DOBER VEČER, JOŽE! Vera  Ferra-Mikura
Kot zmeraj mi boš zopet kaj zameril.
Vendar otroci najini rasto in vse sem ti z Ijuibeznijo rodila,
od njih nobeden nič ne reče čeizte — in tako je prav!
Vem, na predpasniku mojem so krpe drugačnih barv
in z leti mi drža je vse 'bolj m.lahava.
A tvoja je postelj ko sneg, pokrivaš se z boljšo odejo,
vtem ko ponoči jaz z mnogimi brigamii sama ležim.
Vem, da te nioitijo gube na mojem obrazu
in čevlji, ki sem. v starinarni jih vzela za majhen denar.
Celo moj smehljaj te le moti in s svojim ga hladom ugašaš.
Gotovo boš spet mi karkoli zameril.
Včasih zazdi se mi, kot da ibi želel mi smrt.
33