Uredništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. url dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemaj o.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DHEVHIK
Upravništvo:
Schilleijeva cesta štev. 8. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*60 četrtletno ... K 6'80 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30--Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
St. 275.
Telefonska ilevllka 65.
Celje, v petek, 2. decembra 1910.
Čekovni račnn «8.817.
Leto n.
Kdo skruni čast slovenske mladine?
Šoštanj, 2. dec. Župnika na Belih vodah, Antona Šorna, obenem učitelja na tamošnji enorazredni ljudski šoli, so Izročili orožniki celjskemu okrožnemu sodišču zaradi zločina po § 129. b.
Nenavadno hitro je dobila slovenska napredna javnost, zlasti pa naše narodno učiteljstvo sijajno zadoščenje. Roka pravice je zgrabila strastno po-litikujočega duhovnika Antona Šorna na Belih vodah in ga izročila sodniji, da ga ista kaznuje zaradi zločina, ki je že sam na sebi s stališča zdrave morale in narave obsojanja in ostre kazni vreden, ki je pa toliko grši, ako ga zakrivi duhovnik in obenem učitelj! Zakrivi nad neukimi in boječimi kmečkimi fanti, kateri so naučeni in navajeni poslušati in ubogati svojega duhovnega očeta in voditelja k lepemu krščanskemu življenju. Nedavno tega so klerikalni listi, poslanci in duhovniki s peklensko zlobo dolžili slovenske na-prednjake in učitelje, da skrunijo čast slovenske mladine, da omadežujejo njeno dobro ime, da jo sramotijo in grdijo, dasi je biio očividno.. da ne pada na slovensko napredno javnost in na učiteljstvo niti senca kake krivde. A nekaj tednov pozneje pa pokaže takšen strašen in oduren slučaj, kako čuvajo čast in zdravje mladine duhovniki in politični zapeljivci spodnještaj. Slovencev!
Ne pride nam na misel, da bi grdili župnika Šorna samega, dasi je bil pri zadnjih volitvah strasten agitator proti ljudskemu kandidatu Ivanu Kacu in je branil po receptu »Slov. Gosp.« iri dr. Korošca »verske svetinje našega naroda«. Ali ;,im-ptomatičen in zanimiv je ta slučaj za naše razmere. Saj kaže v strašni luči vso moralno propalost neodkritosrčnost in hinavščino, v kateri se vzgo-juje in vzraste naša sedanja duhovščina. Celemu svetu je znano, kako se vzgojuje pri nts duhovnike: na gimnaziji pokuka mlad, nepokvarjen in dovzeten fant v knjige. Največji možje mu s svojimi naravoslovnimi in modroslovnimi nauki pokažejo svet in vse kar je na njem v novi, svetli luči. — Dogme in temelji domače vzgoje padejo, fantu se širijo prsi ponosne zavesti, ki jo da mlademu člo-'veku spoznanje, da je on kralj in voditelj sveta, da nosi v svojem srcu vso srečo, blaženost in zadoščenje, ki ga da delo in stremljenje za visokimi cilji. Nič ni več v njem tiste običajne »vere« -svobodomiseln je, kakor se pravi. Išče novih poti in novega verstva — a pri tem iskanju ga zasači \z različnih vzrokov bogoslovje. In tam ga v štirih letih »vzgojijo« — mlad duhovnik gre ven in vidimo ga politikovati, učiti, pridigati. Malo ali nič ni prepričanja v njem, nič ni v njem .»vere« v la-
sten nauk in tisto moralo, ki jo oznanjuje; srce je prazno, vsako hrepenenje višje zadušeno — in eto jih, kako padejo v epikurejstvo in nesnažne mla-kuže moralne propadlosti. Ali reci jim to, piši ln govori, da niso vredni ne Kristusa ne njegovega večno lepega nauka, ker sami ne verujejo vanj, reci jim, da ne sodijo v politično areno, k vzgoji mladine — in vse pade po tebi! Na misel mi hodi odprto pismo popa Petrova na naslov metropoli-ta ruske pravoslavne cerkve Antonija. Banalna in stara je resnica, da ne ubijamo mi »vere«, temveč duhovniki sami.
Toda župnik Šorn je bil objednem učitelj. No-tabene, kakor se je bojda izrazil slovenjgraški šol. nadzornik Šehel, »izboren pedagog«. »Straža« je pred kratkim vrgla slov. učiteljstvu strašno ob-dolžitev v obraz, da kvari slovensko mladino. In vendar ni zaznamovati Šornov med slovenskim učiteljstvom — temveč med duhovništvom. Nota-bene takim, ki podučuje mesto učitelja v šoli in vidi se, da ne kvari slovenske mladine telesno in duševno. Župnik Šorn je to jasno pokazal... Objednem je tudi najlepše ilustriral potrebo reforme našega ljudskošolskega zakona. Slovenski stariši bodo gotovo radi in z veseljem zaupali svoje otroke učiteljem-duhovnikom, ki so tako izborni pedagogi kakor je šorn... Šole bodo potem postale istinito krščanske in naša mladina se bo vzgojila za telesno in duševno zdrave ljudi, kateri bodo zmožni braniti po Koroščevih željah verske in narodne svetinje slovenskega naroda ... Kadarkoli bodo upili klerikalci po reformi in »pokrist-janjenju« ljudske šole, se jim mora to povedati in razjasniti našemu ljudstvu, komu bi zaupalo svoje zdrave fante, ponos in up starišev ...
Krščansko-socijalni zvezi in njenim aoosto-lom ne moremo častitati na vzgojnih uspehih pri slovenski kmečki mladini. Prišel je slučaj Peško v Vrbju pri Žalcu in pokizal, česa je zmožen krščan-skosocijalen mladenič, vzgojen v slepem strankarskem sovraštvu. Prišel je sedaj slučaj Šorn in pokazal v še strašnejši luči, kakim nevarnostim so izpostavljeni slovenski kmečki fantje pri občevanju z duhovniki! Nauk in posledice »z teh dveh slučajev so dane same nasebi! No, gg. dr. Verstovšek in Hohnjec! Ali bi ne bilo umestnejše in primerno sklicati sedaj shoda slovenskih mož in mladeničev in protestirati na njem proti oskru-njenju slovenske mladine, ki se je vršilo pod krinko vere in krščanske morale? Ali ne bi bilo primerno preiskati, kaj vse se godi na božjih potih z našo mladino? Kajti župnik Šorn je bil gospodar glaspvite božjepotne cerkve Sv. Križ nad Belimi vodami in je tam delil oafiuŠČanje grehov in opomine k lepemu, krščanskemu življenju ...
Podrobnosti o tem slučaju še priobčimo. Objednem z župnikom so zaprli tudi kuharico, a so slednjo zopet izpustili. Govori se, da je tudi než-nar pod ključem. Žrtve župnikove so bili sami j kmečki fantje, stari do 20 let. V šoštanjskem okraju je vzbudil ta slučaj vseobčo pozornost in obsodbo. Zahtevati se hoče od posl. Verstovška. da bi interpeliral tudi v državnem zboru ...
Za nas slovenske naprednjake pa je slučaj resen opomin, da podvojimo in potrojiino svoje delo. Veliko je nesamostojnosti in kulturne zaostalosti v našem narodu, veliko sramote nam delajo klerikalci pred nami samimi in pred celim svetom. Škandal je bil rdeča brošura škofa Toneta, a še večji škandali so se dogodili v eni izmed najpobož-nejših far na Sp. štajerskem. Nemogoči bi bili Šorni, ako bi bila naša mladina vzgojena samostojnejše, ako bi ne zaupali stariši slepo J ilioVBi-kom in vedeli napram njim varovati pravo mejo, čez katero bi ne smeli stopiti. Pa upati je. da bo naša vstrajna propaganda in pa — lastna škoda zmodrila marsikoga.
Iz kraljestva renegatov.
Senzacijonelen proces Vrečko contra Rebul.
Slovenjgradec, 1. decembra.
Predzgodovina procesa.
Usoda si je izbrala iz vrst spodnještajerskih renegatov drugo žrtev in jo postavila na sodnijski pranger pred celi Spodnji Štajer. Je to lekarna; Kari Rebul v Slovenjgradcu. Nočemo tega mola primerjati z Hansom Woschnaggom, tovarnarjem in ponesrečenim baronom v Šoštanju. Njegov vpliv in pomen je manjši — ali njegovo renegatstvo je veliko odurnejše, njegovo postopanje mnogo bolj obsojanja vredno; istinito, v tem oziru presega Kari Rebul Hansa Woschnagga. Slednjega je razkrinkal kot renegata Nemec Aistrich, Rebula pa je včeraj poklical pred sodnijo znani in vrli naš somišljenik Jakob Vrečko. Napora in žrtev stane bpj proti renegatom, ki se ne bojijo v svojem boju za denar in eksistenco nobenega sredstva; ali zaslužno delo je, saj povzroča v nemških vrstah samih ono ločitev duhov in probujanje javne morale, katero bode vbodoče onemogočevalo sramotno izdij-janje lastne krvi in jezika zaradi materiielnih dobičkov. Da bodo naši bralci dobili jasno sliko o včerajšnjem procesu v Slovenjgradcu, podamo tu celo obtožbo, katero je vložil g. Jakob Vrečko, zastopan po dr. A. Bratkoviču, odvetniku v Slovenjgradcu, proti lekarnarju Karlu Rebulu zavoljo prestopka zoper varnost časti. Obtožba se glasi sledeče: »Kari Rebul je vložil pri c. kr. okrajnem sodišču v Slovenjgradcu zoper Albina Kropeja, sedaj
LISTEK.
Tast Kondelik Iti zet
Vejvara.	25
Češki spisal Ignit Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina.
»Poglejte, Vejvara, tudi naša tetka se še boji, da je ne bi kaj vzelo--« se je zasmejal mojster, toda utihnil je, kakor bi odrezal.
Tetica Urbanova ga je pogledala tako resno, očitajoče, oči, kakor da bi se ji bile poglobile. V takih stvareh je bila nenavadno občutljiva in težko je prenašala opazke o svojem starem devi-štvu. Sama je že obupala, da jo kdo vzame, toda vseeno ni hotela, da bi jo kdo prepričeval, da je 2e davno po vsem.
S svojim prenaglim dovtlpom le oče Kondelik vstavil ves govor in nadaljne priprave za vliva-n|e so se vršile molče. In ko je bilo zadosti svinca, je teta Katinka prva raztopila v veliki žlici nekoliko kolesec in je dala raztopino v ponev z vodo. Kar je potegnila iz vode, je bilo podobno koralnemu grmu ali tudi trnjevi kroni, oče Kondelik pa je povedal, da je to morska goba.
K peči se je sklonila Pepica, in ko je izlila raztopljeno kovino v vodo, je vzela ven še bolj zagonetno stvar nego tetica. Mojster je rekel z gotovostjo, da vidi y zlitini čepico, če ne oblič. Teta Katinka je obračala zlitino na vse strani in naglo je vzklipnila veselo:
»Ljudje božji, saj to je vendar zibelka! Poglejte tukaj so okraji, tudi se ziblje in notri je
kakor mala pernica s čipkami, in glejte, iz pernice kakor bi gledala glavica, ne, dve glavici, za božjo voljo! Punca, tebi se je vlilo, kar ti pripada!<
»Toda tetica!« se je sramovala gospa. »Saj to ni res!«
»Torej preliti, preliti!« je zaklical mojster Kondelik.
»Ne, Pepica — shrani, kar imaš«, je branila teta Katinka, »nič boljšega se ti ni moglo uliti — ne izkušaj usode! In glej, da ti Vejvara tega ne polomi — k letu bomo videli...«
Tudi mati Kondelikova je pogledala hčerkino zlitino, toda le površno, ne s tako vnetostjo kakor tetica. Potem pa je molče dala »zibelko« Pepici nazaj.
Sedaj sta lila gospoda Kondelik in Vejvara. Mojstru se je zgnetlo v vodi nekaj kakor lijak. Vejvara je vljudno dokazoval, da je to nekaka nova šablona, torej stvar čisto z tastovega delokroga. Ko pa le vlovil Vejvara svoj Izdelek, je gledal nanj mojster dolgo časa in rekel važno:
»Vejvara, Vejvara, pazite — meni se zdi to kakor nos. Da ne boste imeli na magistratu kakih neprijetnosti! K nobeni stvari ne pridete tako lahko, kakor k nosu. Tudi vi si to lepo shranite, in tetica vam bo k letu razložila, kaj je to pomenilo. No, in sedaj naša mati! Kaj se bo neki tej vlilo!!«
Gosp Kondelikova se je skor,p branila, ko ji je Katinka podajala veliko žlico. Nekaj ji ie šepetalo, naj nikar ne lije. Toda ko sta jo silila tudi Pepica in Vejvara, se je odločila in ie položila žlico s svincem na žerjavico. Roka se ji je tresla, ko so se kolesci topili in se izgubljali v srebrno lesketajoči se gladini, ki se ie pokrila z modrikasto tenko plastjo in od vročine, ki je prihajala iz peči,
■ F - '.ti' K
so jo bolele oči. Vsled sunka z roko je raztopila za valovila; odmaknila je žlico in }q obrnila nad ponvo. V vodi je zašumelo in Pepica je stegnila roko, da bi zlitino vlovila.
»Ne, Pepica«, je kriknila teta Katinka, »mamica mora sama!«
In gospa Kondelikova je potopila roko v vodo. Vši ostali so hiteli pred njo k mizi v sobo, radovedni ,kaj si je mamica vlila. ,,
Počasi je šla za njimi gospa Kondelikova in je položila zlitino mehko na prt.	0 ,
Predmet je bil zagoneten. Dolgo in z izkušenim očesom je gledala nanj Katinka, ki je;ime£a najbolj živo fantazijo, toda zastonj se. je trudila razrešiti in razložiti podobo zlitine. Pepica, z brado vprto v dlani, je menila, da je to cvetlica. n »Potem bi bil kvečjemu kaktus«, je pripomnil mojster Kondelik, »toda to ni kaktus. Prej bi bilo podobno--«	. . . : . .j ;-!"'1rH
Mojster je prijel svinec, obračal ga samintja
ln je naglo s polnim prepričanjem vzkliknil:
»To je čopič, Beti, slikarski čopiči Poglej, tu je odlomek držala — vidiš — in tole so ščetine — malo zavite, kakor če se barva tlači na čopič -r-in tukaj teče iz tegale barva — poglejte, ljudje, to so prave kapljice!«	lt ,,
Mojster je položil stvar na mizo, zelo zadovoljen in ponosen na svojo razlago. 9fi ,,,,
Teta Katinka, ki je podpirala desno lice s kazalcem, je odmajala z glavo ln je polglasno nasprotovala:	T" i I ;V »Ne, Venceljček, to ni čopič. To je čisto nekaj drugega...« -	,
Gospa Kondelikova — se je zdelo — iu prav nič stedfla moževi razlagi. Najprej je s pre-
pisarniškega pomočnika pri c .kr. okrajnem glavarstvu v Konjicah, zasebno obtožbo zavoljo ža-ljenja časti, ker se je baje ta pri neki priliki izrazil »Der Rebul, der Tschech, der soli aufpassen, dass er's nicht kriegt«. Vsled tega je bil Albin Kropej spoznan krivim prestopka zoper varnost časti po § 491. k. z., kateri prestopek je našlo sodišče ' besedah »der Rebul, der Tschech«, ker ga je s tem dolžil zaničljivega naziranja. Albin Kropej je vložil zoper sodbo c. kr. okrajnega sodišča v Siovenjgradcu z dne 31. sušca 1910. opr. št. U 43/10 vzklic zavoljo ničnosti in glede krivde in kazni ter je nastopil v vzklicnem izvodu dokaz resnice. Med drugim se je skliceval tudi na moje pričevanje u tem, da se je kazal zasebni obtožitelj svoj čas slovanskega mišljenja, kar sem tudi jaz kot priča zaslišan potrdil. Vsled te moje trditve pa je vložil Kari Rebul pri c. kr. državnem pravdništvu v Celju zoper mene ovadbo zavoljo hudodelstva goljufije v smislu § 199 a k. z., ker sem baje vedoma pri sodniji kot priča izpovedal neresnico ter se jc vsled te ovadbe uvedlo zoper mene tudi kazensko postopanje in sem bil dne 19. majnika 1910 zaslišan kot obdolženec pri c. kr. okrajnem sodišču v Siovenjgradcu, pri kateri priliki sem zvedel o obdolženju naprotnika. S tem me je krivil nasprotnik popolnoma neopravičeno hudodelstva goljufije, vsled česar se čutim na svoji časti kaljenega. Nasprotnik se je namreč čutil, predno je prišel v Slovenjgradec in še tudi tukaj nekaj časa kot navdušenega Čeha. Občeval je izključno le z ljudmi češke narodnosti. Tako se je v Šoštanju seznanil z g. dr. Dragotinom Chloupekom, sedaj okrožnim in blagajniškim zdravnikom v Ljutomeru in z njegovo soprogo. Predstavil se .'ima je kot Čeli ter se je z njima tudi pobratil. Imenovani g. doktor je i
njim občeval izključno le češki in takrat Rebul še
nemški ni perfektno znal. Iz Icnji/nice g. dr. Chlou-peka si je izposojeval izključno le češke knjige, zahajal je k njemu pogostoim na obed in večerjo, z jedno besedo, bil je dober in iskren prijatelj zakonskih Chloupek ter se je kazal kot narodno zavednega Čeha. — Dokaz temu je pričevanje g. dr. Dragotina Chloupka, okrožnega zdravnika v Ljutomeru in njegove soproge Marije Chloupek. Da se je kazal kot narodnega Čeha, zamorejo nadalje potrditi gg. dr. Engelthaler. zdravnik v. Karlovi-cah (Karlowitz) pri Plznu na Češkem, nadalje g. Sušnik, lekarnar v Ljubljani, g. dr. Viktor Kac, zobozdravnik v Mariboru, g. Martin Runovc. učitelj v Siovenjgradcu in g. Ignac Sovan junior, zasebnik v Siovenjgradcu. Vsled tega krivega ob-dolženja hudodelstva goljufije dvigam zoper Karla Rebul zasebno obtožbo zavoljo žaijenja časti in sicer pri celjskem sodišču zavoljo tega, ker je vložil ovadbo pri c. kr. državnem pravdništvu v Celju. Celjsko sodišče je delegiralo v Slovenjgradec k obravnavi sodnika Stepischnegga. Malenkost je sicer, pa vredno je vendar priobčiti: sprva je bil določen za sodnika znani Watzulik. Pa ta se je zadeve odkrižal — v časih kompetence za okrajnega sodnika v Ptuj ne kaže diažiti Slovencev -in prevzel jo je po zastonjskem protestu pri nad-sodniji v Oradcu Stepischnegg, katerega zdi se nam, nalašč ali slučajno tlačijo v vse politične
pravde____Obtoženca je zastopal dr. Kiesewet-
ter, tožnika pa, kakor že omenjenjo, dr. Bratko-vič odvetnik v Siovenjgradcu. Procesa je pričakovalo vse v Siovenjgradcu z največjo nestrpnostjo; registriramo tudi, da se je govorilo po vseh nemških gostilnah, da bo Rib-il oproščen.
Pismena obveznica Karl i Rebula.
Ob 8. dop se je začela glavna obravnava, h kateri je bilo povabljenih oziroma zaslišanih 100
križanimi rokami opazovala svojo zlitino in sedaj, po Katinkinih besedah, je dvignila desnico in kakor da bi sama sebi pojasnjevala, je brez ozira na ostale, govorila z omedlevajočim glasom:
»To je popolnoma jasno: to je soha in drži v roki palmo, tukajle — in nad tem je vrba žalujka — veje se pripogibajo do zemlje — in te kapljice so solze — padajo doli na kamen — to je nagrobni kamen — —«
Nikdo ni gledal gospe Kondelikove pri teh besedah, vsi so sledili njenemu prstu, ki je kazal. In ko je nehala govoriti, je zaklicala teta Katinka: »Pri moji veri, Beti ima prav! Angeli je to, s
palmo v roki--«
In sedaj sa je ozrla na svakinjo. Gospa Kondelikova je sedela, ko je končala, nepremično, z bledim in kakor odrevenelim obrazom, samo njena ustna so se lahno tresla in gledala je do sedaj uprto na svetlo svinčeno zlitino. Katinka je osupnila. Pozneje enkrat je zaupala
Kondeliku, da se ji ]e zdela Beti v tem trenutku
kakor v prikazni. Nekak močen notranji čut se je vpodobil na njenem obrazu.
»To je res kakor angelj«, je spregovorila Katinka z naglasom namišljeno tolažljivim, »toda angelj miru.«
»Angelj smrti je to«, je rekla gospa Kondelikova trdo, skoro kljubovalno. »Monument!«
»Jaz ne vidim v tem ničesar drugega kot čopič«, je branil mojster Kondelik svojo razlago, »in nič drugega mi ne boste natvezli. Kje pa naj bi se vzel pri nas monument! Čopič — in iz njega teče barva. Solze — to je učena misel! Saj so še enkrat tako velike kakor je glava tega angelja — že bi to bil angelj!«
Gospej Kondelikovi se ni zdelo pametno, da bi branila svojo razlago. Njene oči vidijo dobro, ja-
prič. v mali in temni »razpravni dvorani« slovenj-giašk. okrajnega sodifč^. Poslušalstva se zaradi ozkega proste ra ni moglo stlačiti veliko v sobo. navzoča .st;. bila tudi poročevalca »Nar. Dnevnika« in »Siidst.-nsche Volksst n:mc< v Celju. Da bi dokazal Rebulovo »nemštvo«, je mobiliziral dr. Kie-sewetter vse slovenjgraške »purgarje« iti njihove boljše in slabše polovice razun malih izjem. O »nemštvu« Rebulovem so s patosom pričevale tudi večinoma vse slovenjgraške mlajše in starejše, zobate in brezzobate device. Bila je to nepozabna galerija slik slovenjgraškega nemštva in renegatstva, stoječega narodnostno gotovo na morali, kakor jo je proglasil dr. Kieswetter v svojem plaidoyerju. kaj je bil Kari Rebul prej, to ne briga nikogar, tu je bil Nemec. In spodnještajerska justica je pokazala v slučaju Kropej in sedaj v slučaju Vrečko, da stoji na istem vzvišenem stališču politične morale. Prva priča zdravnik dr. Harpf v Siovenjgradcu je takoj izpovedal na vprašanje, ali je Rebul Čeh ali ne, sledeče: Ko se je šlo za prodajo Uksove lekarne v Siovenjgradcu, so slovenjgraški Nemci želeli, da bi prišla lekarna v zanesljivo nemške roke. Našel se je kupec za lekarno v osebi farma-ceuta Karla Rebula, doma. v Hranici na Moravskem. Ko so stopila pogajanja v resen stadij, je zahteval Uxa od kupca Rebula pismeno izjavo, da ne bo nikoli v Siovenjgradcu nastopal proti nemškim interesom temveč da se bode vedno kazal dobrega Nemca. To pričevanje Nemca Harpfa 3e važno za Ilustracijo izpovedb vseh 80 ali 90 prič dr. Kiesewetterja, katere so dokazovale Rebulovo nemštvo.
Nastop nemškega Slovenjgradca.
G. Jakob Vrečko je izpovedal v svoji izpoved-bi o Kropejevi zadevi, da je Kari Rebul pred pri-lično desetimi leti, ko je došel g. Vrečko v Slovenjgradec, občeval večinoma z nekim Farskim, kateri je bil zaveden Čeh in igral v slovenskih krogih celo nekako vodilno ulogo, češki, da je večinoma občeval v slovenski družbi, da je splošno veljal za Čeha in da je živel v slogi s Slovenci. No in mobiliziran »nemški« Slovenjgradec je kajpada izpovedal, da ne ve nič o češkem občevanju med Farskim in Rebulom, češ, da sta v družbi govorila nemški (seveda, ker Slovenjgradčani ne vedo češki!), da je občeval Rebul večinoma v nemški družbi (obiskov v slovenski ni seveda nikdo mogel kontrolirati in da je veljal za Nemca. In prišli so ter to povedali župan Pototschnigg (njegovega vulgo imena ne moremo objaviti), tovarnar Pototschnigg, nemško-nacij. občinski svetnik in včasi tudi slov. klerikalec Giinther, nadpoštar Ernest Goli, trgovec Reitter, izdelovalec glavnikov Trettler/ gorenjski »Nemec« Debelak, »Nemec« iz Pišee Kokot, učitelj Trobei in dolga vrsta že prej navedenih oseb. Izpovedbe nekaterih bodemo posebej omenili.
»Češki komando« in zaušnice. — »Sevede, Čeh je!« — Naddavkar Straczowsky na političnem konjiču.
— »Bei uns ist e&i dleutsches Haus.«
Hotelir Hans Lobe je pravil, da je došlo takrat, ko je bil izvoljen Čeh Rebul za načelnika nemške požarne brambe v Siovenjgradcu (nota bene, je govorilo najmanj 10 prič o »nemškonacijonalni« požarni brambi v Siovenjgradcu. za katero največ prispeva slovenski' okraj) do prepira v njegovi gostilni, tekom katerega je obdaril mladi »Nemec« Pungarscheg Rebula bojda z zaušnicami. In »Marb. Zeit.« je kmalu na to bridko tožila, da bo odslej v nemškonacij. požarni brambi v Siovenjgradcu upeljan češki komando. — Gozdar Harich je izpovedal, da je veljal Rebul splošno za Čeha... — O političnih razmerah v okraju in polit, delovanju g. I
sno, nezmotljivo. Samo čutila je, ako ostane še tako nekaj časa, da jo bo premagalo. In dvignila se je, vzela »angelja« z mize in je odšla v zadnjo sobo, da bi svojo zlitino shranila.
Vejvara in Pepica nista vedela, kaj bi rekla. Smejala sta se najprej očetovi zadregi, toda sedaj ju je presenetila nagla resnost materna. Vprašujoče sta gledala za njo.
Teta Katinka je hitela za gospo Kondelikovo. Ta je stala že pri odprtem predalu omare za perilo in je iskala škatljico, da bi položila v njo svojo trikraljevo prerokbo. Ko je slišala za seboj stopinje, se je ozrla — teta Urbanova je videla, da ima oči polne solz.
»Ampak, Beti, ti ki otročja!« je zašepetaia svareče. »Saj to je vse samo igrača, nesmisel in ničesar ne pomeni. Kaj ti je?«
»Ne ,Katinka, to ni nesmisel«, je ugovarjala gospa Kondelikova. »To je resnica — moja slutnja me ni prevarila. To je nagrobni angelj, Katinka — boš videla k letu.«
Katinka je predvsem izprevidela, da bi bilo
dobro, ko bi zaprla vrata. Potem ie pristopila h gospej Kondelikovi, gledala je v njene zasoizene oči in je vneto prigovarjala:
»Beti, kaj pa je s teboj! Vsa si se spremenila — in sedaj, ko nimaš več skrbi! To so same neumnosti! Nagrobni angelj! Kako bi sem prilezel! Poglej hčer, taka je kakor breskev — ta bi prej lehko imela težke misli. K letu bo zibala in - -«
»Katinka!« je vzkliknila gospa Kondelikova ihte. »Ti ne veš... katera izmed naju bo
prej zibala--in če bom to preživela — -
Saj jaz--«
Katinka je spustila glavo gospe Kondelikove. »Ti, Beti?« je zaklicala neizrečeno osupla. Gospa Kondelikova je odprla usta, toda bese-
Vrečka pa je v svoji izpovedbi obširno »govoril naddavkar Straczowsky iz Ptuja, kateri je'Nekdaj osrečeval s svojimi talenti slovenjgraški okraj. Rebula je seveda imel za Nemca — in pogtttntal je, da imajo znani češki akcent v govorici tudi- pristni moravski Nemci... Gospa Lobe je s ponosom trdila, da je občeval Rebul pri njih — »unef^bei uns ist ein deutsches Haus....	(Konec itsidi.)
Politična kromiia.
IZ DRŽAVNEGA ZBORA.
(Včerajšnja seja. — Češki klub in češko-nemška pogajanja. — Vprašanje italijanskega vseučilišča.)
V včerajšnji seji se je končala draginjska debata in se je sprejel predlog glede uvoza argentinskega mesa. Zanimivo je, da je trgovinski ministet, ki je zagovarjal stališče, katero je prav blizu agrarnemu naziranju, doživel občuten poraz. V začetku seje je fin. minister Bilinjski vložil že včeraj omenjeni zakonski načrt glede podaljšanja privilegija avstroogrske banke in je uvedel svoj predlog z obširnim ekspozejem. Nato se je nadaljevala debata o draginji in uvozu mesa. Govorila sta še Rusin Budzynowski in češki agrarec Kotlar, nato p* glavni contragovornik dr. Lecher (nem. nac.) in pro-govornik dr. Drexel (kršč. soc.). Dr. Lechei je obširno in duhovito odgovarjal na izvajanja trg. ministra dr. VVeisskirchnerja. S pikrim sarkazmom je pokazal na dvojno vlogo krščanskih socijalcev in posebno dr. Weisskirchnerja, ki je izšel iz malomeščanskih vrst in na njih hrbtu splezal do svoje sedajne pol. pozicije, danes pa zastopa^itrterfese ogrskih mlinarjev in avstrijskih graščakov-Vefepo-
sestnikov. Pro-govornik dr. Drexel je v fMče lite-
cej medlem govoru skušal zagovarjati stališče dr. Weisskirchnerja. K nemalim kravalom je prjšlo pri stvarnih popravkih, osobito med nemškimi Tildljo-nalci in socijalisti. Na glasovanje so prišli na to trije predlogi: Kunschakov (oziroma odsekov), "jci fiksira uvoz argentinskega mesa do 31. dec. 191 j, dalje predlog soc. dem. Reumanna, ki zahteva sovno in kvantitativno neomejen uvoz arg. rtTfesa. in končno kompromisni predlog posl. Stolzl&jviu zahteva, naj vlada dovoli kvantitativno neom^jpn uvoz arg. mesa po najnižjih tarifih in za dobo^ifto-trebe. Reumannov predlog je bil s 310 proti glasovom odklonjen, sprejet pa Stolzlov z 223 pr&ti 206 glasovom. V nadaljni seji se je sprejel predlog poslanca Davida, kateri poživlja vlado, naj takoj predloži državnemu zboru tajno pogodbo, ki joj^ sklenila z ogrsko vlado glede uvoza prekomorske-ga mesa. Za ta predlog so glasovali Čehi, Slovenci, socijalni demokrati, Poljaki, ti z izrecnim poudarkom, da glasujejo za ta predlog radi tega, da demonstrirajo proti trgovinskemu ministru dr. AVeisskirchnerju radi njegovega stališča glede vo-docestnega zakona. Proti so glasovali Rusini! nemški nacijonalci in krščanski socijalci. Med velikanskim odobravanjem, zlasti s strani socijalnih demokratov, je enunciral predsednik, da je predlog z 244 proti 171 glasovom sprejet. To glasovanje pomenja velik poraz dr. Weiskirchnerja. Drugi predlog poslanca Davida, da naj se državni zbor izreče, da v vprašanju uvoza prekomorskega mesa ogrska vlada nima soodločevati, je bil odklonjen ,-fc 261 proti 134 glasovom. Seja se je končala po polnoči. — Enotni češki klub je imel včeraj sejo o vprašanju, ali se naj Čehi udeležijo češko-nenških spravnih pogajanj ali ne. Češki radikalci vstraj#> na svojem odklonljivem stališču. Debata je "'tSila preložena na 6. decembra in včeraj še ni prištelo
nobenega sklepa. V čeških krogih se zlasti
_-----------------------------------------1—
da ji je zastala v grlu. Prikimala je samo z glav$ ki je potem pala na tetina prsa.
Katinka se je morala trdneje opreti, da bi zgrudila pod dvojno težo: pod odkrito tajnostjo in pod telesom svakinje. V zadregi, kaj -stbfiti, je gladila gospo Kondelikovo po laseh in ,jo vpra-
~	o o
»Ali ve to Pepica?«
»Nihče!« je zašepetaia gospa KondeliRttva v židano bluzo Katinkino.	1	""
»Niti Kondelik?«
»Nihče, nihče«, je ponavljala gospa Kondelikova.
»Toda zakaj, Beti? Zakaj ne mož?«
»Ne, Katinka!« je dvignila glavo gospa Kondelikova. »Nikomur niti besede, za božjo voljo te prosim! Morda prej umrem — in bo dobro!...«
»Ne, Beti, ti ne boš umrla«, je rekla teta z ne-ovrgljivim prepričanjem, kakor prorokinja, »še tega se manjka! Zdrava boš. Beti, in jaz se vsega tega veselim. In sedaj — sedaj si obriši oči »n
utolažl se. Saj pridejo za nama.«
In kakor da bi jo vodil nagon, se je ozrla, opazila na mizi kozarec vode, hitro namočila robec in je brisala gospej Kondelikovi oči in lica.
»Zapomni si, Beti — in jutri pridem k tebi,'ko bo mož odšel, popoludne, in sedaj pojdi!«
Gospa Kondelikova si je,še obrisala obraz z mokrim robcem in ustna so se ji še tresla, ko je rekla:
»Ti si dobra duša, Katinka, in ti moraš biti moje pribežališče. Ne zapusti me ...«
Teta Katinka se je pri teh besedah na"vso moč trudila, da ne bi sama zajokala.
(Dalje sledi.)
.	JV Ji L-
nsJ '6fl!
majo za to, da se naj Cehi ne udeleže pogajanj na Dunaju, ki bi se vršila pod egido sedanje vlade, -zlasti pa ne, ker bi se vršile pod predsedstvom ministrskega predsednika barona Bienertha. — Včeraj je šla deputacija italijanskih dijakov k predsedniku italijanskega vseučiliškega odseka, poslancu dr. Conciju, dsef ga prosila za pojasnila glede italijanskega ^fakultetnega vprašanja. Poslanec dr. Conci je odgovoril deputaciji, da se bo v proračunskem odseku obravnaval predvsem proračunski provizorij, Pijansko fakultetno vprašanje pa da bo izročeno posebnemu subkomiteju. Naučni minister mu je sicer baje zatrdil, da bo italijansko fakultetno vprašanje vsaj do Božiča rešeno. Italijanski dijaki nameravajo izdati manifest na italijansko prebivalstvo, ki poživlja k novemu boju za italijansko fakultetno vprašanje.
DROBNE POLITIČNE NOVICE.
Klub hrvatskih delegatov v Budimpešti je izvolil svojim predsednikom na mesto odstopivšega grofa Pejachevicha bivšega podbana dr. Vladimira Nikoliča pl. Podrinjskega, ki je odločen nasprotnik bana Tomašiča.
Srbska skupščina je včeraj sprejela trgovinsko pogodbo med Avstrijo in Srbijo v prvem branju.
Rekonstrukcija srbskega kabineta. Srbski ministerski predsednik Nikola Pašič bo izvoljen v državni §vet. Vsled tega je torej postala rekonstrukcija kabineta potrebna. Kakor se razglaša, se zavzemajo staroradikalci, da bi bil imenovan min. predsednikom Stoj;'n Protič, min. zun. zadev naj bi bil Milovan Draškovič, naučni minister Proda-novič, poljedelski minister pa Joksimovič. Z druge strani pa se .poroča, da bo postal naučni minister poslanec $ladicenin.
' . ,ji- -
Štajerske novice.
Vse one eenj. naročnike, ki še niso poravnal naročnin^ za »Narodni Dnevnik'', opozarjamo zopet vljudno tem potom, da store to v kar najkrajšem času. Pri vplačevanju naj se blagovoli vedno pripisati številko, ki jo ima ovojnica. Upravništvo
v Celjsko politično društvo „Naprej" vabi za nedeljo^, tm. ob 10. uri dopoldne v posojilni ško poslovalnico k važnemu pogovoru glede ijudskegh štetja. Pričakujemo, da pridejo vsi, ki so prevzeli delo kakor tudi vsi oni, kise zanimajo aa to važno vprašanje.
v Miklavžev večer v Narodnem domu. Celjanom so še v prijetnem spominu Miklavževi večeri prejšnjih let. Vsako ve, kako se je lansko leto ta večer pogrešal in mnogo slovenskih celjskih otrolc je z žalostnim srcem doživelo razočaranje in^ (©stalo brez svojega Miklavža. Zato se je letos celjska Čitalnica odločila, da priredi Miklavžev večer s tem večjim sijajem. Na vsporedu je koncert celjske narodne godbe pod vodstvom g. kapelnika Seiferta, petje in običajni sprevod Miklavža s spremstvom. Večer se vrši pri pogrnjenih mižali rin bo nudil lep nžitek ne samo otroči-čem, ampak tudi odraslim. Občinstvo opozarjamo, da pravocg|no skrbi za darove, katere naj pošlje hišnika J^^dnega doma. Z ozirom na velike žrtve pričakuje iieitalniški odbor najobilnejše udeležbe iz mesta in<>fefcolice.
Slovenko trgovsko društvo v Celju še enkrat opozarja vse svoje člane in prijatelje na predavanje gy dr. Božiča o star. zavarovalnem zakolu za trgovske sotrudnike, katero se vrši v rdeči :sobi Narodnega doma v soboto 3. t. m. ob 3. uri zvečer. ...
v Rodbinski večer, katerega je priredilo ^Slovensko »bitno °flruštvo" sinoči pri Jelenu, se je jako povoljuo obnesel. Posebna soba je bila natlačeno polna., J^ležili so se večera kakor običajno brez razlike stanu vsi sloji celjskega Slovenstva. Tamburaški zbor „Slov. del. pod p. društva" je sviral neumorno narodne komade, kar je mnogo pripomoglo k razvoju zabave. Včlanil se je v društvu novi gostilničar g. Bezenšek, kateri je znal izborno oskrbeti, kar k dobri volji spada poleg godbe in drugega. Pri tej priliki smo se tudi spomnili na. obrambno delo in smo nabrali K 20 za Ciril-Metodovo dražbo. Ta večer je zopet pokazal, da v Celja Slovencev ne ločijo stanovi in
snk&je iu da nastopamo edini in složni, kadar je treba. Želeli bi le, da se nam k malo posreči imeti zopet enak1 večer, za katerega bi morali skrbeti v to poklicani (faktorji. Torej na svidenje!
v Tolstovrško slatino ima v zalosri celjski trgovec g. Iv. Ravnikar, kar dajemo cenj. občinstvu na znanje!
Znamenje časa? Pred kratkim se je zagovarjalo pred celjsko okrožno sodnijo 5 mladeničev iz Kapel pri Brzicah zaradi motenja bogoslužja. — Izkazalo se je pa, da so bili fantje, celo čez 30 korakov oddaljeni od ograje, ki obdaja cerkev, in da Jim torej sploh na misel ni prišlo, da bi se morali odkriti. Obtoženi kmečki fantje, ki so člani »Zveze slovenske napredne mladine«, so morali biti
oproščeni, ker se jim nikakor ni moglo dokazati, da so hoteli cerkvenega služabnika pri njegovem opravilu motiti. Včeraj pa se je zopet imel zagovarjati pred celjsko okrožno sodnijo mlad fantič, iz Ljubnega, iz jednakega vzroka, da je baje božjo službo motil s tem, da je v cerkvi svojemu tovarišu znamko na hrbet prilimal. Tako je vsaj naznanil sodniji župnik Dekorti. Pa tudi v tem slučaju je sodnija spoznala, da se gre le za otročarijo, in ne za pregrešek po § 303. k. z. Radovedni smo, koliko takih slučajev bo naše državno pravdništvo še spravilo pred kazenski senat?! — Nam se vsekakor čudno zdi, da se te vrste obtožbe v zadnjem času tako množijo. Ali hoče morebiti sedaj državno pravdništvo držati »vero« po koncu, ker je duhovščina postala za to nesposobna?!
v Gostilnlčarska zadruga v Celju je imela 29. p. m. občni zbor. Član Eduard Mayerhofer je povdarjal, da trpi gostilničarska obrt posebno škodo vsled delikatesnih trgovin, ker te prodajajo pozno v noč. Predlagal je, da se to odpravi. Z ozirom na to se je sklenila vloga na trgovski gremij v tem smislu, da isti omeji razprodajo deli kates na od gostilne ločene prostore in vpelje ure zapiranja kakor v drugih trgovinah.
v Železniška zveza Celje-Pragersko. Celjska mestna občina je sklenila predložiti generalnemu ravnateljstvu južne železnice vlogo glede zboljšanja zveze vlakov med Celjem in Pragerskim in sicer s sladečo spremembo voznega reda od 1. maja 1911.- 1. Preložitev voznega časa pri oseb nem vlaku št. 74, in sicer tako, da bi ta vozil po tržaškem brzovlaku. 2. Preložitev vožnega časa pri osebnem vlaku št. 33 tako, da bi ta vozil iz Pragerskega proti Celju namesto ob 12. ari 14 m po noči še-le po tržaškem brzovlaku, torej ob 12. uri 46 min. 3. Vpeljava nove zveze med Celjem in Pragerskim tako, da bi vozil en vlak ob 10. uri 15 min. iz Ceija (gledališki vlak). Kakor se po roča bo južna železnica najbrže ugodila zahtevam izraženim v prvih dveh točkah.
v Kaznovan tat. Kakor smo že poročali, je 12. nov. bila ukradena nekemu posestniku v Pro-seniškem pri Celju krava v vrednosti 280 K. Ukradel jo je neki Jakob Tilej ter jo ponujal posestniku Janezu Senkerju v Ponikvi za 270 K. Ker Tilej ni imel živinskega potnega lista, je stvar bila sumliiva in Senker je naznanil »prodajalca" orožništvu. Tilej je bil od celjske sodnije obsojen v 6 mesečni ostri zapor.
v Živinska bolezen na gobcu ln parkljlh se je zanesla že tudi na Štajersko, kakor poroča veterinami oddelek namestništva v Gradcu. Kon štatirala se je ta zelo nevarna živinska bolezen na živinskem sejmu v Wildonn dne 26. nov. pri živini, ki je došla iz Hrvaškega. Knga se je raz Sirila že v Upniškem in rogaškem okraju. Gospodarji in živinorejci se opozarjajo, da natančno izpolnjujejo oblastvene odredbe proti tej kugi in pridno podpirajo akcijo za zatiranje bolezni. Ako se kje pojavi kuga. je to takoj naznaniti občinskemu uradu ali orožništvu.
Orijentalna umetniška družba Kautsky-Li-tark v Ptuju. Ta družba, ki je z velikim uspehom nastopala v zadnjem času v Trstu. Gorici, Ljubljani, Celju itd., priredi tudi pri nas v Ptuju v veliki dvorani Narodnega doma 2 predstavi in sicer: v soboto dne 3. in v nedeljo dn£4. dec. t. 1. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za rezervirana mesta 1 K, za druge sedeže 60 vin., za stojišča 30 vin. Nastopijo: diplomirani inagik in salonski umetnik Vaclav Kautsky, amerikanski salonski jongler in ekvilibrist Josip Kratelj, francoska elcvi-libristka gospodična Karolina Themse, dalje miss Aloisiette z amerikansko pisemsko pošto in golobi itd. Videlo se bo goreče bankovce, dvoboj kart, magnetične in spiritistične pojave itd. Vabimo slovensko občinstvo k obilni udeležbi.
Ormož. Dne 30. m. m. je priredil pot. učitelj g. Ivan Prekoršek predavanje o našem manjšinskem vprašanju v prostorih ormoške čitalnice. Kmalu po 8. uri se je zbralo lepo število Ormožank in Ormožanov v Čitalnici, kjer je njen predsednik g. Gvidon Sernec pozdravil predavatelja. G Prekoršek je v skoro dveurnem temeljitem govoru ob-
azložil položaj Slovencev, stanuločih ob jezikovni meji in razlagal narodnostno gibanje v takozva-nih nemških jezikovnih otokih. Na podlagi številk, posnetih iz podatkov zadnjih ljudskih štetij, Je do^ cazal, kako brezvestno in sleparsko se ie vršilo štetje narodnosti V onih krajih, kjer imajo vodstvo v rokah Nemci. Zanimivemu predavanju je občinstvo sledilo z napetim zanimanjem in govornik ti žel obilno pohvale. Po zahvalnih besedah . predsednikovih se je končal ta zanimivi večer.
Miklavžev večer v Ptuju. Narodna čitalnica priredi s sodelovanjem ptujskega Sokola v nede-jo 4. dec. t. 1. v veliki dvorani Narodnega doma »Miklavžev večer« s sledečim sporedom: 1. Prizor iz otročjega življenja; 2. nastop Miklavža s sijajnim spremstvom; 3. prosta zabava. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina 60 v. Otroci so
pri
vstopnine prosti. — Vabimo stariše in prijatelje otrok, da se v obilnem številu udeležijo te prireditve, namenjene za naše male. Darovi za otroke in znance se oddajejo do pol 6. ure zvečer pri g. Kocipru v čitalnici. Med prosto zabavo nastopi »Orijentalna umetniška družba Kautsky-Litark« proti posebni vstopnini. Družba je 20 odstotkov vseh dohodkov namenila za obdarovanje otrok.
Prostovoljno gasilno društvo v Arjivasi priredi svoj 8. redni občni zbor v nedeljo, dne JI. decembra t. 1. ob 3. uri popoldan v prostorih Gasilnega doma v Arjivasi s sledečim sporedom: 1. Pozrav. 2. Društveno poročilo 3. Pregled računov za 1. 1910. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. — Načelstvo.
Žalec. Poročali smo že, da se otvori 24. dec. t. 1. v Žalcu javna plesna šola. Opozarjamo na to vse cenj. okoličane Savinjčane, da ne zamude ugodne prilike, izuriti se v tej lepi umetnosti — plesu, zlasti v češkem nar. plesu »Češki besedi". Vaje se vrše vsako nedeljo od 6—8 ure zvečer v hotelu »Virant« v Žalcu. — Za odbor »Sokola« 1. Šušterič. Za »Klub trg. sotrudnikov« Zmagoslav Pilih.
Iz Ponikve ob juž. žel. Poročil se je 21. m. m. gosp. Ivan Zdolšek, posestnik in gostilničar z gdčno Miciko Klasinc iz Slivnice pri Mariboru. Bilo srečno.
Krajni šolski svet v Št. liju pri Mlsflnji priredi v četrtek dne 8. decembra t. 1. v korist šolske mladine tombolo v gostilniških prostorih g. Ivana Časa. p. d. Jevšnika. Začetek ob 3. uri popoldne. Prijatelji šolske mladine se uljudno vabijo na mno-gobrojen obisk.
Iz Šmarja pri Jelšah. (Zahvala.) Najtopleje sc zahvaljujem svem p. n. sotržanom in okoličanom, ki so v noči 28. listopada pomagali omejiti požar tako, da mi je uničil le dve poslopji, dočim je bila nevarnost za vse. Istotako se zahvaljujem »Požarni brambi« v Šmarji, priznavajoč njeno brzo, pa tudi večurno vstrajno pomoč. — Šmarje Jelšah, 30. 11. 1910. Fr. Ferlinc.
Samomor Štajerca v Zagrebu. 30 m. m. so našli ob Sofijinem potu v Zagrebu obešenega 55-letnega postreščka Josipa Sotošeka, rodom iz Sp. Štajerskega. Ker je postal slab in ni mogel več toliko zaslužiti, da bi mogel preskrbeti ženo in 3 otroke, je iskal prostovoljno smrt. Letos maja se je usmrtil njegov brat tudi v Zagrebu, njegov sin se je vstrelil pri vojakih.
Iz Maribora. Naša narodna brivnica vkljub temu, da je »izginil« g. Bergles, deluje istotako kakor prej in se je le čuditi, da je med Slovenci toliko malodušnežev, da se je ogibljejo, kakor bi oni kaj zgubili, če se kak človek dvomljive vrednost izgubi iz Maribora. Upamo, da bo ta poziv zadostoval!
Klub »Narodni Pipec« v Mariboru. V soboto, 3. decembra t. 1. odborova seja. Vsi Cenj. odborniki se nujno prosijo, da pridejo k tej seji točno ob 8. zvečer v Narodni dom. Na dnevnem redu je ra-1 zun nekaterih nujnih in važnih stvari, pogovor in prispevek za slovensko šolo v Mariboru in ljudsko štetje. Čaka nas intenzivno delo. Tajnik.
c Pri Sv. Joštu na Kozjaku se snnje ljudska knjižnica in so prošeni rodoljubi za prispevke v knjigah. Pošiljajo se naj na naslov: Jos. Kotnik, šolski vodja, Sv. Jošt na Kozjaku, p. Dobrna pri Celju
Sv. Peter pod Sv. Gorami Pri nas je navada, da se v zimskem času ne le otroci, temveč tudi odrasli sanjkajo po klanjcu na okrajni cesti, katera vodi v vas in po kateri vozi na dan stotine voz, vpreženih večinoma z voli. Cesta postane sčasoma tako gladka, da komaj ostro podkovan konj prileze na vrh. Voli pa padajo, da se človeku smilijo. Davkoplačevalci občine Sv. Peter pod Sv. gorami se obračamo na slav. okr. zastop v Kozju, naj blagovoli potrebno ukreniti, da se v bodoče to strogo zabrani. Kdor se pa hoče s sanjkanjem zabavati, naj si poišče za to primernejšega prostora.
v Samomor 15 letnega gimnazijca. V Mariboru se je včeraj obesil v takozvanem Burgr waldu 15 letni gimnazijec Henrik Neuwirth, siu mariborskega mestnega zdravnika dr. Neuwirtha.
Druge slov. dežele.
„Matlce Slovenske" je danes
v Seja odbora zvečer v Ljubjani.
v Nemški „voIksrat" za Koroško ima 4. tm.
v Celovcu zanpni shod, na katerem se bo govorilo o šolskih razmerah na Koroškem, poslanec Dobernig bo pa povedal „o obrambnem boja Nemcev zoper jugoslovansko nevarnost".
v Umrla je v Metliki gospa Marija Ganglova rojena Stupar, mati deželnega poslanca gospoda Eagelberta Gangla. . , .
v ..Katoliški tabor" v Ljubljani? „ Velik „slovensko-hrvaški katoliški tabor" hočejo kLri-killči priholnje leto prirediti v Ljubljani. To je povedal na zadnjem čukarskem shodu v „Uuiouu" dr. Janez Evangelist Krek. Proti tej prireditvi so imeli nekateri pomisleke, češ, da ne kaže, da bi s svojo veliko prireditvijo podpirali liberalno Ljubljano. Dobiček od prireditve bodo imeli samo. gostilničarji in ti so po veliki večini — naprednjaki.
Zato da bi bilo bolje „ tabor"' prirediti kje drugje. A dr. Krek je vse te pomisleke in ugovore pobil. Zamahnil je z roko ter zaklical: „Nič ne vidite v bodočnost in nič ne znate računati! Do tistega časa bo Ljubljana v naših rokah in prireditev bomo že lahko plačali vsaj deloma iz — mestne, blagajne." Ta argument je razorožil vse in soglasno se je sklenilo, prirediti »katoliški tabor" v Ljubljani. Prav lepo, samo dozdeva se nam, da klerikalci glede Ljubljane pijo na medvedovo kožo!
v Škoda v Pulju. Vihar, ki je prejšnji teden divjal v Polju, je provzročil ogromno škodo. Samo pri lomilcu valov, ki ga šele grade, se ceni škoda na blizu 900.000 kron.
v Jubilej slovenskega rodoljuba in pisatelja. V soboto, dne 3, decembra slavi sedemdesetletnico svojega rojstva eden najzaslužnejših slovenskih rodoljubov — profesor Makso Pleteršnik. Ce bi ne bil ničesar drugega storil kakor da je sestavil besednjak, ki je krščen na njegovo ime, bi zasluži), da se zapiše njegovo ime z zlatimi črkami v slovenski (zgodovini.
Dnevna kronika.
v Statistika češkega 'sokolstva. V soboto 27. tm. je imel odbor češke sokolske zveze „Ceske obce sokolske" svojo sejo, na koji se je razpravljalo in odredilo vse, kar je potrebno za skorajšnjo glavno skupščino zveze. Po doprinešenih podatkih je štelo češko sokolstvo 1. 1909 37 žup z 798 društvi. Članov je bilo 66.921, članic 11.579 8690 naraščaja. Razven tega se je vežbalo v so-kolskih drnštvih 11.639 dijakov in 6611 učencev. Izvršujočih članov je bilo 16.965. V teku J. 1909 je bilo prirejenih 2735 predavanj in 2585 izletov. Prirastek 1. 1909 je iznašal 1807 udov. Sokolske knjižnice brojijo 37.533 strokovnih in 184.664 drngih knjig. Izposodilo se je 219.199 knjig na 31.754 članov. Telovadnic se nahaja v gostilnah 337, v šolah 184 in v posebnih šolskih dvoranah 105. „Obec češka sokolska-' je obiskala z 700 člani sokolske zlete v Belemgradn, Sofiji in Krakovn. Potem je poslala svoje vežbalce na sestanek v London, kjer so češki sokoli dobili prvo nagrado, srebrn ščit, dalje na gimnastični tečaj v Bruselj in na sokolsko slavnost v Celje. Župnih zletov je bilo 29. Sklenilo se je, da bo češko sokolstvo sodelovalo pri velikih gimnastičnih svečanostih v Turinu od 11.—14. maja 1911; v velikem števila bo obiskalo češko sokolstvo 2. hrvatski vse-sokolski zlet v Zagrebu.
v Petdesetletnica smrti Ševčenkove. 9. marca 1911 bo 50 let, kar je umrl največji ukrajinski narodni pesnik Taras Ševčenko. Že sedaj se delajo priprave za proslavitev obletnice v Ukrajini in Galiciji. Rusinsko narodno izobraževalno društvo „Prosvita" je v svrho določbe slavnostnega programa sklical^ enketo, katere so se udeležila vsa ukrajinska društva in redakcije po odposlancih. Načeloval je predsednik „Prosvete", deželni poslanec Kiwelnk. Urednik Wesotowskyj je v svojem referatu povdarjal 3 točke programa: udeležbo galiških Rusinov na Ševčenkovem slavlju v Kijevu, slavnosti v Lvovn in čaščenje pesnikovega spomina v provinciji. Po diskusiji se jesfclenil poziv na vsa ukrajinska drnštva v Galiciji, da se vde-ležijo kijevskih slavnostij v kolikor možno veli-likem številu. Vzelo se je na znanje, da priredi rusinsko pevsko društvo „Bojan" dva slavnostna koncerta v Lvovu. Sklenilo se je nadalje vprizo-riti Ševčenkovo igro „Nazar Stodola" in več predavanj o Ševčenku v vseh rusinskih bralnih dvoranah v Lvovu. Konečno se je sklenilo prositi Ivovski magistrat za prepustitev prostora za Šev-čenkov spomenik v Lvovu.
Volitve v bukovinski deželni zbor na podlagi nove volilne postave so razpisane. Najprej voli splošna, naposled veleposestniška kurija. Volitve se prično 2., končajo 11. aprila 1911. Novi deželni zjbor bo štel 63 poslancev; dozdaj je 136 kandidatov.
Železniški oiicijanti pri železniškem ministru.
Dne 30. nov. je bila deputacija vseh oficijantov avstr. drž. železnic pri železn. ministru Wrbi ter ga prosila, naj se sprejinejo oficijanti med uradništvo državnih železnic. Železniški minister pa je obljubil tej zahtevi le deloma ugoditi.
Grof Forgach — odlikovan? Avstrijski poslanik na srbskem dvoru, grof Forgach, Je bil imenovan za tajnega svetnika. To se pravi podomače; grof Forgach dobi v kratkem modro polo.
Sokolska društva proti klerikalcem. Centrala Čeških sokolskih društev je v seji 28. nov. sklenila da se ne sprejme noben član kake klerikalne organizacije ali klerikalnega društva za člana kakega češkega sokolskega društva.
Avstrijska centrala kmetiisklh delavcev. C. kr. kmetijska družba na Dunaju je pred nekaj dnevi sklenila,ustanovitev avstrijske centrale za kmetijske delavce. Ta nova naprava, ki se bo oživotvo-rila v najkrajšem času, bo preskrbela notranjo-av-strijske dežele z avstrijskimi delavci, da tako ohrani avstrijsko delavno moč domačemu ozemlju. Ta nova ustanova je pač vredna velikega uvaže-vanjal
Trgovinska pogodba med Avstrijo in Srbijo.
Srbska skupščina je sprejela v principu trgovinsko pogodbo med Avstrijo in Srbijo z 49 proti 22 glasovom.
Dvorni operni pevec Grinzinger je umrl na
Nižjeavstrijskem v starosti 55 let vsled zastrup-ljenja krvi. R^nil se je na zarjavelem žreblju, ko je popravljal čoln. Bil je prejšnja leta sloveč umetnik dunajske dvorne opere. Zadnja leta je živel popolnoma privatno in se bavil le z lovom in ribar-stvom.
General Potiorek deželni šef v Bosni? Po nekem dunajskem poročilu odstopi prihodnjo spomlad sedajni deželni šef v Bosniji general Varešanin. Njegovim naslednikom bo baje imenovan bivši korni poveljnik v Gradcu Oskar Potiorek, sedaj armadni inšpektor, znani podpornik »Siidmarke«! Lepa reč!
Hrvatsko umetniško društvo »Medulič« je dobilo oddalmatinskega deželnega odbora subvencijo 1000 kron za pokritje stroškov Meduličeve razstave.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
Slovesna otvoritev 2. dunajskega vodovoda.
Dunaj, 2. dec. Danes se je na slovesen način izvršila slovesna otvoritev 2. dunajskega vodovoda (ki pohaja iz Zg. Štajerskega). Cesar je v dolgem govoru izrekel posebno priznanje vsem onim, ki
so si pridobili zasluge za to veliko delo. Weis8kirchnerjevo stališče omajano?
Praga, 2. dec. „Bohemia" poroča iz Dunaja, da se bode jutri ukvarjal ministerski svet s Stolz-lovim predlogom. V vladnih krogih pripisujejo krivdo zaradi konflikta v mesnem vprašanju dr. Weisskirchnerju. — Bojda je njegovo stališče omajano.
Bivši Bismaickov tajnik povožen.
j. ; Berlin, 2. dec. Član pruske gosposke zbornice, grof Arnira, kateri je bil od leta 1872—74 tajnik kneza Bismarcka, je prišel včeraj pod voz cestne železnice v Berolinu in bil težko ranjen.

Justifikacija morilke.
Vratislava, 2. dec. Zasebna uradnica Valerija Pnntzel, katera je umorila uradnika Weisserja in ga tudi oropala, da bi si dobila sredstev za balo t je bila danes tu na dvorišča jetnišnice obešena.
Boji med Turki in Druži.
Carigrad, 2. dec. Listi poročajo, da so imele turške čete spopad z Draži, v katerem je bilo 500 Druzov ubitih in ranjenih, turških vojakov pa 50.
6 hiš zasutih.
Bruselj, 2. dec. Včeraj zjutraj se je odluščilo ob reki Maas od takozvanih ,bayardskib pečin za 4 tisoč met. stotov kamenja in zasulo popolnoma 6 hiš.
Društvene vesti.
v II. redni obč. zbor X. teč. slov. akad. društva „Adrija" v Pragi se vrši v društvenih prostorih dne 3. decembra s tem dne?nim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Poročilo eksekative. 3. Slučajnosti.
Književnost.
a Dr. V. Korun: Spake. Satire, humoreske in drugo. Izdala Ig. pl. Kleinmayer & Bamberg. Cena? Na dobri satirično-hnmoristični literaturi smo Slovenci silno ubogi, zato moramo to najnovejšo slovensko knjigo z veseljem pozdraviti, in se še k njej povrnemo.
Dve separirani, elegantni in sojčni meblirani
sobi
v Celju, Šolska ulica štev. 21, IT. nadstropje, se oddata samcem s postrežbo in hrano ali brez hrane takoj s 1. decembrom ali pozneje. Vpraša se pri Mari Farčnik ravnotam.
642 3-2
znamko
Pristne ruske galoše
,zyezdna znamka4
so najboljše. Tovarna ,Prowodnik'
Riga, jamči za trpežnost. ===== Dobiva se v vseh tovrstnih trgovinah
575 10-6
J
Tovarniška zaloga
vsakovrstnega papirja, pisalnih ipotrebSčin, trgovskih knjig,
na debelo In drobno pri
Goričar & Leskovšek v Celju
GraSka cesta St. 7. Lastna zaloga Šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Tiskovine za vse nrade.
177 88-79
SS!: Miklavža in Božič
so knjige s podobami, dobijo se v Zvezni trgovini v Celju.
Metulji v podobah. 129 barvanih podob s slovenskimi, nemškimi in latinskimi imeni, 80 v.
Hrošči in žuželko v podobah. 137 barvanih podob s slov., nemškimi in latinskimi imeni, 80 v.
Planinske ovetke v podobah. »7 barvanih podob s
slov., nemškimi in latinskimi imeni, 80 v.
Zoologijski atlant. Sestavil H. Leutemann. Slovenski mladini razložil A. Pavlin. 24 tabel s 225 ko-loriranimi slikami in 57 strani besedila. Trdo vezan 8 K.
A-B-C v podobah s pesmicami. Kolorirana izdaja. Elegantno vezana 1 E 60 v.
Deca roma, okrog doma. Eolorirane slike s pesmicami. Broširana 24 v.
Kaj pripoveduje čarovnica. Zbirka kratkih pravljico s krasnimi koloriranimi slikami. Eart. 11 20 v.
Kaj pripoveduj čarovnica. Izdaja na močni lepenki 2 E 40 v.
Naše domače živali. Eolorirane slike iz domačega živalstva biez besedila. BroSirana 40 v.
.....*"r;i!if'
___._,_._____ ■ ■
Noetova barka. Živalstvo v podobah s pesmicami.
Eolorirana izdaja, 1 E 50 v. Palčki Poljanci. Slike in besedilo napravil E. Erei-dolf, preložil Oton Zupančič. Eleg. vez 3 K 60 v. Pavluša in NuSa — dva ikrata. Eolorirana in
kartonirana izdaja, 1 K 60 V. Podobe iz živalstva. Eolorirane slike s pesmioami.
BroSirana 80 v. Podobe iz živalstva. Leporello - izdaja na mofini
lepenki s platnenimi hrbti, 1 E 50 v. Sladki orehi. Računski primeri v slikah in pesmicah. Cena kolorirani in kart. izdaji 1 E 60 v. Vesela družbica. Eolorirane slike s pesmicami 70 v. Vesela mladina. Eolorirane slike s pesmicami.
Broširana 80 v. Vesela mladina, Leporello-izdaja na močni lepenki
1 K 60 v, Snegulčica. Eartonirano 1 E 20 v. Sneguičica. Na lepenki 2 E 40 v. Drobiž v podobah. Cena navadni izdaji 40 v.
: movidiriaig?. rnimfitj' """"""
^ M V A * i tjfji" na