkoslovaške za našo moko, ni povsem jasno, ker so naše cene izredno nizke.
= Odpravljeni konkurzi. Zaradi sklenitve prisilne poravnave so odpravljeni konkurzi o premoženju Antona Ranta, trgovca z mešanim blagom v Ložu, Jožeta Petka, trgovca v Vrhpolju pri Kamniku, in Ivana Javorška, trgovca na Gomilskem.
= Redni občni zbor bo imela Črna-Kao-lin. d. d. v Ljubljani, 13. oktobra ob 11. v poslovnih prostorih v Ljubljani, Vegova 8.
= Plačilne težkoče avstrijske velik« vinske tvrdke. Z Dunaja poročajo, da se nahaja veletrgovina z vinom Julius Fiirst jjonov-no v plačilnih težkočah. Tvrdka si prizadeva izven sodišča doseči poravnavo z upniki. Dolgovi tvrdke znašajo preko 2 milijonov šilingov, dočim se aktiva cenijo na 1.5 milijona šilingov. Tvrdka je bila že v letu 1926. v težkočah in je pozneje kljub sklenjeni poravnavi popolnoma poravnala svoje obveznosti. To pa je dovedlo do ponovne in-solvence. Veliko škodo je Fiirst trpel tudi zaradi izgube večje vsote po nekem sleparju.
= Prodaja starega železa. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 9. oktobra ponudbe glede prodaje okrog 13.000 kg 6tarega železa. Predmetni oglas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani.
— Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 1. oktobra ponudbe glede dobave 4000 kg ržene slame, 1000 kg slamnate vrvi in 30.000 komadov mecesnovih klincev. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejme do 5. oktobra ponudbe glede dobave kavčukastih cevi. kavčukastih zaklopk in glede dobave pil. Predmetni pogoji na vpogled pri omenjenih oddelkih. Direkcija državnega riidnika Breza sprejema do 3. oktobra ponudbe glede dobave 1000 kg bencina. 250 kg lanenega firneža in 1200 kg kotnega železa. Direkciia državnega rudni-nikn Zabukovca pri Celju sprejema do 9. oktobra ponudbe glede dobave 10 vagonov krajnikov. Predmetni oglasi so v Zbornici za TOI v Ljubljani na vpogled.
Bme
25. septembra.
Na ljubljanski devizni borzi je bil danes minimalen promet. Trgovalo se je nekaj več le v devizah na Dunaaj. Curih in Trst. Dunaj in Trst je pokrila privatna ponudba, ostalo pa Narodna banka. Teča ji brez posebnih izprememb. Trst je za malenkost čvr-stejši.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda v glavnem nespremenjena. Za ultimo september se je zaključila po 405. V drugih državnih papirjih ob nespremenjenih tečaj:h ni bilo zaključkov. Na tržišču privatnih papirjev je bil Union mlin za malenkost slabši, a Isis malo čvrstejši. Promet ie bil majhen. Od bančnih vrednot so zabeležile zaključite Praštediona po 865, Union po 202 in Poljo po 15.75, od industrijskih pa šečerana po 430. Dubrovačka po 425 in Ocean ia po 200.
Devise in valute.
Ljubl;ann. Amsterdam 22.805. Berlin 13.54, Bruselj 7.9014. Bud:mpeš?a 9.9211, Curih 1094.4 — 1097.4 (109.5.9), Dunaj 7.9S5 — 8.015 (8.00). London 275.63. Nevryork 56.74, Pariz 222.55, Praga 167.98 - I68.78 (168.38), Trst 296.45 - 298.45 (297-45)
Zagreb. London 275 23 — 276.03. Newvork 56 64 - 56 84. Pariz 221.55 — 223.55. Milan 296.44 —296 44. Curih tf»94.4 — 1097-4, 1 Amsterdam 22.805 blg. Berlin 13.525 — i 13-555. Dunai 800 blg., Praga 168.08—168.88, I Budimpešta 9.9061 — 9.9361.	'
mkakiVi Minivecifje&enl
odkar ve vsaka pametna gospodinja, da se sadežni madeži dajo lahko in sigurno oprati. — To omogoča edino Schichtov Radion, ki pere sam in varuje perilo.
Curih. Beograd 9.1275, London 25.15, Newyork 518-775, Pariz 20.305, Milan 27.145, Madrid 76.625. Berlin 123.63, Dunaj 72.95, Beograd 91.275, Praga 15.365, Bukarešta 3.0775, Budimpešta 90.45, Sofija 3.755, Varšava 58.1875.
Dunaj. Beograd 12.495 — 12.536, Berlin 169.07 _ 169.57, London &4.428T5—S4.52875, Milan 37.17 — 37.27, Ne\work 70975 do 712.25, Pariz 27.785 — 27.885, Praga 21.024 do 21.104, Curih 136.845 — 137.345, dinarji 12.45 — 12.51.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 170 denar, Ljubljanska kreditna 123 d.. Praštediona 860 d.. Kreditni 170 d., Vevče 130 d., Ruše 250—260. Stavbna 50 d.. Sešir 105 d.. Kr. ind. dr. 280 d.
Zagreb. Državne vrendote: Vojna škoda, aranžma 404.75 _ 406, kasa 404.75 — 406, september 404.75 — 405.5, november 415 blago, december 414—415, investicijsko 84.5 — 85.5, agrarne 52—53.5; bančne vrednote: Praštediona 862—870, Union 202— 203, Kreditni 93 denar, Srpska 155 denar, Jugo 81—83, Zemaljska 130—135. Poljo 15.75 — 16, Katoliška 32—33; industrijske vrednote: Narodna šumska 40—42, Gutman 185—195, Slaveks 96—100, Slavonija 120— 140, Danica 127 blago, Pivovara Sarajevo 205 blago, Drava 400 denar, Šečerana 415 —4275, Ljevaonica 210—220, Brod vagen 130—138, Union mlin 140—165, Vevče 132 —145, Ms 18.5—20, Dubrovačka 422.5— 427.5, Oceania 199^-201, Trbovlje 465—185. Jadranska plovidba 560 blago.
Blagovna tržišča
Žito
+ Ljubljanska blagovna bona (25. t. m.). Žito: Tendenca mlačna. Zaključenih 5 vag. pšenice. Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačljivo ▼ 30 dneh): baška, nova, 80—81 kg, 1 % primesi, promptna po 247.50 — 250; sremska, hO kj, 1 % primesi, promptna 237.50 — 240; slavonska, 77 kg, 2 % primesi, promptna 227-50 _ 230; rž: 72 do 78 kg, 2 % primesi, promptna 215—217-50; moka »Og«, franko Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačilo 30 dni 352.50 — 355; turščica: baška. zdrava, mlevska voznina, slovenska postaia, promptna, plačil" 30 dni 210—217.50; oves: baški, novi, slovet.ska postaja, navadna voznina 210—212.50.
+ Novosadska blagovna borza (25. t m.) Tendenca mlačna. Promet: 83 vagonov pšenice, 1 vagon ječmena, 1 vagon ovsa, 27 vagonov koruze in 5 vagonov moke. Pšenica: baška, 77 kg 192.5 — 195, 78 kg 194 _ 135, ladja Begej, 78 kg 198 — 202, sremska, 77 kg 182.5 — 187.5. Ječmen: 125 _ 127.5. — Oves: 147.5 — 152.5. K°ruza: 153 — 155. Moka: »Ogg« in »0g« 290 — 300. »2« 270 do 280, >5« 245 — 255, ,6« 220 — 230, >7« 180 do 190, »9« 120 — 130. Otrobi: baški in banaški, v jutastih vrečah 105 — 110. Fižol: baški. beli, 2 % 460 — 470.
-f Dunajska borza ia kmetijske proizvode (24 t. m.) Razpoloženje na inozemskih borzah, zlasti na ameriških tržiščih in v bu-dimpeštanskem terminskem prometu, je bilo malo mirnejše. Tečaji so zabeležki padec in pod vplivom teh notirani so tile tudi cene na dunajski borzi nižje. Efektivni posli so ostali nespremenjeno mali. Za domačo pšenico so zahtevali 33 šilingov z Dunaja. Madžarska pšenica, 78/79 kg kg, ss je ponujala z Dunaja po 32.25 šilinga. Dunavska koruza se je za marc - april oferirala po 1.07 Kč ex šlep Dunaj. Uradna notirania so ostala v vseh predmetih popolnoma nespremenjena.
Živina
+ Mariborski živinski sejem (24. t m.). Dogon 5 konjev, 12 bikov, 106 volov, 313 krav in 8 telet. Cene za kg žive teže: voli debeli 9.50—10, plemenski 8—8.50, biki za klanje 7—8.50, krave za klanje 7—8, plemenske 6—6.50, molzne in breje 6.50—7.50, mlada živina 7—11 Din. Za izvoz v Avstrijo je bilo prodanih 25, v Italijo pa 21 glav. Mesne cene: volovsko meso II. 12—20. telečje I. 20—25, sveže svinjsko 15—27.50 Din.
-f Dnnajski svinjski sejem (24. t. m.) Dogon: 15.991 komadov; od teh je bilo 2405 iz Jugoslavije. Svini je bilo zlasti mnogo iz Poljske, in sicer 9456. Ob počasnem prometu so se mesne svinje pocenile za 10 — 20 grošev pri kg. dočim so pitane svinje ob boljšem povpraševanju obdržale cene prejšnjega tedna. Za kg žive teže notirato: pitane svinje I. 2.05 — 2.10 (2.15). angleške križane 2.20 — 2.45 (2.50). kmečke 2 — 2.20 (2.25), stare 1.85 — 1.95, mesne 2 — 2.70.
Les
+ Ljubljanska blagovna bona (25. t. m.). Les: Tendenca mlačna. Zaključenih 30 vagonov bukovih drv. Iščejo se med drugim re-meljni in letve, madrieri. lipovi plohi I., II-smezzole, borovi hlodi, škorete, bukovina, bukove cepanice, brzojavni drogi in drugo.
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Ljubljani, 25 septembra 1929.
Višina barometra 8088 m
Kraj
čas
Opazovanja Linbllana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik
Skoplie Split
8.
7.
Barom, j Temper.
77) 7
771-0 7/0-7 766 8 768-0
7P5-I
765 5
8 11 12 9 7
10
14
u
"3 as
-70
50
60
9J
70
Smer vetra in brzina v m. in srfe.
SE 2 N 10 NNE 12 NW 10 mirno
1
\y s
40 - NE 10
o
■o H
9 9 8 6 9
10
Padavine

Vr*ta
Dež
Dež Dež
▼ mm do 7. »re
01
L
3'
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 15.6, najnižja 6.0. Solnce vzhaja ob 5.51, zahaja ob 17.54, luna vzhaja ob 22.21, zahaja ob 14.44. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Jasno vreme, toda močni padci temperature tekom dneva; mestoma jutranja 6lana.
Iz življenja in
Petinštirideset kilometrov nad zemljo
Poskus z balonom v Chicagu — Dokod se khko dvigne človcte Višinske meje med troposfero in stratosfero — Barometersld
pritisk v višini 45 km
Na meteorologičnem zavodu v Chica* gu so izvršili s srečnim uspehom nad vse zanimiv in težaven poskus, ki so ga pripravljali že mnogo mesecev. Slo jim je za to, da bi izmerili zračno tem» peraturo in pritisk v doslej še neraz* iskanih visočinah. Z vsemi mogočimi znanstvenimi instrumenti opremljen ba* Ion so spustili in se je dvignil 45 km visoko. Skoraj odveč je pripomniti, da se ni dvignilo z balonom nobeno člove» ško bitje in to je zelo umljivo, kajti vsak
človek bi umrl davno prej, preden bi
dosegel to višino tn nič bi ga ne moglo varovati pred posledicami skrajno razredčenega zra» ku. Višinski rekord s človeškim bitjem zasedenega balona ostane torej slej kakor prei 15 km. V to višino se je pred nekoliko meseci popel neki fran* coski pilot. Ampak zadnji rekord neza» sedenega balona je chicaški poskus prekosil za celih 10 km. L. 1901. se je zdela ljudem velika stvar, ko se je dvignil neki balon 15 km, pozneje so to višino prekosili in so dospeli (se« veda z nezasedenim balonom) do viši» ne 35.000 m. Tako je ostalo mnogo let in strokovnjaki so že izjavljali, da je višje nemogoče priti. Kakor vidimo, so se temeljito zmotili.
Gorenje zračne plasti.
Znanstveni uspehi chicaškega posku« sa so, kakor smo že omenili, veliki. 2e dolgo časa proučujejo učenjaki vpraša« nje višjih zračnih plasti. Te plasti se začenjajo tako rekoč tam, kjer ni več ne lepega ne grdega vremena, ne de« ževij, viharjev ne toplotnih sprememb.
Spodnja meja teh plasti se spreminja po geografski širini posameznih točk na zemlji. Tako se zdi, da je nad rar« nikom (ekvatorjem) v višini 15 km, nad Srednjo Evropo v višini 12 km, nad obema tečajema v višini 8 km. Višino 12 km smatrajo kot srednjo vi» šinsko mejo med »troposfero« in »stra* tosfero«, spodnjo in zgornjo ozračno plastjo. Nekoč so mislili, da tempera« tura pada v istem razmerju kakor na* rašča višina. Assmann pa je dokazal, da velja to samo za troposfero, dočim se temperatura v stratosferi ne spremi« nja več. Toda stratosfera dosega le vi« šino 80 km; nad njo ležijo plasti, o ka« terih domnevajo, da imajo z rastočo višino čim dalje nižjo temperaturo, dokler ne preide ta izven vseh zemelj« skih ozračnih plasti v prepadno globino 273 stop. C pod ničlo.
Pol milimetra zračnega pritiska
Eden najzanimivejših problemov, k! so ga hoteli rešiti z balonom, je bil ta: Kakšen pritisk vlada v višinah nad 35 kilometrov? Vsi vemo, da znaša nor« malni pritisk na zemeljski površini 760 mm. Že v višini 9 km pa zabeležuje barometer prtisk 200 mm. Zračni tlak v višini 35 km znaša komaj 9 mm. Chl« caški balon pa je dosegel rekordno razredčenost tlaka, kajti njegovi in« strumenti so zabeležili komaj 0.5 mm v višini 45 km. V tistih višinah je zračni tlak torej 1500 krat manjši nego na zemeljski površini in jasno je, da je življenje v takšnih okoliščinah Izklju« čeno, ne glede na temneraturo in se« stavo zraka, ki je čisto drugačna, nego bi prijala našemu organizmu.
nadškof dr. Kordač, min. preds. Udržal in primator dr. Baxa
M fcronattad dragocenost nri SeSkt Mm
Češke zgodovinske kronske dragocenosti
Predmeti, o katerih smo govorili v včerajšnjem	članku, so fotografirani tukaj: ▼ »redi na hladni
Iz žameta dragocena krona lz L 1346., zaščitena	po buli papeža Klementa VL Krona |e visoka
19 cm; prav toliko meri v premeru, težka pa Je	2 kg tn pol. — Pred krono cesarsko Jabolko,
spredaj pa žezlo lz 15 karatnega zlata, dolgo 67	ran, okrašeno s 63 žlahtnimi kamni, rubini in
saflri. Dragocenosti so ta teden razstavljene v	posebni omari na Hradčamlh ▼ cerkvi sv. Vida.
Oborožen spopad med hišnim posestnikom in najemniki
Tudi v Varšavi, ne samo pri nas, Imajo stanovanjsko bedo, ki je znabiti še večja od naše, zakaj Varšava je ogromno mesto z mnogimi stotisoči prebivalcev. In tudi tam so dnevno na sporedu stanovanjske odpovedi, ki so tem trše, čimbolj se bliža zima. Tako je pred časom odpovedal lastnik hiše v Zlonski ulici stanovanje dvema stran« kama. Odpoved je prišla po slu s so« dišča in je povzročila pri obeh najem« nikih hudo kri. Dobro vedoč, da pride hišni posestnik zvečer domov, sta ga najemnika počakala v skritem kotu in vrgla nanj ročno granato, ki se je sicer razpočila, a je ranila moža, ki je aktiv* ni orožniški stražmoister, samo rahlo. Nato sta se najemnika zabarikadirala za vrati svojega stanovanja in otvorila na gospodarja ogenj iz pušk. Hišni last« nik, ne bodi len, je tudi sam pograbil za orožje in bitka ie trajala, dokler ni bila o spopadu obveščena policija, ki se ji je posrečilo ločiti nasprotnike še« le potem, ko je posegel vmes močan
oddelek oboroženih mož. Zadeva bo imela odmev na sodišču, kjer se bodo morali zagovarjati vsi trije, gospodar in najemnika.
Potegavščine po radin
V Inomostu se vrši ta čas obnovlje« ni proces proti znanemu Halsmannu, ki je obtožen, da je na neki turi umo« ril svojega očeta. Halsmann trdi, da je nedolžen in večina avstrijske javnosti je prepričana, da govori resnico. Zato zasledujejo z napetostjo potek tega procesa, ki naj dokaže definitivno, da« li je kriv ali ne. V ponedeljek popol« dne se je razširila po Dunaju hipoma senzacijonalna vest, da se je javil pra« vi morilec, ki so ga tudi aretirali, in da je Halsmann že na svobodi. Ta vest se je razširila po radiu in mnogo ljudi je potrdilo, da jo je slišalo z last« nimi ušesi. Baje jo je sporočila znana agencija »Ravag«. Toda ta je na šte* vilna vprašanja odločno zanikala, da bi bila poslala takšno vest in je uved. la skupaj z oblastmi preiskavo, da do* žene pravega pošiljatelja. Sumijo, da si je dovolil kakšen amater z lastnim oddajnim aparatom neokusno šalo, ka« kor se je zgodilo že enkrat lansko leto
sveta
▼ drugI zadevi. Doslej pa zlikovca niso naiU. Kar se tiče Halsmannovega pro-
cesa, pa javljajo, da je Se vedno na mrtvi točki. Obtožencu ne morejo do« kazati, da je res morilec, isto tako pa ne more on dokazati, da ni.
Voldemaras,
ator«U diktator, J« t« dni demfettoolraL
Stanovanje, cerkev in trgovina hkrati
Londonski listi poročajo, da Je dan« ska ladja »Doris« pred kratkim izkr« cala v Thuleju na Gronlandiji hišo. ki bo obenem služila za cerkev in trgovi« no. Cerkev v tem kraju bo posebno znamenita, ker bo najodljudenejša na zemlji. Edini prebivalec v stavbi bo župnik, ki pa ne bo živel samo od te* ga, kar bi iztržil za predmete, ki jih bo imel v zalogi, ampak še bolj od tega, kar bo nalovil v bližnjih conah. Preživ« ljal se bo torej prav za prav z ribolo« vom in bo bral mašo samo za mornar* je, ki se bodo ustavljali na gronland« skem ozemlju.
Morske ptice in petrolej
Angleška družba za varstvo živali Je pokrenila energično akcijo za zašči« to morskih ptic, ki lih na tisoče uniču« je — petrolej. Moderne ladje na pe» trolejski pogon spuščajo namreč na morsko površino široite plasti porab« ljene oljnate tekočine, v katere zaide« jo ptice, da se ne morejo več dvigniti. So kraji ob angleški obali, ki so bili nekoč polni takšnih ptic, a danes so izumrle. Po zaslugi predsednika gori omenjene družbe, znanega pisatelja Stackpoola, se bo pobavila s to stvarjo tudi spodnja zbornica. Zdi se, da bo sprejela zakon, po katerem bodo mo« rale biti ladje s petrolejskim pogonom opremljene s posebnimi filtri, da bo v morje spuščeno porabljeno kurivo iz* gubilo svoje škodljive lastnosti
Nenavadna zdravila
Eno najnavadnejših zdravil je tcotovo ka-transka pijača, ki se je porabljala že v 17. in 18. stoletju. Posluževali so se je angleški mornarji, ki so potovali v Virginljo, ln to pri bolehnostl v prsih. Prirejali so čaj iz katrana na ta način, da so razrezane komade vrvi, namočene v katran, polivali s kropom. To pijačo so uživali mornarji in Jim Je služIla kot dobro zdravilo proti kaši j d.
Nedvomno so bila opažanja mornarjev pravilna. Modema znanost je šele mnogo pozneje ugotovila, da katran In njemu slične sestavine osobito dobro uplivajo na bolezni v pljučih. Moderna zdravila kakor Creosotal. a predvsem priljubljeno in osobito učinkovito sredstvo Kresival vsebujejo sestavine, ki so slične katranu. Pred starim neokusnim katran-skim čajem angleških mornarjev, pa ima Kresival to prednost, da je okusen fabrikat, ugoden za uživanje in ga radi uživajo tudi otroci.
Pri zdravljenju prehlada, pri kašlju, a tudi pri težkih pljučnih obolenjih se mnogi z radostjo poslužujejo Kresivala.	208
Dve kolesi - dve življenji
Iz Bregenza na predarelški meji jav« Ijajo o groznem roparskem napadu, ki je bil izvršen prošlo nedeljo zvečer. V gostilni »Pri grozdu« sta sedela dokaj pozno pri vinu dva posestnika, Meier in Gwiner. Ko je bila že davno noč, sta plačala račun in za jahala kolesi ter od« drdrala proti domu. Medpotoma so ju ustavili trije moški Zahtevali so od njiju denar in ker sta se temu protivi« la, so ju pobodli z noži. Enemu so pre« sekali žilo na vratu, da je ostal na mestu mrtev.
Drugi ki je umrl na poti v bolnišni* co, je prišel, ko so ga našli ljudje, še k zavesti in povedal, da je spoznal v napadalcih nekega Schererja. Orožniki so začeli poizvedovati po njem in so dognali, da sta napadla dvojico Sche« rer in njegov brat. Oba sta napad pri* znala in povedala, da je bil pri napadu soudeležen še neki Švicar, ki jo je pa takoj po zločinu pobrisal čez mejo. Napadalci so svoji žrtvi izronali, ukra* dena kolesa pa so skušali prodati v ne« ki gostilni, kjer jih je zajela roka pra«
vi ce.
Ustrelila je brata, notem pa spregovorila
V Sopronju na Madžarskem se Je odigrala prošli teden nenavadna dra« ma. Starši 18 letnega mtrtca Janeza Kovača so našli sina na tleh ustrelie* nega. Njih žalost je bila tem večja, ker nI mogel nihče poiasniti, kako da je fant umrl tako nanagloma. Samomor je bii po vsej priliki izključen. Tako je postala smrt fanta nerazrešljiva za* gonetka Nikogar ni bilo v hiši. ki bi bil mogel dati pojasnilo o stvari. Samo oče in mati sta opazila, da je od bra* tove smrti nekam zelo potrta pokojni* kova sesra, ki ji je 12 let in ie tudi ne* ma kakor pokojnik. Roditelji so začeli obroka pismeno zasliševati, in glej, pri* šlo je pojasnilo: deklica je priznala, da je postal brat žrtev njene neprevidno* sti z orožiem. Igrala se je namreč z očetovo ništolo, ki se je nenadoma sprožila. Krogla je posodila brata v srce, da ie na mestu obležal mrtev. Po tem strašnem priznan iu, ki je bila za otroka silno pretresiiiva. je deklica spregovorila, kar ie učinkovalo na s+ar* še kakor nov čudež, ki si ga nrimitivni ljudje nikakor ne umejo razložiti
Parter GHibert
reparacije, se ie t« tbd težko rasli na
avtomobilski vožnji pod goro Cannel v KaliforaUi. Zlomil si |« roko In odnesel Številne drage po-ikodba
Novi ženski poklici na Angleškem
Na Angleškem, kjer so si ženske osvojile moške poklice bolj nego v vsaki drugi deželi na svetu, najdeš ženske tudi v poklicih, v katerih nimajo absolutno nobene konkurentinje. Tako je ga. Webb Smithova v Londonu edina trgovka s cvetlicami na debelo, a gdč. Ilvine je uradno nastavljena kot pokuševalka čaja. Ta poklic je zelo važen, saj morajo osebe, ki ga izvršujejo, pokušati uvožene pošiljke čaja in mu po okusu določiti ceno. Ne smejo ne kaditi, ne jesti močno začinjenih jedi, da si ohranijo dober okus. Gdč. Viktorija Drummondova je inženjerka britske vojne mornarice, gdč. Beesleyeva je ravnateljica neke zavarovalne družbe, gdč. Helen Vernetova zapisuje stave pri dirkah, gdč. Beatrika Edgellova je profesorica psihologije na londonski univerz, a gdč. Upcotova v Chesterfieldu je članica občinskega sveta in upraviteljica mestnih financ.
<Ztgov&&i lokal, pritlične &tanovan}e
Za takoj ali pozneje išče v sredini mesta trgovski loikal aH pa stanovanje obstoječe iz 2—3 sob. — Ponudbe na oglasni otddelelk »Jutra« pod »-Nujno 855«.
11438 a
Radio
četrtek, 26. septembra.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glas-ba. — 13: Napoved časa. borza, reorod. glasba. — 13-30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio-orkestra — 19: Predavanje o mravljah. — 13.30. Tedenski pregled,
—	20: Koncert komo^eea tria. — 21: Koncert radio-orkestra. - -2: Napoved časa in poročila.
Petek. 27. se "a. LJUBLJANA 12.30: Repi ...udrana glasba.
—	13: Napoved časa. borza, reorod* glasba.
—	13.30: Poročila iz dnevnikov — 17: Koncert radio-orkestra. — 19: Gospodinjska ura. — 20: Grilloarzerjeva traeediia »Ljubezni in mori a valovi«. — 21.30: Koncert radio - orkestra. — 22: Naooved časa in poročila.
MISS RADIO to so TUNGSRAM BARIJEVE CEVI
Pri mednarodnem tekmovanju je bila soglasno izvoljena, kajti na vsakem prejemalcu nudi najlepši sprejem.	5
ZAGREB 11.30: Reproducirana glasba. — 17.15: Popoldanski koncert. — 20.35: Violinski in klavirski koncert. — BEOGRAD 18: Popoldanski koncert iz »Mos&ve«. — 2030: Violinske sonate. — 21.35: Poročila. — 22.25: Koncert radio-kvarteta. — PRAGA 16.30: Program iz Prage. — 19.05: Zabaven program. — 22.55: Prenos orozrama iz Brna. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert
—	22.55: Koncert češke glasbe. — VARŠAVA 18: Večerni koncert. — 20.30: Koncert solistov. — 23: Godba za oles. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert — Hi: Koncert orkestra. — 20: Vokalen ln instrumentalen koncert. — Orkestralen koncert lahke glasbe. — BERLIN 19.30: Večerni koncert — 20.30: Napolitanske narodne oesmi. — 21: Komorna glasba. — 22.30: Odlomki iz operet. — FRANKFURT 16.15: Koncert orkestra. — 20: Prenos programa iz Stuttgarta.
—	LANGENBERG 17.35: Večerni koncert
—	20: Koncert orkestra. — Lahka godba.
—	STUTTGART 16.15: Koncert iz Frank-furta. — 20: Operetni večer. — 22.30: Zabaven program. — BUDIMPEŠTA 9.15i Koncert vojaške godbe. — 17.45: Popoldanski koncert: odlomki iz ooeret — 19.45: Koncert godalnega kvarteta. — 2230: Re-prod. glasba. — LONDON 19.45: Dramski večer. — 20.25: Mešan program. — 22.15: Pevski koncert — Godba za oles. — RIM 17:30: Popoldanski koncert — 21: Lenar-jeva opereta »Frasquita<_
Šestsobno stanovanje
■ vsesnd prMklnnaimi, popolnoma n« novo pretrre-Jeoo, se odda tatocj. Celo prvo nadstropje, oearter mesta, mirna okolica. — Pomorit« odiiosno vpra-SamJa pod zroaSko »Stanovami©«, na Reklam Rozmani, aoončno ta reklamno podjetje, Liiibljamc. Mifclogjčeiva 6.	11427
APARATE
1-U0LEDNJE MODELE NAJNOVEJŠE
ŠLAGERJE




DOBITE PRI ZASTOPNIKU
CENTRALA za splošno gramofonijo
GRMI 1. USBE1GEE
LJUBLJANA, Miklošičeva c.34
(Palača Pokojninskega zavoda. — 1 minuto od glavnega kolodvora)
TELEFON 33-83
VATA
bombaževa, za odeje n krojače v balah po 50 kg bruto za neto
prodaja
po najnižjih cenah
A. ROMANO, Zagreb
Boškovičeva 15
Telegram DJANA 207 Teltfon 5193

STEKLENA OPEKA
III
strešna in zidna, plošče za tlakovanje vseh vrst se dobi le pri
II
..ČEHOSTAKLO"
Liubliana
Komenskega 20
Telefon 3140
\\m\\
X
Beograd
Carinska 10
Telefon 3288 !!■!!
Razpis.
Veliko privatno šumsfco podjetje v Slavoniji po* trebuje nekoliko mladih, zdravih, treznih in pošte, nih, oženjenih ljudi, ki imajo voljo in smisla do
logarske in lovske službe
Prednost imajo oni. ki ne pijejo alkoholnih pijač. — Ponudbe pisane lastnoročno z dodatkom vseh razpoložljivih dokumentov (v overovljenem prepisu) o dosedanjem poklicu naj se pošljejo na ogl. odd. »JutTa« do 15. oktobra t. L pod šifro »Šumsko gospodarstvo«. 11487
VARIETE THEATRALE
Lalermanov drevored — Tivoli
Zadnja predstava v nedeljo! Samo prvovrstne predstave!
Nastop novih svetsklh atrakcij, <prfljubl]ena augusta Muklca ln Funci nastopijo * svojim novim repertoarjem, salve smeha. Senzacijonelne predstave se vršilo ob vsakem vremenu. Kdor se hoče dobro zabavati in iz srca smejati, naj poseti cirkus. Cirkus je vedno dobro obiskan, dokaz vsied dobrih predstav. Občinstvo se vrača polno smeha zadovoljno domov. Predprodaja vstopnic za rezervirana mesta, vsak dan pri cirkuški blagajni.
Predstave ob nedeljah ob 4K in zvečer. Vsaki dan ob 8>* zvečer.	RAVNATELJSTVO.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šiiro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
0€dor hoee
da mm mu pomljm po pesti naslov aR GaGo tbru$e informacijo tieoeo mm matih odlomov naj priloži v *namQah a /^J mieor nm bo prejet odgovora i * Z-f mmm
CENE MALIM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-tt obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
m
Vajenca
, za sedlarsko ln ličar, obrt I s brano, stanovanjem in
hlapca h Konjem
«r«daj* »tarosil in z večletnim spričevalom, » 1. oktobrom »prejme Franc Bpea, stavb, poajetj« t Ita-jtovra, Triaika cesta.
85408
Spretno pletiljo
»prejmem r »talno službo. Nisi o v t oglasnem oddelku »Jutra«.	834S2
Modist vajeuko
sprejmem takoj. Pismene ponudbe do SO. »eptembra pod »Modirtovka« na <gl. oddelek ►Jutra«. £346?-
2 kroj. pomočnika
dobro izurjena, sprejmem t »talno delo. Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. 83482
Frizerka In
manlkerka
perfektna, samostojna moč. H dobro ondulira, lepo manlkira ln ki je vešča vodene onrfulacije, dobi »talno službo. Hrano, stan in pranje peri!a dobi pri meni. Nastop 1. oktobra. Plača po dogovoru. Samo na dobro moč reflektiram. Ponudbe na naslov: Josip KirAly, moški in damski frizer, Murska Sobota.
83-464
Frizerko
perfektno v onduljranju ln m&nikiranju, proti visoki plači sprejme v stalno službo Peter Ursulescu, moški in damski frizer T Murski Soboti.	33463
Mlado dekle
»dravo in pošteno, za rsa hišna dela. veščo kuhanja, sprejme majhna obitelj. — Ponudbe na naslov; Gospa Zora dr. Radojčida, Zemun.	83439
Strojnega ključavničarja
dobro izurjcaega, m takojšen nastej ali pozneje išče strojna tovarna izven Ljubljane, jffcnudbe z navedbo plač«« in dosedanjega službovanja na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Stroj«.	831CS
2 natakarici
dobro izurjeni sprejmem v prvovrstno restavracijo. — Popise na naslov: Milutin Pevčerič, re^tavrater — Osiiek I, Kralja Petra tr? it. 8.	83462
Dva vajenca
za ključavničarsko obrt —
> hrano in stanovanjem v hiši sprejmem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod zna&ko »Ključavničarstvo«.
83530
Pianist
orvovrsten, rutiniran ta loneki orkester in jazi, ki bi bil obenem sposoben za pisarniške posle, dobi mesto v večjem industr. podjetju. Javijo naj se le oni, ki žele »talne mesto uradnika. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dugaresa..	83377
Učenca
• hrano ln stanovanjem t hiši sprejmem takoj v špecerijsko treovino. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Učenec«.
88535
Učenca
pridnega is poštenega, z neka] razredi srednje lole •prejmem ▼ manufakturno in galanterijsko trgovino v mestu na Gorenjskem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vljudnost«.
83531
Žensko pisar, moč
zmo£no slovenščine, nem-55:ne hi srbohrvaščine — strojepisja, stenografije ter knjigovodstva, tcul začetnico »prejmemo. Ponudbe pod šifro »Nastop takoi 40« na Offlas oddelek »Jutra« 83536
Tekača
mlaJSega, agllnega ta krepkega potrebujemo »a takojšen nastop. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
Mizar, pomočnika
sprejme takoi Mirko Laz-nik, mizar, Dol. Hrastnik.
83466
Vzgojiteljice
k dvema osem let starima deklicama, z znanjem klavirja In po možnosti nera-škega Jezika, naj se ponudijo pod šifro »Vzgojiteljica 550« a« oglaenj oddelek »Jutra«.	83509
3 brivske pomočnike
dobro izurjene, v starosti od 20 do 24 let In dobro
frizerko
rabim takoj za mesto
Ljubljano. Posredovalnica Zabjek, LJubljana, Cerkvena uliea.	—
Pletiljo
dobro Izurjeno na stroj št. 8, dolžina 60. »prejmem takoj z vso oskrbo v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33521
Modni salon
Rozman Pavlina. Stlška ulica 1, sprejme pomočnico (začetnico).	33538
Frizerko
dobro izurjeno sprejmem v stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Železostrugarja
(Dreher) z večletno prakso sprejmemo. Ponudbe x referencami na »Titan« d. d. r Kamnika.	83532
Uradnico
perfektno stenografinjo in strojepisko, zmožno slov., srbohrvaščine in nemščine sprejme podjetje v Mariboru. Ponudbe pod značko »Perfektna stenografinja« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	83553

Žaganje drv
najceneje pri Uran Franc, Vilharjeva o., telefon 2820.
186
V prepisovanje
na stroj sprejema delo na dom gospodična Delo hitro in brezhibno. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra, pod »Nov stroj«.	82958
O. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
Zastopstvo pletenin
v komisijsko zalogo prevzamem. Imam lokal v sredini mesta. Ponudbe na podružnico »Jutra« r Celju pod značko »Pletenine« 33356
Vsako pisarn, delo
najraje strojepisne prepise, slovenske ln nemžke, prevzame gospodična ni dom. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Delo na dom«. 834il6
Zastopnike (ce)
za poset privatnih odjemalcev, za prodajo zlate in srebrne robe na odplačilo išče »Alem« k. d- Zagreb. Nikoličeva ol. 7,1 Potreb na je kavcija ali garancija 15.000 Din.	27148
Za Italijanščino
iščem damo - učiteljico. -— Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Per-fektna »9«.	83494
Nemška dama
poučuje nemščino, gramatiko, kemverza-ijo. Naslov r ogl. odd. Jutra. 82990
Francoščino
in nemščino
poučujem hitro, uspešno in poceni. Stari trg 8® — desno.	83514
Par sto Din dnevno
vsakemu In povsod kot stalen ali postranski zaslužek. Strokovnega znanja ali kavcije ne zahtevam Jos. Vardian, Ljubljana, Križevniška ulica 5.
83476
Zastopnika
dobro vpeljanega pri modnih trgovcih Slovenije — iščemo. Le absolutno zanesljivi, trezni in zmožni naj pošljejo ponudbe z navedbo referenc pod »Dober zaslužek« na ogiasni oddelek »Jutra«.	83472
Iščemo zastopnike!
Velik uspeh! Ako napravite na dan samo 8 kupčije, lahko dokazano [zborno živite. Ponudbe na Industrija Vilko Weixl. Maribor.
83533
Zastopnika
za prodajo breme, masti, čevljarskih potrebščin — »prejmem proti fiksni plači in proviziji. V tej stroki vpeljani imajo prednost Penudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Kem. izdel-k'«-	33542
Potnike
za obisk boljših strank — sprejmem po vsej Sloveniji proti proviziji in fiksni plači. Javiti se je osebno v Mariboru, Pobrežka c. 9 33551
Prva oblast, koncesijonlrana
šoierska šola
Caraerr.fk. Ljubljana iJngo avto), Dunajska eesta 36.
Telefon 2236 Strokovnjaski teoretični nouk in jiraktične vožnje ns različnih moder nih avtomobilih, e pričet kom rulet) prvega S54
šivilja za perilo
sprejme gospodične v večerni pouk. Ponudbe pod »St. 65« na oglasni oddelek »Jutra«.	33400
Oblastveno konceslonlrana
šoferska šola
I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske Izpita —
Ljubljana, Blelwefsova cesta štev. 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Prihodnji redni tečaj prične 1. oktobra. Poučujem tudi privatno.	83297
Francoščino
in ruščino
poučujem bi dajem konver-zacijo. Jurčičev trg 3/31 — vhod če« Rusko Matico.
33541
Moderna šola novih Jezikov
Francoščino, nemščino, angleščino. italijanščino in ruščino poučujejo » a m o
akadem. uaobraženi predavatelji
vsak v svojem maternem Jeziku, po različnih modernih metodah (Berlitz ln dr.) v Skupinah In posameznike. Istotam
nemški otroški vrtec
Vpisovanje vsak dan med 6. in 8. uro zvečer na Go-i sposvetski cesti Stev. 16, i pritličje — nasproti Koli-žeju. Začetek tečajev 1. : oktobra.	82700
Onkraj r?du ie bil velik vrt. na kateren, so bili napravili Kujralnico. Baš nanio Je priletela Minka.
Tečaj prikrojevanja
krojačem In šiviljam začetkom oktob-a. Dame, ki nimajo časa za tečaje — pouk v poljubnih urah. — Honorar zmeren. Uradniškim krosom popust. Izdelava krojev. — Zasebno krojno nčiliščo v Ljubljani, Stari trg 19. 83495
Šofer - mehanik
dober vozač, želi mesta. Gre tudi k avtobusu ali tovornemu vozu. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Trezen šofer«. 83423
Učenka
pridna ln poštena, stara 17 let, se ieli učiti v trgovini — naj raj'j na deželi. Ima že eno ieto prakse. — Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«.	83481
Fant
star 1« let, priden ta pošten, z dobrimi »pričevali, išče službo sluge ali tekača. Gre tudi izven Ljubljane. Naslov y oglasnem oddelku »Jutra«. 33487
Korespondentinja
perfektna stenotipi.-t.ka — zmožna slov., nemščine in srbohrvaščine, samostojna moč, i obširno pisarniško prakso, išče primerno mesto. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »1500«.	83501
.
• • -. • • -Trg. pomočnica
mešane stroke, vajena tudi vseh domačih opravil, želi službe. Gre tudi 2 meseca brezplačne. — Ponudbe na ojjlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna in poštena moč 24«.	83460
Dekle
18 let staro išča službe za hišna dela. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 83274
Vrtnar
vešč v vseh panogah, sedaj v službi, išče stalno mesto samostojnega vrtnarja in oskrbnika na graščini ali kje drugje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalna vrtnarska služba«	33470
Trgovski pomočnik
28 let star, vešč tujih jezikov. zanesljiv ln sposoben za vsako zaposlen jp, išče službe. Naslov t ofl. oddelku »Jntra«. 83513
Krojaški pomočnik
išče delo kjerkoli. — Ponudbe' na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Veliko delo 15«.	33515
Trg. sotrutfnica
želi takoj spremeniti svoje mesto — najraje na deželo Nekaj mesecev gre tudi brezplačno. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiva 883«.	83519

Puhasto perje
ke oo 88 Din razpošiljam do oovzetju najmanj B kg ootem čisti beli ouh do Din 300 kg L Brozovič ke mička čUtion* perja. Za greb. niča S2	ig3
Hrastove kadi
za namakanje sadja, v najboljšem stanju, velike, proda Novakovlč, Ljubliana. Kolizej.	33152
Več železnih sodov
po 800—400 litrov proda zelo ugodno Jane. kjpblja-na. Mdovska ttllea štev. 1 38151
Hrastove sode
od 100—«00 litrov, v naj-bolffem stanju vrnju Novakov«, Ljubljana, Koli-zej.	33150
Male ka<U
do 8001 ugodno proda Novakovi«, Ljubljana. Ko-»«J	S8149
Ladijskega poda
fSO mm) 2 vagona proda Franc Pust, StrelKka ulica St. 88.	83512
Železen štediJr'V
naprodaj v 3iSkt, Alešfvče-va 84, pritličje. 83537
Masivno omaro
iz tidega lesa prodam za 280 Din, dve dobro ohranjeni pločevinasti banji, karnise, zimsko suknjo za 15—18 let starega dečka, čevlje, zimski komplet s telovnikom ln več drugih dobro ohranjenih damskih oblek. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 8S488
Na obroke
kupite po originalnih cenah vse predmete, ako »e obrnete na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev, Ljubljana, Clgaletova ul. 1 83496
rt rt
Radio U 8
osemcevni, z rom. anteno ia R&dione univerzal aparatom za priključek na izmenični tok, ugodno prodam. Naslov v* oglasnem oddelkn »Jutrt«. 33504
Radio - tised
jako selektiven, tricevnl Nentro Antodyne. 800 do
2000 m. Tudor akumulator in pritikllne, radi selitve predam za 2000 Din Pismene ponudbe na Ekspozituro »Jutra«, LJubljana 7 pod »Radio«.	3854-1
Dvosedežen avto
zaprt, i majhno uporabo bencina, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	8£963
Avto-hladiinike
blatnike in drugo popravi strokovno, hitro in poceni Gustav Pue, kleparstvo Ljubljana, nasproti tobačne tovarne.	205
Turinski Fiat
tipe 503, v jako dobrem stanju proda Jeršin Kari, Opekarska 19.	83520
Jesenove plohe
silhe in zdrave, 50—130 mm
debele kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »jesenovina«.	82950
Seme
divjega kostanja, želoda, akacije, jesena, javorja, bukve, jelove storže in gobe kupuje FRUKTUS, Ljubljana. Krekov trg 10.
816
Železno peč
in eno aH dve postelji kupim. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jtjtra« pod šifro »Peč ln poetelja«. 83390
Novozidana vila
enodružinska, visokopritlič-na, 80 min. od zdravilišča Slatina Radinci, je radi družinskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji takoj naprodaj Pojasnila daje g. Jakob Zemljič, župan. Sla-tina-Radinci.	33268
Žago
s polnojarmenikom ln drugimi stroji ter skladiščem, v izmeri 8000 m', tik ob železnici na Gorenjskem prodam. Vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Žaga«	32865
Gostilno
z lepim vrtom In vsem Inventarjem prodam. Imam nad 80 abonentov. Leži na dobrem prostoru, blizu neke tovarne. Reflektantl izvedo pismenim potom za ceno. Vprašanja na naslov Jugomosse, Zagreb. Zrinje-vac SO — pod iifre »877«.
polovico hiše
enonadstropne, stanovanjske, v Mariboru proda za 140.000 Din Zagorski, Maribor, Tattenbachova 19.
83527
Hišo, ozir. vilo
v ceni do 160.000 Din kupim takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 130.000 Din«.
8S557
tiVUli
Vsakovrstno zlato
kupuje po lajvišjih cenah
C e r n e — Juveiir
Ljubljana, VVollov. ulica 3.
88
20odstotne kronske bone
kupuje Pučfca štedionica, zaiožni zavod d. d., Osijek, Desatičina uL 27. 82766
17?
Knjižno omaro
Črna, moderna, juridične in leposi. knjige ter Uradni list lt. 19Ž2—1928 (inclus.) radi selitve prodam. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	83457
Brivski inventar
kompleten, skoraj nov, poceni prodam. Poizve se pri ogl. odd. Jutra. 82679
Jedilnico
steno za predsobo in tridelno omaro, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na naslov: Danica Z d u n 1 č, Ljubljana, Kobaridska cesta št. 43.	38137
Umivalnik
i ogledalom prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33517
Razno pohištvo
in kuhalnik za plin poceni naprodaj na Bleiweisovi c. št. 11, pritličje, desno. — Ogledati med 8. in 10. ter 1. in 8. uro.	83556
Otroka
▼ dobro oskrbo vzame Ca-dež, Dobrova 88. 83477
3 pisar, prostore
krasne, v Slovenski ulici 8, oddam s 1. oktobrom t. 1. Vprašati istotam pri hišniku ali pa v trgovini s premogom Tinnauer, Gregorii-eva ulica 9, Maribor.	83052
Manjšo trgovino
na prometnem kraju prodam Najemnina in odškodnina nizka. Interesenti naj pu»te cenj. naslove v oglasnem oddelku »Jutra« pod značko »Pripravna za vsako obrt«.	83485
Krojaško delavnico
svetlo, oddam krojaču za konfekcijo. Najemnina nizka. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 83534
Pekarno
da v najem J. Roja, Ormož 83378
Gostilno
v najetn ali na račun, dobro idočo, iščem kjerkoli. Imam primemo kavcijo in osebno pravico. Jože Jagodic, kolar, Lemberg. pošta Podplat.	33059
Centralno kavarno
v Dol. Lendavi, z opremo takoj ugodno oddam v najem. — Cenj. ponudbe na naslov: L. Revesz, Dolnja Lendava	S34GS
Pekarijo
na prometnem kraju vzamem takoj ali pozneje v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 83465
Gostilno
vzamem v najem al! na račun. Imam osebno pravico. Ponudbe pod značko »Promet 6« na podružnice »Jutra« v Celju. 335-17
Pridan
Kislo zelje
prvovrstno rezano in v glavicah razpošilja po nizki ceni Gustav Erklavec, Ko-deljevo St. 313, Moste pri LJubljani	33459
Jabolk za prešanje
kupim takoj 10—30 vagonov. — Ponudbe z najnižjo ceno na naslov: Peternel. Podčetrtek.	88382
Orehe Jn Jabolka
obrana, namizna kupim v vagonskih množinah. Ponudbe t navedbo najnižje cene poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Akreditiv it. 88«. 83380
Namiznih Jabolk
prodam l vagon. Ponudbe pod značko »Namizna jabolka« na upravo »Jutra« v Celju.	33548
Sobo za 2 dijaka
z zajtrkom Iščem v bližini tehn. srednje šole. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«.
83461

Stanovanje
z dvema sobama, mirno, ne daleč od centra Iščem za november, proti primerni najemnini Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik — november«.	83436
Stanovanje
2 »ob, kuhinje ln pritiklin, v bližini sv. Jakoba oddam mirni stranki brez otrok e 1. novembrom. — Ponudbe na oglas. oddeVk »Jutra« pod Šifro »1200«.
83499
Stanovanje
2 »ob, kuhinje In pritiklin išče mirna, odrasla družina proti primerni najemnini za 1. oktober. Cen;ene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten plačnik«.	83484
Stanovanje
sobe. kuhinje in pritiklin oddam mirni stranki brez otrok. Poleg tega še 1 sobo za samca. Naslov pove oglanni oddelek »Jutra«
83479
Stanovanje
2—3 sob, s pritiklinami išče samec. — Pontidbe z označbo lege In najemnine ttanovanla na oelaml od-delpk »Jutra« pod Šifro »Udobnost 16«	83516
2 stanovanji
oddam v na'em s 1 nov. na Vodovodni cesti. Eno v pritličju, obstoječe Iz treh sob, kuhinje, kopalnice ln pritiklin, za ceno 1500 Din — drugo v suterenti, z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami. — Informacije pri Ogriuu, Gruberjevo nabr Št 8 — med 13. ln 16 uro 83524
Stanovanje
»i»be in kuhinje išče mirna »Vanka. Ponudbe na ogl. izdelek »Jutra« pod šifro fif osebi«	33545
Sobo
lepo ln čisto, nanovo preslikano, z elektriko in posebnim vhodom, prazno aii op.-emljeno za 2 osebi — oddam takoj ali s 1. oktobrom na Krekovem trgu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	83458
Opremljeno sobico
majhno, snažno in skromno, » pečjo Išče za takoj ali s 1. oktobrom mirna in solidna gospodična. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točna plačnica 125«.	33419
Gospodično
sprejmem na stanovanje. Na razpolago klavir. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«	83540
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in elektriko takoj oddam pod Rožnikom, cect« Xffi).
89480
Čedno sobico
v mestu ali Rožni dolini išče za takoj gospodična. Ponudbe z navedbo cene na og'as oddelek »Jutra« pod »Stajerka«. 3S491
Opremljeno sobo
separirano. z elektr razsvetljavo in kopalnico oddam boljšemu gospodu. — Na«lov v oglasnem oddplku ■Jutra«	83497
Sostanovalca
samo boljšega goenoda sprejmem v lepo In čisto sobo. Event. oddam sobo tudi samo enemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	83483
2 opremljeni sobi
oddam takoj boljšim osebam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 83486
Sobo
lepo ln čisto, s strogo se-parirfcnlm vhodom oddam samo bolJSI osebi na Go. spoavetekl cesti K. 121.
88488
Lepo prazno sobo
v novi hlll, t vrtu blizu Tivoli"*, s nosebnlm vhodom in elefrlVo oddam za Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 88523
Prazno sobo
» posebnim vhodom takoj oddam v Novem Vodmatu. Društvena 27.	83500
Svetlo sobico
t električno razsvetljavo, I išče tehnik. Ponudbe na' oglas, oddelek »Jutra« pod »Vvokoiolec«.	83508
Sobo s hrano
takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
83518
Sobo
v centru mesta 1 i 8 • • 1.
oktobrom miren gospod. Ponudbe na oglas, eddelek »Jutra« pod lifro »Čedna soba«.	83511
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom oddam na Domobranski cesti 17. H. nadstropje.	83373
Separirano sobo
nasproti »odnije oddam boljSemu gosfKJdn. Naslov r oglasnem oddelku Jntra 88543
in.
Veliki fant!
Doma. Določite prosim. Vi sestanek v pkmu — pod »Zaupanje 18«.	83526
Fani!
Glavna pošta je «elo priljubljen dobromišljen «e-stanek. Janko pa je bole-hen, v kratkem ni mogoče — Jankol	S3649
»Domovina«
Dvignite pismo v upravi »Jutra« v Mariboru. Avtomobil 15.000.	83552
Pianino
rabljen, vzamem proti odškodnini v posojilo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	83498
Klavir
naprodaj na Glincih, Tržaška eesta 28.

Konja ponny
dobrega vozača, kakor tudi tovorni avto znamke Ford poceni proda Adolf Bern-hard, Maribor, Aleksandr. cesta 51.	83550
Dokumenta
na Ime Frida in Franc 2 b o g a r, jetniški paznik, Novo mesto, ter manjša v.-ota denarja sta bila izgubljena včeraj od kolodvora do glavne pošte. — Pošten najditelj naj I«to proti nagrad! odda r ogl. oddelka »Jutra«. 83441
Cigaretna doza
najdena ▼ Kranjski gori, se dobi Istotam prt I. Sef-mannu 5	33529
Pisalni stroj
veliki »Remington«, skoro nov, poceni proda A. Franke, Gradliče 8b/m.
83506
Nov pisalni stroj
prodam ali zamenjam za rabljenega. Ugodno! Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra«.	8S554
Entel šivalni stroj
za prešivanje pletenin zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
83474
UHederna ioia novih j@$i&ov !
franeoMtaa, twm$5taa, angleščina, HaH-Janš&na, ruSčina. Poučujejo samo akademsko Izobražen) predavatelji, vsak v svojem ma/te-rinem jeziku po razMaih modernih metodah (Berlitz ta d*.).
Jmtotam	11305
Mtnifii etrcifzi vrtec
Vpisovanje vsak dan od 11.—18. In od 18.—SO. nre
na fio&poMet&ki c. 16
proti Kolizejn (pritliije). Začetofc tečajev 1, oGtobra
Žage • RemscheM
Gaterice ln venecijanka, stalna zaloga vseh vnt pri Rudolfu Deriaj, Ljubljana, Kolodvorska ulica 28. 211
Jaquard stroj
(motorni) itev. 10, 1S0 cm dolg, skoraj nov ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 83473
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. 212
direktno ia >
Tovarne
oz. tov skladišča
Jteinef<!Ken.id\
Jiari&ar št.ioi-Bj
Zahtevajte brezplačni cenik poštnine prosto
Din 60
Elegantna pJoščnata
nikelj, cilinder ura Djn QQ s kamni, kot «llk»B,u *
Uta v gladki ikat- I|:n f. O Ijiei »R o e k o p f« U!H OO
Najeene}!« ka- Jliii AQ
kovosti »Roskopf« Uiil"r5>
Petletno Jamstvo. Za ceod-govarjajoče e« vrne denar
Anton Kiffmann
Maribor 36-b.
Specijallst samo »a boI]5» švicarske ure.
Oenik brezplačno!
Podpisani dajem tem potom na znanje, da imam na nepremičnini dra. Vra-nyczanija v Bedekovčini na prodaj neizčrpne količine prvovrstne gline, svetle in temne, mastne in peščene, uiprabUive za izdelavo vsakovrstnih keramičnih proizvodov. — Ugodne pogoje prodaje itn dobave daje podpisani
Zlatko Hakl, sekvester, Bedekovčina.
Halo!	Pozor!
Najboljša brezalkoholna pijača je
Original &amtaS
Dobi se v vseh gostilnah ln restavracijah. Izdeluje: L slovenska tovarna mineralnih voda, Slomškova ul 27.
Lepo so!nčno sobo
a posebnim vbodom, parketom in elektriko oddam v hiižtnl bolnice In vojvoda Mišiča vojašnice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 83502
Zahvala.
Zahvaljujemo se vsem prijateljem ln znancem za iskreno sočutje ob smrti našega nepozabnega
Ludvika Pauserja
veletrgovca
Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini v v Mariboru ln Ribnica, njegovim družabnikom, g. pevcem, d aro v atelje m krasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Ribnica, 24. septembra 1929.
Žalujoči ostali.
Aleksander Neverov: '
„ Ivanova duša
Ivan mu je bilo ime. Živel je težko, prav na ozko se je prebijal skozi življenje. Grešil je pa hvalil bogate, one. ki so imeli čevlje in lepe obleke; in je še mrtvim zavidal. Čestokrat se je popel na peč in v mislih iskal po tujih žepih. Sosed Mihael ima toliko in toliko. Jegor in Gavril imata še več. Pa se je po malem naveličal preštevati tuj denar. Naveličal se je vdajati se brezkoristnim mislim. Ko je preživel štiri in štirideset let, si je rekel:
»Na vse zadnje bi bflo vendarle najboljše, ko bi umrl. Mar je to življenje?«
»Prosim!« — se je ponudila smrt. »Lahko je umreti. Vlezi se!«
»Kar zdajle?«
»Nu, da ,. . Kaj bi oklevala.«
Ivan je bil miren, poslušen in tih človek. Legel je pod ikono, prekrižal roke na prsih, vzdihnil, v licu vztrepetal in umrl...
Njegova duša je zapustila mrtvo telo, si nataknila n anoge stare opanke, zbrala vsa svoda dobra in zla dela v culico in se napotila k Bogu. Duša koraka in se kdaj pa kdaj spodtakne. Nič vesela ni. Komaj da prestavlja noge. Na ramenih jo tišči cula. Štiri in štirideset let življenja na zemlji, štiri in štirideset let z grehi obloženih. Težko, da se vzpne kedaj s svojim bremenom na visoki nebeški breg. Hudo težko.
Stopa in stopa in vidi pred seboj drugo dušo, dušo trgovčevo.
Trgovčeva duša gre ravno, visoko vzravnana. Ob njej vleče bel konj voz, na vozu so štirje cerkvena svečniki, osem večnih luči, dva cerkvena zvona.
ki Jih je ob prfliki cerkvam daroval. Zatem deset centov olja. ki je pogorelo v cerkvenih svetiljkah, osem centov belih sveč, ki jih je raznim svetnikom kupil za praznike, potlej pa še skrinja, polna srebrnih kovancev, ki jih je razdal beračem, menihom in duhovnikom.
Ivanova duša je bila na smrt žalostna.
Ozrla se je v svojo majhno culo, kjer so bila njena dobra dela, m v brezupno-sti potočila nanjo dve solzi.
Ko je prispela do nebes, je vprašala:
»Kje so nebeška vrata?«
»Zakaj vprašuješ?« — jo je pogledal vratar.
»V raj bi rada šla.«
»V raj? Nu, pokaži svoja dobra dela!«
Vzel ie culico, stisnil oči, zrl vanjo trenutek, dva in stresel iz nje vse na tla. Pokazalo se je nekaj tenkih, majhnih sveoic, kupljenih za božič in veliko noč; nekaj zamazanih kopejk, ki jih je bil vrgel v cerkveno pušico in dve kalni solzi, veliki kakor prezreli grah.
»Vse?«
Duša je pretresla vse žepe, segla še za nedra in tiho rekla:
»Vse!«
»To ni nič, s tem bo težko kaj. Prositi boš morala.« »Koga?«
»Tako neumno nikar ne izprašuj. Boga vendar!«
»Reci mu, da sem prišla.«
Ivanova duša ie sedla na klop ob vratih in čakala. V rokah je motrila drobne, tenke svečke. Tako čisto zama je bila, nihče je ni pozdravil in nihče je ni sprejel. Bolj in bolj se je večerilo.
»"Pozabili so name.«
Potrkal Je. TShota.
Potrkala je močneje. NfliCe nt odprt
Duša je bila vsa razžaloščena.
»Nočejo me v nebesa.« Pobesila je glavo iz oči so ji v culo padale grenke, grenke solze.
Kasno v večer, ko so bleščeče vzplam-tele nebeške zvezde, je začula:
»Kje je Ivanova duša? Spustite jo k meni.«
Vzela je svojo osolzeno culo, nažgala tenke svečke in vstopila. Gospod jo je pogledal, vso bedno in jokajočo v raz-hojenih opankah, pa je mignil z glavo:
»Prišla si?«
»Prišla sem!«
»Pripoveduje mi o svojem življenju.«
»Ne vem mnogo povedati. Saj veš, kako sem živela. Kupila nisem nobenega zvona, izvesila nisem ne ene večne luči. Siromašna sem.«
Apostoli in preroki so posflušali ln se čudili. »Kako smela je!«
Ivanova duša je nadaljevala:
»Čutim, da sem ponižana. Štiri ln štirideset let sem živela in delala, da so mi roke polne žuljev. Štiri in štirideset let sem v pravico božjo upala. Zdaj sem prišla semkaj. Toda ne puste me notri. Pravijo, da ne smejo. »Nisi prinesla nobenega dobrega dela s seboj.« Odkod naj vzamem dobrih del. ko sem vse življenje samo grešila in garala za bogate. Mar nisem sejala semena in ko je tlačila duša, zalivala zemlje s svojimi solzami. Ali ni srebro, ki ga je dajal trgovec v dobrodelne namene, iz mojih rok? Vseh štiri in štirideset let sem samo druge odevala, druge hranila. Ali to ni dobro delo?«
Apostoli in preroki so paizno poslušali in se spogledovali.
»Gospod Jo bo odarfl ca grde besede!«
Toda Gospod jo je samo sočutno pogledal ta tzpregovoril:
»Z menoj si po tem takem nezadovoljna. Torej sem jaz vsega kriv?«
»Saj ne pravim, da si ti kriv, toda...«
»In vendar si tako dejala! Ali mar ne tožiš? Izplakala si polno vrečo solz. Ne ugaja ti ne to ne ono. Ta ti je storil krivico in oni ti je storil krivico. Ali si res še tako majhno dete? Onega, ki ti le kaj zle^a prizadejal, bi kratkomalo sunila proč. Toda ti si se zanašala zmerom samo name. Mislila si, Bog bo pomagal in vse bo dobro. Vsem vam moram pomagati, vsi hočete česa od mene. Menite, da imam jaz vsega v tolikem obilju, da bi vam dan na dan razdajal. Dale sem vam že vse. Dal sem vam zemljo, da je vsakdo po svojih močeh obdeluje. Vi pa ste jo prepustili gospodi. Sami skrbite, kako se jih boste rešili, zakaj tudi sami ste si iih naprtili na vrat. Zdaj morate z njimi kar sami obračunati. Toda kaj bi! Gnusi se mi. ko vas pogledam! Dal sem vam roke, da bi si med seboj pomagali. Vi pa ste postavili tvornice in krčme. Drug drugega bi radi potisnili ob zid. In ti, kaj sem ti slabega storil? Dal sem ti razum in sposobnosti, ti pa si jih pustila neizrabljene. Vse si prespala. Nič boljšega nisi vedela, kakor obrniti svoje oči k nebu in moledovati mene. Kakor hitro ti je kdo storil krivico, si mi zaklicala: Gospod, obvaruj me! in nisi niti s prsti mignila, da bi se branila.«
Nemo je poslušala Ivanova duša. Sram jo je bilo, zakaj Gospod je bil povedal resnico. In ko je Gospod skončal.
Je vprašala:
»Po tem takem me ne pustiš v nebesa?«
»Smešno! Še sama ne veš. kaj zahtevaš. Ali so nebesa tu? Raj je tam doli na zemlji, pd vas.«
»Lep raj je to! Pravi pekel.«
»Pa si uredite drugače. Vse je samo na vas, jaz nimam s tem nikakega posla. Živite kot tovariši, bratski novo življenje, nikari ne prespite svojih dni na peči. In ne zanašajte se neprestano toliko name!«
»Prosim te, spusti me v nebesa!«
Gospod Bog se je znova nasmehnil:
»Ti si bedak! Če ti je res toliko do tega, pa vstopi. Meni je vse eno. Rečem ti pa, da ti tu ne bo ugajalo.«
Ivanova duša je stopila v raj in sedla na majhen oblaček; sedela je in sedela pa se razgledovala vse na okrog. — Nikogar ni. Taka puščoba. Doli na zemlji raste trava, drevje cvete, rože dehte in ptice pojejo. Tam je lepo! —
Duša je ostala v raju dva dni in dve noči. Ko je v jutru tretjega dne vzšlo solnce, je na poljih rosa zableščala, vzdigale so se pare iz jezera, klasje je med sabo šepetalo. Ivanova duša je vzela svojo culo, stresla izjokane solze pred božji prestol in rekla:
»Gospod Bog! Hočem živeti! Ne obsojaj me. neumne duše. Daj mi, da odidem.«
»Ali se odpravljaš na daljno pot?«
»Hočem nazaj na zemljo. Skušala bom živeti čisto drugače kakor doslej.«
Gospod jo je blagoslovil.
»Pojdi! Ne bodi lena in vase zaupaj pa se ti bo dobro godilo na svetu.«
Veliki velemestni
CIRKUS KONRADO
100 oSeb, 40 konj, črede velblodov. slonov lam ter zeber v edinstvenih dresurah — Konradov a skupina levov ta tigrov — Konradove artistične Svetovne atrakcije — Najboljši umetniki-Jahači jokeyl In saitomortale-iezdecl — Divji Čerkesi ta njihove Igre na konjih — Volga - skupina na letečem trapecu, največja tračna senzacija, v višini 15
metrov —• Pri vsaki predstavi 20 atrakcij največje dovršenosti. ■i ——i —* Program, kakršen še ni bil nikdar izvajani v nobenem cirkusu v Ljubljani.
Nikak tam, temveč v«e živo, v Istini vidno.
pride na kratek čas
svojem potovanju preko Italije v bližnjih dneh za sijajna otvoritvena predstava se vrši v torek 1. oktobra 1929. ob 8. zvečer v Ljubljani, Tivoli tudi v Ljubljano s svojim še nikdar videnim	v , ,, , v .
veleprogramom.	v Konradovih velesotonh.
11458
DvokoleM Mjboljtfli mhmih SMuok v vstfki tebiri, »Io poceni HajnoreJH modeli otro*klh vosičkov od preprostega do najfinejšega, io
igracni vozički v zalogi. Več znamk Šivalnih strojev najnovejših modelov, deli ia pnevma ika. Ceniki franka Prodaja na obrok«. TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokolea ia etroiklk veritkev, Ljubljana, Karlavska cesto 4

Bele emajlirane ploščice
za oblaganje zidov ta štedilnikov, dobavlja ta polaga „MATERIJAL" dr. k o. e., Ljubljana, Dunajska cesta št. 36.
{Kajenje }e strupt
Vsakdo se more igraje odvaditi zdravju škodujočega kajenja z našimi „EX" etabletami. Tekom 14 dni preneha kaditi tudi najstrast-nejši kadlec, če je uporabljal „EX" tablete trikrat na dan. So absolutno neškodljive. 1 omot 30 Din in poštnina. Popolna kura 5 omotov 145 Din franco. Razpošiljamo po povzetju.	11454
„Aurora" sekt. 16. Novi Sad, Zeljeznička 38.
Ea gros Specijaltia En detafl
trgovina vozičkov in koles
Pleskanje koleg »DOKOc, ponikljanje novih prečk (sprikljev) ia 250 Din. Ceniki franko. '
ZEMELROK OTON
Tržaška cesta — GHnce MarHIn trg 8
Ivan Novak
mizarstvo in zaioga pohištva
Vižmarje, Št. Vid nad Ljubljano
se priporoča za izvršitev stavbenih in pohištvenih del Oglejte si zalogo spalnic, jedilnic in pisarniških oprav Delo solidno	11227	Cene zmerne
Konkurs za inžinjere.
Artiljerijskom TehniCkom Zavodu u Kragujevcn potrebna su odmah:
% inžtnjera li eni i je,
1	inžinjer mašinske tehnologije
sa večom praksom i
2	mašinska inžinjera za radioniee.
Detaljnije uslove za konkurs tražiti od Uprave Artilje-rijskog Tehničkog Zavoda u Kragujevcu.
Izabrani kandidati imače prinadležnosti po Zakonu o Činovnicima gradjanskog reda u vojsci; udoban stan sa umerenom cenom; honorarne Casove u Vojno Zanatliskoj Skoli a upučivače se vremenom i u inostrane fabrike na nekoliko meseci radi usavršavanja.	i1464
Iz kancelarije Uprave Art. Tehn. Zavoda u Kragujevcu T. Br. 8154
Monterje
za centralno kurjavo
proti trajnemu nameščen ju in dobri plači išče za Zagreb velika tvrdka za kurjavo
Samo v istini samostojni mon* terji nai se javijo in pošljejo svoje oferte na Jugosl. RudolI Mosse A. G., Zagreb Zrin skega trg 20 pod „No. 4639" 11422
•}	v. Mi•■ 'Mi
■'. _■'*.: '""'v- ■ *.'<•"' •	•.
Ogias.
Direkcija državnega rudnika Velenje
nabavi na dan 30. septembra 1929:
5000 ke pšenične moke št. 0 g 5000 kg pšenične moke št. 0 gg 15000 kg pšenične moke št. 6 1000 kg surove kave »Santos« Ia.
Natančnejši pogoji se dobe pri podipisani. Ponudbo je predložiti najkasneje do 30. septembra 1929., do 11. u\re dopoldne.
Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje,
št. 9253 in 9252-II.
11466
Fižol
vsake vrste kupuje vedno veletrgovina
11433
Ed. Nnppanz, Pristava
NEČISTO KRI
katar v želodcu in nervoznost
letijo „Sigmargyi" pasttije
Najnovejša in najboljša iznajdba francoskega učenjaka DR. POMARET-a — Pariz. Po četrti škatlji (180 pastil) postane kri čista; želodec je gotovo izle-čen, a nervoznost se zelo zmanjša. Kdor dosedaj ni poskusil, naj poskusi, pa se bo po prvi škatlji uveril o vrednosti tega leka.
Posamezna Skatlfica 130 Din
Dobi se v vseh lekarnah kraljevine SHS
Odobreno z rešenjem Ministarstva Narodnog Zdravlja Nr. 43367. Navodila pošlje proti vpoš ljatvi 2-din. znamke:
JOSIP PANTIč, BEOGRAD Kraljice Natalije 5 (v dvorišču)
EDEN IZMED VELIKIH VOZ NA SVETU
Ta voz 2 svojim 6 dlinderskim motorjem vozi kod vlak enakomerno od dne do dne, od leta do leta, ne dabi se pri tem izpremenila njegova hitrost ali gibčnost. Njegove vzmeti sa tako popolno dovršene in tako izbalansirane, da nemorejo škoditi niti najslabše ceste njegovi streloviti brzini. Natančne preizkušnje dokazujejo, da delujejo njegove hidravlične zavore i na najslabših cestah sigurno in brez zanašanja. Prostoren, lep, v resnici luksurjozen preide kot strela iz najmirnejšega tempa v bliskovito hitrost. In ker je Dodge Brothers zgradil vsaki najmanjši del najdovrše-nejše in napravil vse premične dele iz odpornega chrom vanadium jekla — izdrzi njegova blesteča zunanjost, njegova gibčna konstrukcija i brezštevilne tisoče kilometrov. Senior čaka na vas. Preizkusite ga tako kritično, kot le sami hočete.
DODGE BROTHERS
SENIOR SIK
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Automobilska radnja VELAUTO filijala	Sekule 2/cevtta	Filijala
ZAGREB, Gundulifeval; BEOGRAD, Decanska 23\ SKOPLJE, Kej 13. Oktobra 5
Vse reztrvue del« za Dodge ima zastopništvo vedno na stovarvtu DODGE BROTHERS' MOTOR CARS, DIVISION OP CHRYSLER MOTORS. DETROIT, MICHIGAN