NatisoT i5«ooo. hjirc" izhaja vsaki t datiran z dnevom [ naslednje nedelje. loinina velja za Av- , za celo leto le, za pol in četrt I rszmerno; za Ogr- M K 50 vin. za celo i);:a Nemčijo stane ^eeb leto 5 kron, za ieriko pa 6 kron; ) inozemstvo se i naročnino z ozi- | m visokost pošt- i. Naročnino je pla- (imprej. Posamezne .»prodajajo po 6 v. laiStvo in uprav- se nahajata v gledališko po- štev. 3. Dopis; dobrcdošl' is se spiejemajc zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo strar. K 80, z» Vi strani K 40, za V« strani K 20, za '/e strani K 10, za "/,, strani K 5, za V». strani K 250,za V« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 26. V Ptuju y nedeljo dne 29. junija 1913. XIV. letnik. |flT* Pozor! -^p| nedeljo, dne 29. junija ob 10. uri vrši se v gostilni Breschnik v Šoštanju kmetski shod, [katerem bode govoril odvetnik dr. Petri-|chek' iz Šoštanja o razmerah posojilnice v Šoštanju. jilom posojilnice t Šoštanju (Izvirni dopisi) iPalom prvaške posojilnice v Šoštanja raz-v vedno večji škandal. Kakor vedno, ■jo slavni slovensko-narodui voditelji tudi v nčaju vso svojo ozkosrčnost in tudi sedaj zopet, da bi jim bilo vbogo ljudstvo fens krava. _ _ [Stvar je danes vendar popolnoma jasna. tujska posojilnica je vsled zločinskega go-tva njenih vodij že več let sem luna, to pa za več kot 200.000 K. iredati bi morala že davno k o n k n r z; Ijo našem mnenja bi morala tadi že davno ■>st vmes poseči, to pa prav energično, i je leta sem že delalo s sleparskimi bi-ierodajni voditelji te p o-fiilnice spadajo pod kljač, to je po. Pa žalibog je oblast v tem slučaja jako kneeljiva . . . | Prvaki bočejo svoje sleparije na vse mogoče i prikriti in posojilnico ^sanirati." Glasom poročil sta imela klerikalna poslanca [Kcrosec in dr. Verstovšek pogovor z mini-predsednikom grofom Stiirgkhom, ki i tikal tega posojilniškega poloma. Voditelji ilnice si namreč stvar prav zanimivo bUvljajo; oni mislijo, da se bode p o p 1 a-llo brez vestnosti in 1 u m p arijo [lojilničnih mogotcev izdenar-lavkoplačevalcev. Dobiti mislijo [ti vrsti podporo vlade oziroma štajerskega ; to podporo naj se vzame iz s k 1 a-lioper po ujmih in suši priza-|ti škodi. Torej denar, ki je določen za ine kmete, katerim je toča ali mraz ali ali povodenj veliko škodo napravila, — k s katerim se zaceli vsaj nekaj gospodar-kitn vbogega, našega ljudstva, — po tem jrju torej grabijo zdaj prvaki in hočejo z zamašiti luknje, ki so jih napravili brez-ki zap.avljivci tujega imetja, —■ hočejo to liti seveda edino zaradi čega, da šparajo svoj Kar bi ta podpora iz kmetskih de-lolgov pustila, — tako so si gospodje i izračunali, — to bi morali člani posojilnice- plačati. Seveda bi morali denarno trdni gospodje v prvaškem tabora za posojilo prevzeti 3% obrestovanje. Drugače bi prevzela zopet država obrestovanje in amortizacijo posojila. Tak je bil torej načrt šoštanjskih posojilničarjev. Čudimo se le, da niso zahtevali, da mora država vsakemu članu predstojništva in nadzor-ništva te posojilnice še zlato nro kupiti . . . Mi pa pravimo, da se denar davkoplačevalcev ne sme zapravljati, da se z njim ne sme plačevati grehe tistih poštenjakov, katerih slovensko-narodno navdušenje se meri po visokosti korita . . . Predno da se ljudske krvave davke porablja, predno da se vboge zaupljive kmete rubi, prime naj se tiste visoke prvaške gospode, ki so po pol noma kri vi in ki se zdaj na vse pretege trudijo, da bi spravili svoj denar na varno. Ni res, da bi moral nedolžni slovenski kmet plačati, kar so zakrivili slovenski advokati! Voditelji posojilnice naj posežejo v svoj lastni žep! Na ta način bi bankerotna posojilnica vsaj polovico svojih dolgov lahko plačala. Dne 2. marca 1910 se je pred c. k. sodnijo slovenski advokat dr. Franc Mayer zavezal, da plača svoj dolg pri posojilnici v znesku 92.000 kron do 1. prosinca 1911 v mesečnih obrokih po 100 kron. Drugače bi imela posojilnica pravico, glasom notariatskega akta z dne 9. julija 1918 omenjeno svoto silnim potom (z eksekutorjem) od dra. Mayerja dobiti. Od tega okroglo 92.000 kron znašajočega dolga plačal je dr. Mayer samo 20.000 kron. Dolžan je posojilnici torej še vedno okroglo 72.000 kron. Voditelji posojilnice bi morali torej gledati, da dobijo čimhitreje ta denar nazaj. Kajti lo na ta način bi dokazali, da nočejo oškodovati zapeljane člane posojilnice. Pa je še več drugih takih dolžnikov posojilnice v Šoštanju poznamo in zato pravimo: vse pride na dan! Dolžnost sedanjih voditeljev Šoštanjske posojilnice bi bila, da povzročijo povrnitev teh velikih svot, ako hočejo v istini resno saniranje ter rešitev članov posojilnice doseči. Pa tudi še drugi dolžniki posojilnice bi bili v položaju, svoje dolgove pri posojilnici nazaj plačati, ako bi posojilnica to strogo, eventuelno tudi potom sod-nije zahtevala. Tega pa vodstvo posojilnice doslej še ni storilo. Kajti t e m n vodstvu je mnogo več za žepe teh krivičnih dolžnikov in izsesalcev posojilnice. Za to jako važno stvar, namreč za dolžnike šoštanjske posojilnice naj bi se gospod namestnik in sploh oblasti zanimali, predno bi tisoče davčnih goldinarjev polomljeni posojilnici na razpolago dali. ^Saniranje", kakor si ga predstavljajo se- danji člani komisije za saniranje, bi imelo edini namen, pomagati dolžnikom posojilnice iz njih zadrege. Pravično pa bi bilo, da se pritegne k plačilu v prvi vrsti dolžnike posojilnice ter one bivše člane predstojništva in nadzorništva, ki so sokrivi na š k a nd a-loznem gospodarstvu v tej posojilnici. To je mnenje vseh, ki mislijo pravično. Šoštanjska posojilnica s svojo žalostno usodo pa bode še marsikoga seboj v grob potegnila. . . * * * Celje, 24. junija. Preteklo nedeljo vršilo se je. v hotela Raj-šter v Šoštanju zborovanje, na katerem je poročal posl. Verstovšek o saniranju posojilnice. Na zborovanja vrglo se je vso krivdo na polomu šoštanjske posojilnice na ^Zadružno zvezo" v Celju, kar se pa sicer ni dokazalo. Poleg članov nadzorništva in predstojništva udeležil se je zborovanja tudi šoštanjski advokat dr. Mayer. Posl. Verstovšek je imel menda namen, da dra. Petritscheka pred zadružnimi člani očrni; kajti rekel je, da kmetje naj ne hodijo več v pisarno dra. Petritscheka. K6r se je nahajal v Verstovšekovi družbi dr. Mayer in ker Verstovšek šoštanjskih razmer ne pozna, je pač čudno, da se je tako izrazil, brez da bi komu koristil ali škodoval. Dr. Mayer sam je prijel za besedo in se je postavljal kot nekaki rešitelj kmetov. Naglašal je, da je leta 1911 iz svojega premoženja 20.000 K šoštanjski posojilnici plačal in da je moral vsled tega svojo vilo prodati. Ta trditev pa je popolnoma neresnična, ker je Mayer svojo vilo že leta 1908 ve-leposestnici Avgusti Krainz za 51.623 kron prodal. Čudno je, da je že v spomladi 1. 1912 umrla Krainz v zemljiški knjigi še danes lastnica t. zv. vile Mayer v Šoštanja . . . Kakor povedano so dr. Mayer odnosno njegovi sorodniki tekom 1. 1911 posojilnici plačali 20.000 K za pokritje dr. Mayerjevega dolga v okroglem zneska 92.000 K. Pravi se, da je posojilnica ostali dolg (72.000 kron) dru. Mayerja šenkala. Seveda to darilo ne more veljati, ker se z njim oškoduje upnike posojilnice. Za to nečedno transakcijo so odgovorni tndi člani predstojništva in nadzorništva šoštanjske posojilnice. Na rednem občnem zbora z dne 30. julija 1911 se je volilo v predstoj-ništvo sledeče: učitelj Ivan Koropec, trgovec Jo s. Skobrne, čevljar Franc Grebe n š e k in posestnika Miha Stanovšek ter F r a n c G o r i č a i k, vsi v Šoštanja ; v nadzorništvo pa: sodni dostavljevalec Miha Stanovšek, učitelj Franc Vrečko in notar VincencKolšek iz Šoštanja. Ver-soovšeku in Mayerju se ne bode posrečilo, vreči vso krivdo na celjsko „Zadružno zvezo" ; kajti trans- Denar |je nekaj časa sem redek; skriva se in je je denar služiti. Ali življenske posilijo vsacega v boj za pridobivanje. t boče ta boj dobro prestati, biti mora zdrav, krepek in zmožen za odpor. Rabimo tedaj pri pomanjkanja spanja, nervoznem stanju, utrujenosti, bolezni krvi in prenapornem delu Feller-jev dobrodišeči zeliščni esenc-flnid z zn. „Elza-fioid", kajti ta vpliva osvežujoče, muskeljne ter živce okrepčujoče, ohladujoče in oživljajoče. Kakor vedno zopet izvemo, odpravi celo zastarele gihtične in revmatične, prsne in druge bolečine. 12 steklenic za 5-— kron franko naj bi vsak naših čitateljev pri apotekarja E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko) naročil, kajti to je malo naloženje kapitala, ki nosi bogate obresti. r------------- Straichillova grenčica iz zelenjave povzroči MAAhhAlllin moč in je vsled Tega pri večjem telesnem naporu IieOBIlOlUlO pOLreDUa. romarje itd. ■ akcije, napačno ravnanje, sleparskih bilanc in računskih zaključkov ni izvršila „ Zadružna zveza", marveč zastopniki posojilnice. Te odgovorne osebe posojilnice morajo se v prvi vrsti prijeti za odgovor in za plačilo velikanskega primanjkljaja. Saj je dr. Mayer sam dejal, da se te osebe lahko odgovorne napravi, da bi pa to njih denarni polom pomenilo. Seveda je Mayer tudi rekel, da to ne gre, da bi morali Miha Cerovšek in drugi plačati, ker bi bili potem gospodarsko uničeni; pa gre, kajti potem bi teh 600 zadružnih članov mnogo manj za pokritje deficita plačalo. Obljuba dr. Verstovšeka, da se bode odgovorne osebe od strani posojilnice na odgovor poklicalo, je jalova; posojilnica doslej ni niti s prstom mignila, da hi te ljudi tožila in prostovoljno gotovo ne bodejo ničesar plačali. Tudi dr. Mayer sam še ni svoje obljube izpolnil, ki jo je dal na viharnem shodu dne 16. maja t. 1., češ da bode še eno svoto za posojilnico plačal. P o s o j i 1-nico se zamore le tedaj uspešno sanirati, ako krivci sami še na-daljno s vote za deficit plačajo... Po končanem zborovanju se je obnašal dr. Verstovšek sramotno; prav žalostno je od tega političnega poštenjaka, ako pod varstvom svoje imunitete tretje osebe žali. Sicer je dobil od prizadetega in od navzočih kmetov primerni odgovor. V bodoče se bodo pač varoval, žaliti ljudi, ki mislijo resno na rešitev prizadetih kmetov. Mi seveda smo za saniranje posojilnice; ali izvršiti se mora drugače nego bi to radi pr-vaški mogotci storili. Mi bodemo v prvi vrsti nato delali, da se člane posojilnice obvari škode. Stvar c. k. okrajnega glavarja v Slov. Gradcu, g. dr. P o iger je zdaj, da se natančno poduči o razmerah v tej posojilnic. Kajti le na podlagi natančnih informacij je nspešno saniranje pričakovati. * ** . .. Šoštanj, 24 junija. Na nedeljskem shodu pri Rajšterju je znani politični poštenjak dr. Verstovšek zbranim kmetom svetoval, da naj ne hodijo v pisarno advokata dr, Petritschek, češ da ta posojilnici le troške dela in da je on kriv, da je prišla posojilnica v denarne težave ter stoji pred kon-kurzom. Dr. Franc Mayer, katerega imenujejo kmetje po navadi „ doktor Zguba", hotel se je oprati in vreči vso krivdo na celjsko ^Zadružno zvezo". Hotel je kmete nafarbati, koliko je že za posojilnico žrtvoval in koliko se je trudil, da bi ji pomagal iz njene zadrege. Ali kmetje sladkim besedam teh dveh prvakov niso verjeli. Oni poznajo vzroke poloma posojilnice iz lastne izkušnje predobro, da bi se pustili i zanaprej za nos voditi. Ko je Verstovšek pred zboroval-nim lokalom opazil odvetnika dr. Petritscheka v razgovoru z nekaterimi kmeti, bil je hudo razkačen; bal se je pač, da bi izvedeli kmetje resnico o polomu. Zato je v predrznem tonu nahrulil dr. Petritscheka, da naj ta prostor zapusti. Dr. Petritschek pa mu je hitro odgovoril. da leži v interesu kmetov, ako izvedo prave vzroke slabih denarnih razmer posojilnice in da torej on prostora ne bode zapustil, pa čeprav je to neprijetno Verstovšeku in njegovim tovarišem. Ko se je potem dr. Mayer vmešal, moral je najbolj neprijetne resnice iz ust dra. Petrischeka slišati. Niti korajže ni imel odgovoriti, kajti resnico se ravno ne more vtajiti. Izviti se je hotel s smehom, ali v celi več sto glav broječi množici našel je le dva prijatelja; slikarja Leopolda P a č n i k, ki ima dr. Mayerja zato rad, kčr ga ta še ni pusti! zaradi ekspenzarja zarubiti, in nekega Jnrmana iz Pasjevasi, ki je istotako njegov klijent. Dr. Verstovšek je pod varstvom imunitete hotel celo dejansko napasti dra. Petritscheka; pa si je stvar pravočasno premislil, ker bi bil drugače od slovenskih kmetskih pesti tako tepen, da bi grešne kosti svojega rojstva nikdar več v Šoštanj ne prinesel. Tem prvaškim gospodom je pač jako neprijetno, da so našli slovenski kmetje v šoštanjskem okraju v osebi novega advokata dra. Petritscheka poštenega zagovornika njih pravic, ki zastopa pravic-nointerese kmetijstva in ki se bode tudi naprej trudil, da se ne bode kmete oškodovalo vsled sle- parij posojilnice. Kot narodnjaški za-griženec izkazal se je tudi šoštanjski trgovec S e n i c a, eden tistih slovenskih trgovcev, ki pridigujejo sovraštvo proti Nemcem, da bi potem sami lepše kšefte delali. Ta možakar je menda že pozabil, kaj so on in njegovi nastav-ljenci z vžitkarjevo hčerko Rozalijo Jurko dne 22. marca 1913 uganjali. Krivično se je Rozalijo Jarko obdolžilo tatvine in jo telesno preiskalo, nakar se je lažnjivost te trditve izkazala. Kdor torej noče gotovih Bneprijetnosti" doživeti, ta ravno ne grč k trgovcu Ivanu Senica . . . Razmere v Šoštanju pa se bodejo kmalu popolnoma odkrile! Balkanske zmešnjave. Srbsko-bulgarska napetost vlada naprej. — Rusija se trudi posredovati. — Srbija odnehava? — 12 obešenih. — Albanija. Zadnji teden je prekipela napetost med Bulgari in Srbi do vrhunca; vsak trenutek se je bilo bati proglasitve vojne. Potem je prišel ošabni telegram iz Rusije, ki je obema državoma tako rekoč zapovedala, da se morate pokoriti carjevi razsodbi. Bulgarija je takoj dejala, da sprejme to razsodbo, ali ne na podlagi pred vojno sklenjene balkanske pogodbe. To pogodbo, podpisano in zapriseženo, pa zviti Srbi nočejo priznati. In zato je prijela Bulgarija za meč. Odločitev leži zdaj v srbski skupščini, ki bode danes (četrtek) o stvari sklepala. Kakor vse kaže, bodejo Srbi zopet odnehali in se podali, ker nočejo doživeti še ene Slivnice. Zadnja poročila vsaj pravijo, da je upati na mirno rešitev vprašanj. V ostalem je poročati, da se razmere v Albaniji polagoma urejujejo. V Skutariju so morali nemški mornarski vojaki črnogorsko pošto zapreti. Malisori se pripravljajo na nove boje in nočejo Črnogorcem niti ped svoje zemlje odstopiti. Žalostne so razmere na Turškem. Morilce prejšnega velikega vezirja, med njimi visoke oficirje, so vjeli in na smrt obsodili; 12 teh mož so na javnem prostoru obesili . . . Krvavi Balkan! Zadnji telegrami. Krvavi boji? B e I g r a d, 25. junija. Tukaj je došlo poročilo, da so bulgarski vojaki v veliki množini danes ponoči ob 1. uri srbsko vojaštvo pri Zle-tovi in Ratkovacu, baje brez vsacega vzroka napadli. Boj traja naprej. Belgrad, 25. junija. Po krvavem boju so Srbi bulgarsko vojaštvo, ki je naskočilo njih pozicije, nazaj vrgli (??). Srbi so bili v veliki premoči. Srbska zverinstva. „Alb. Korr." poroča iz Djakove, da sj haja v Albaniji še mnogo srbskega voj; ki preganja na zverinski način domače pfl valstvo. V Juniku in Batuši so Srbi več kot albanskih oseb postrelili. V Baranovči so Mohamedance, ki niso hoteli prestopiti v sn vero, vrgli v ječe in jih pretepavali z mil štriki. Srbija odneha. Položaj se je zopet izboljšal; bij a se bode gotovo podala. ko je Srbija doživela vsled m prijateljstva do ruske na vse si hinavske politike zopet grozni raz. Položaj se zna sicer še y njem hipu spremeniti, ali brž se bodo vendar vsa vprašanja nim potom rešila. Steel n vedno kaki onelno neg znanjev; Dopisi. Orehova Ves. Dne 6. aprila 1912 je tekla županu Pišeku triletna doba in junija t. 1. je prišlo do volitve (menda poslanca Pišeka druge postave?). Volilni za] je sestavil skrajno krivično, mnogo svoji sprotnikov je meni nič tebi nič kar iz ii izpustil in po ukazu vsled rekurza le m popravil ter sam sebe vpisal kot volilca | II. razred, čeravno mu pristoja menda H. razred. Poslanec Pišek si je mislil, da morejo volilci z bičem prisiliti, da ubogaji kor živina, ter biti njegovi sužnji! Večini govih najzvestejših privržencev ga je zavi govih laži, krivic in ošabnosti zapustila, tj Gospodarju", „Straži" in BSlovencu" volitvi tako, da je vsak, ki ni z njim, od in nemškutar. Ako bi kateri njegovih nasprotnikov bil hotel na njegovo stran piti, takoj bi ga bil za najboljšega Sta proglasil. Piše, da je njegova stranka v IB. razredu zmagala; bodi pa že naprej dano, z najostudnejšimi krivicami je zi kar bo slavno c. k. okrajno glavarstvo in upamo, da se bodo Pišeka ne le njegovi ski ampak tudi državnozborski volilci, vsi SI posebno pa voditelji njegove stranke srai Iz Nemčije. Dinslaken(Rhein 20. junija 1913. Dragi „Štejerc!" Malok biš poročila iz tujih krajev, v katerih si Slovenci svoj vsakdanji kruh; zato Ti jaz napišem par vrstic v pomislek tistim, vedno silijo v tujino. Tukaj v Nemčiji delavstvo od leta do leta slabši, živila se podražujejo, plača pa je vedno enaka skoraj slabša kot pred par leti, teko da težavno se večji družini preživeti; delo; rudokopih, kakor povsod, jako nevarno. poškodbe in smrtne nesreče so tukaj vi stvar. Da bi tisti mladeniči, kateri v iz domačih krajev, lepo doma ostali, bi a ne bilo treba mučiti po zaduhlih jamah, terih si zapravljajo zdravje in se jih loli nesreči. Zaslužka je pa tudi v zadosti, in se ne zgodi toliko nesreč, ki tujini. Vsaj že star pregovor pravi: domača gruda, ko na tujem zlata ruda. teljske pozdrave iz tujine J. čepelnik, i £ , naročnik. :ft Ti Pekel pri Poličanah. V soboto, dne gurjia bi lija t. 1. se vrši v Peklu na Poljčanskem j^. . dvoru veliki živinski sejem. Sejemska vsk (^Q (štandgeld) se ne pobira in je veliki prig m(,*t;,, vine kakor tudi obisk domačih in tujih i ^ •• • pričakovati.___________________________ j^ ^ lilci niir bodejo olnoma grož: »kunec" ljubljant Velika ni. Pri zniško j iz tira, oko v aČ Buz 7, dr pa težki ji oberla ijence si Iz Naš M po milos nec, j c go ljuds ven, zli pet :az ali nheljs! bi rr no pri' U po de gospo iha sa dar živ z lastn ičetove dovati. ko je »jega bra ilstva t ;opa" ^. No, 2 lobni jn |gniti na i zbori nkovi vrag vs r bod« e tja i e, — mčiča, t ■abolt! da Ivno pre iti, kad Saj j. bi hote eral. A! ijo, pr Miha ra ližnosti ipekta pr inaj vlo muh. I [0 Brenč: prepo vi muh io ljudf jSpuhlju. Vbogi da jf ijo prv; p. Večine Ustna won vleči te na-aštva, prebi-t 100 to vse srbski okrimi Steckenpferd 8 milo lilij ino mleko redno kakor doslej neobhodno potrebno za raci- onelio negovanje kože in lepote. Vsakodnevna pri- znanjevalna pisma, a 80 h povsod v zalogi. Novice. kone mir Velika železniška nesreča se je pripetila v i. Pri Jablanici padla je velika skala na rlezoiško progo; vsled tega je skočila lokomo- k tira, troje vagonov pa je padlo 10 metrov v Narento. Zdravnik dr. Ruscha in 3Jega hrjač Bnzin sta bila takoj mrtva; prvi za- trani $* ^> drugi Pa ° otrok. Mnogo oseb je lahko, 12 pa težko ranjenih. Med ranjenci se nahaja P "* idi oberlajtnant Em. Maschek, rojen Štajerc. zad- kjence se je prepeljalo v bolnico v Sarajevo. Iz Spodnje-Štajerskega. Naš Miha Brenčič, korenjak iz Pichldorfa po milosti politično nezrelih volilcev državni ec, je zopet nekaj izredno koristnega za jo ljudstvo storil. Mož je namreč posebno laven, zlasti odkar smo mn obljubili od »Šte- penzijon" ... Za vboge kmete, ki jim mraz ali ujmi napravili gospodarsko škodo, apnheljski Miha sicer ne briga. On vozi gnoj, bi moral biti na Dunaju in je le tedaj no priden, kadar gre h poslaniškemu ka- ju po desetake. Miha ima vse druge skrbi, p gospodarsko delo za kmete. V prvi vrsti sam sebi najbližji, v drugi vrsti pa dar živ krst od njega ne more zahtevati, da z lastnimi možganami mislil. Pa pustimo iove možgane, ki jih je itak jako težko ovati. Kakor znano, je bilo prvo delo Mi- ko je prišel v parlament, potegniti se za ;a bratranca, ki so ga vtaknili zaradi javnega atva v luknjo. Brenčič misli namreč, da Dpa" kot poslanec v prvi vrsti svojo. dru- No, zdaj je naš ljubi Miha zopet napravil ibni junaški čin, za katerega ga je treba igniti na prvaški ščit. Podal je namreč v dr- jrai zbornici interpelacijo zaradi — dogodkov (Frankovcih. Sakrabolt! Sakrabolt! Zdaj bo mg vse nemškutarske gasilce pocitral. Mi- bode sicer Brenčičevo interpelacijo brž- le tja nesel, kamor se vedno papir seboj ie, — ali gasilci se vendar grozno bojijo Jiča, tega rjovečega leva, ki jim grozi . . . .bolt! Kaj bo, kaj bo! Miha bi znal še ii, da se sploh vsa gasilna društva edno- imo prepove, da sploh nikdo ne bo smel več iti, kadar bode gorelo. Miha že, Miha doseže —v! Saj je bil vendar pri »pšelarjih" koprol in iz a° ) bi hotel tam ostati, bi bil danes že najmanje .a teral. Ali ker pri vojakih samo 6 krajcarjev |l J9 ičdjo, pri poslancih pa deset goldinarjev, Sel Be v.e Miha raje pod Koroščevo kuto ... V vsej ^a . miŽDOsti in s celim lojterskim vozom polnim a. Je Spekta prosimo nedosežnega Mihčeta iz Spuhlja, k oaj vloži še eno interpelacijo, to pa zaradi muh. Kajti muhe so zdaj jako nadležne in —jErenčič komandira, bode vlada takoj mu- ^?° ! ! m prepovedala prosto občevanje. Miha, od- ' m muhe; garantiramo ti, da ti postavi hva- 1 ' T ino ljudstvo spomenik na največjem gnojišču ohk°l -Spuhlja. srn ki Vbogi gasilci! Zdaj zbijajo prvaški listi po ' *a.,01 piJaje joj! Zaradi sestanka v Frankovcih rJoljsa ^ prvaijj z^aj) kakoj. mačka, ki ji stopiš na .' p. Večinoma psujejo seveda ljudje, kateri nimajo ■' ve ieiie strehe in ki se jim torej ni treba bati jija. Ti imajo dolge jezike, ker za te ljudi je me o. ^tna hramha re8 nepotrebna; slama v njih isem » ^ gfi nfi vname ;n drnzega nimajo. . . Prav do se togoti znani narodni »Cekiinec" iz Božke okolice, ki ni mogel izštudirati in ki idaj vlogo slovenskega žurnalista v Celju. čečkari »Cekiinec" v »Slov narodu", da i nimajo ničesar na deželi opraviti in da [bodejo na deželi nobene priredbe več imeli. (olaoma brez vsake jeze povemo, da zamore grožnje napisati le kak nezreli smrkolin. fciiinec" naj pomisli, da je njegova čečkarija J!;nl>ljanskih listih le pomilovanja vredna, četo vleče zanjo honorar. Gasilci, nemški in čTpa v II. ej ima; ■azso 'i ob 31ovei amov bčani nla kdaj 10 rsa ih ku] napredni, so ravno na deželi trikrat več storili, nego v mestih in trgih. Povejte le en večji požar na spodnjem Štajerskem, kjer ne bi pomagala kakšnja nemška požarna bramba! In kmetje so našim gasilcem zato hvaležni. Kmetje vedo danes prav dobro, da so gasilci požrtvovalni možje, ki vkljub lastni škodi v najhujši nevarnosti svojo dolžnost storijo. In taki možje se ne bodejo pustili komandirati od žurnalistič-nih pobalinov, ki živijo zgolj od hujskarije. Gaailniški sestanki po deželi se bodejo torej ravno tako zanaprej, kakor so se dosedaj vršili. To je gotovo! Ako pa mislijo prvaški kujskači, da bodejo s svojo gonjo resnim članom gasilnih društev na deželi veselje do stvari odvzeli, se tudi motijo. Gasilci niso smežna igračica, kakor »sokoli" ali »čuki," — oni bodejo ostali zvesti in pogumni na svojem stališču. Torej — vederemo, signori! 0 priredbi V Frankovcih napisala je klerikalna »Straža" toliko gorostasnih in naravnost nebovpijočih laži, da se celo mi čudimo nad brezsramnostjo teh političnih katoličanov. Bilo je na obeh priredbah mnogo ljudstva in vsi, brez razlike te ali one stranke, so nam priča, da klerikalna „Straža" laže. Ne bodemo se spuščali s tem pijanim lističom v dolge polemike. Pribijemo le sledeča dejstva: „Straža" laže, da je prišlo le — 11 (reči ednajst) tujih gasilcev; res je pa, da jih je prišlo le iz Ptuja 32 (!!), iz Ormoža pa še več, nadalje iz Dornave, iz Bukovcih, iz Velike Nedelje itd.; res je, da so se ti gasilci na 15 vozovih v Frankovce pripeljali. Dotični poročevalec „Straže" je moral biti torej že tako pijan, da ni znal več šteti. — xStraža" piše nadalje, da so imeli pri gasiloi-ški veselici nemške ali „frankfurterske" zastave razobešene; res je pa, da so imeli gasilci dve cesarski in eno štajersko zastavo razobešeno. Istotako res je, da so imeli pri „slovenski" prvaški „ veselici" razobešeno edino eno izmito belo-plavo-rdečo zastavo. Vkljub temu torej, da so bili pri tej prvaški veselici tudi veteranci navzoči, si niso upali razobesiti niti ene cesarske zastave: To je znamenje, v katerem zmislu in na kakšni način so »narod-njakarji" pod komando Brenčiča svojo »slav-nost" obhajali. — »Straža" laže naprej, da so gasilci »die Wacht am Rhein" prepevali. To je istotako sramotna laž, vredna tistih klerikalnih brezznačajnežev, kateri bi tudi po krivem prisegli, ako se gre za klerikalno stvar. S takimi ničvredneži se seveda ne moremo pričkati. Tudi klerikalno misleči kmetje, ki čitajo »Stražo", bodejo obsojali njeno pobalinsko-smešno, podlo lažnjivost. Fej! Vojak in politika. Ko so prvaški hujskači zadnjič v Frankovcih vprizorili v grmovju veselico, udeležilo se jo je tudi tri ali štiri aktivnih vojakov. Orožniški oberlajtnant, ki je imel žalostno in neprijetno nalogo, zastražiti in nadzorovati rdečo8rajčnike v grmovju, spodil je te aktivne vojake proč. In imel je popolnoma prav. Kajti vsak aktivni soldat, ki ni popolnoma za-rukan, kakor gotovi klerikalni poslanci, ve in mora vedeti, da soldat in politika nimata ničesar skupnega. Dokler nosi vojak cesarsko suknjo, ne sme se udeležiti političnih hujskanj, zlasti pa takih ne, pri katerih imajo prvo besedo vele-izdajalski prijatelji Srbov. Dotični g. oberlajtnant imel je torej popolnoma prav, ako je tiste zapeljane vojake domu spodil. Nedosežni in ne-poplačni Miha Brenčič je hotel zato oficirja ošteti in okregati. Pa se je zmotil. Kajti za c. k. oficirja je domišljavost tega ali onega napihnjenca deveta briga. Oficir je Mihi takoj povedal, da nima z njim prav nič govoriti. Zato je Mihec oficirja v svoji zgodovinsko važni interpelaciji očrnil. Vbogi oberlajtnant, zdaj mu je pač za obupati, ker je izgubil ljubezen spuhelj-skega modrijana . . . 0 dogodkih v Loperšicah se nam še poroča: Gasilniška priredba je mirno in brez vsacega motenja končala. Na »sokolski" veselici, ki se je vršila pod patronanco klerikalca Miha Brenčiča, pa se je držalo celo vrsto nesramno huj-skajočih govorov, ki so jih sicer poslušali večinoma le ženske in otroci. V rdeči srajci so prišli tudi dr. S e r n e c, njegov tovariš dr. L a š i č in nadsokol dr. Strelec, ki je drngače tudi c. k. notar. Dr. Sernec je na surovi način proglašal bojkot zoper obrtnike in trgovce, ki se ne pokorijo prvaški komandi. Mladi ta advokat, ki misli, da bode s svojo glavo zidove predrl, naj pomisli, da so kmetje na trgovce in obrtnike v mestih ravno tako navezani, kakor ti na kmete. Kmetje prodajajo svoje pridelke večidel nemškim kupcem in od teh dobljeni denar nosijo potem vsaj deloma tudi v Sernečevo kanc-lijo. Sploh pa naj bode Sernec prepričan, da njegova hujskanja ne bode imela nobenega uspeha. Škandal je tudi, da se je udeležil te priredbe tudi ormožki c. kr. sodnik Žemljic; to je namreč tisti Žemljic, ki se boji »Štajerca" tožiti, čeprav se mu je v tem listu stvari očitalo, ki se na noben način ne dajo združiti s sodnikovim poslom. In vsi ti »sokoli" so stali pod komando do kosti črnega Brenčiča iz Spuhlja. V Trbovljah vladal je v spomladi tifus, ki je zahteval mnogo žrtev. Odločni nastop oblasti in trud zdravnikov je to nevarno bolezen kmalu zadušil. Ali zdaj se ljudje zopet niso brigali za oblastne odredbe, ki so bile določene, da se zopetni izbruh bolezni prepreči. Nečistost delavskega prebivalstva, umazana posoda za piti, umazana stanovanja itd. se je zopet povečala. In nakrat se je tudi tifus zopet pojavi I. V enem samem tednu, od 14. do 20. junija, zbolelo je težko na tifusu 18 oseb. Zdravniki in državni organi delajo na vse kriplje, da preprečijo nadaljno razširjenje bolezni. Slabo je tudi, da v Trbovljah nimajo apoteke. Magistru Peharc iz Celja jo je sicer oblast dovolila, ali zaradi pomanjkanja primernega lokala jo doslej še ni otvoril. Upamo, da se bode z najstrožjimi odredbami zoper tifus nastopilo. Razstava pletarskih del iz državne šole za pletenje korb v Sv. Barbari v Halozah nahaja se zdaj v preje Wegschaidrovi trgovini v Ptuju. Razprodaja se izstavljeno blago pri firmi Britder Slawitsch na Flarijaniplatzu v Ptuju. Razstava je jako zanimiva. Zastrupila se je v Mariboru železničarjeva hčerka Poldi Kolbl iz neznanih vzrokov. Veliki požar se je pripetil v Peklju pri Polj-čanah. Goreti je začelo v zalogi pive Gotz. V komaj 10 minutah stalo je 3 poslopij, pol ure pozneje pa 8 poslopij v plamenih. Domači gasilci so prišli jako hitro; potem so prišle tudi še požarne brambe iz Poličan, Sv. Duha, Slov. Bistrice in Šmarja ter na 3 automobilih gasilci iz Rogaške-Slatine. Ali zaman! Plamena so vsled velikih množin slame in lesa grozno narasla. Gasilci so morali le nato delati, da omejijo ogenj. Po dolgotrajnem delu se je tudi to posrečilo. Drugače bi pogorela vsa vas. Skupno je zgorelo 8 poslopij, razven zaloge Gotzove pive še poslopja posestnikov Damše, Pahole, Schutz in Stare. Prebivalci so si komaj življenje rešili, vse drugo je zgorelo. Škoda je jako velika. Cast in hvala gasilcem! Strela je udarila v Sv. Marku v neko lipo, pod katero je stal 3 3 letni deček Slameršak; bil je takoj mrtev. — V Lurstavi je udarila strela v gosposko hišo vinogradnika g. Voiska. Hiša je pogorela. — Tudi je udarila strela v goricah pri Trambergu v Winklerjevo hišo; k sreči ni zažgala. Nezgoda. Slikarski pomočnik Johan Vrečko iz Slov. Bistrice peljal se je na kolesu proti Pragerhofu. Med potom padel je iz kolesa in ostal nezavesten na tleh. Obraz mu je grozno razmesarjen. Nesrečneža so odpeljali v bolnišnico. Neposredni davki. Tekom IH. četrtletja 1913 postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli oziroma plačni v naslednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski davek ter 5-odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hisno-najem-ninskega davka in sicer: 7. mesečni obrok dne 31. julija 1913, 8. mesečni obrok dne 31. avgusta 1913, 9. mesečni obrok dne 30. septembra 1913. II. Občna pri-dobnina podjetb, podvrženih javnemu dejanju računov: III. Četrtletni obrok dne 1. julija 1913. Ako se navedeni davki oziroma pripadle deželne doklade ne vplačajo najkasneje 14 dni po preteku zgoraj omenjenih plačilnih rokov, tedaj morajo se plačati tudi zamudne obresti in sicer ne samo od državnih davkov, ampak v zmislu postave z dne 15. januarja 1904. I. dež. zak. broj 17 tudi od deželnih doklad, če skupna letna dolžnost na do-tičnem državnem davku preseže znesek 100 K ; zamudne obresti znašejo od vsakih 100 K dotične dolžnosti in za vsak zamujen dan 1'3 v in se morajo izračuniti ter z davki vred plačati od dne, ki sledi zgor naštetim rokom do vštetega dne vplačila zapadle dolžnosti. Ako se davčna dolžnost ne vplača v 4 tednih po preteku plačilnega roka, iztirja se ista s pripadlimi dokladami in z dotek-limi zamudnimi obresti vred potom predpisanega prisilnega postopanja. — 4 — Iz Koroškega. Bistrica V ROŽU. Piše se nam: Prihodnjo nedeljo bodejo Nemci in nemškutarji enkrat videli, kaj znajo črnuhi skupaj spraviti. V spomin starega Einspielerja, ki je kot prvi na Koroškem učil kmotako ljudstvo, kako se med Nemci in Slovenci politično sovraštvo širi, — vršil se bode jtabor" v Svečah. V ta namen seveda se mora vero zopet izrabljati, ker vpri-zarjajo celo stvar prebrisani farji. Ljudje bodejo potem mislili, da slišita vera in „živio"-vpitje v eno posodo. Hoče se verski čut naših kmetov popolnoma pomešati s politično godlo, ki jo duhovniki kuhajo, da bi vbogi ljudje, kateri ne mislijo mnogo, verovali, da hoče sam Bog vse to in da je on to napravil. . . Od vseh strani se bode vsled tega ovčice skupaj zbobnalo, da bodejo vse ta vtis dobile. Velika procesija, kakor se jo napravi drugače le sv. Resnem telesu, korakala bode skozi vasi, samo zaradi politike črnih „služabnikov božjih." Odkar je naš stari župnik nekaj truden, oskrbi vse to mlajša moč. Saj se je tudi pri sv. birmi pred cerkvijo, katera je vendar za Nemce kakor za Slovence, za katero so tudi Nemci mnogo denarja žrtvovali, razobesilo slovensko-kranjsko zastavo. Ali je dotični nezreli mladi mož morda že kje videl, da bi Nemci na kakšnji cerkvi razobesili črno-rdeče-zlate zastave ? Tako surovost si dovoli le tak hujskajoči far, ki okinča cerkev, to mesto pokoja ter Božje besede, s političnimi znaki. . . Isti manever prinesla bode prihodnja nedelja. Božja služba in procesija v političnem programu! Salzburškemu domačinu na škofovskem stolu, ki ni niti s prstom mignil, ko je videl panslavistično zastavo na cerkvi, priporočamo, da naj si ogleda v nedeljo še procesijo. Videl bode, kako se oskruni vero in jo ponižuje kot služabnico politike. Sveče V Rožu. Piše se nam: Po vsej Rožni dolini naznanjajo plakati, da se bode prihodnjo nedeljo (29. junija) tukaj pri nas velikanski klerikalni klimbim vprizoril. Pokojni Andrej Ein-spieler, nesrečni ustanovitelj „Mira", sedaj imenovanega „Smira", mora služiti v ta namen, da se dobi priliko črnim zapeljivcem, hujskati zopet proti nemštvu in naprednjakom. Slavnostno pridigo držal bode zopet docela znani fajmošter Svaton. To je oni duhovnik, o katerem se je že opetovano čitalo, da 25 steklenic pive naenkrat skozi svoje vedno žejno grlo požene, ter da bode kmalu treba zanj posebno pivovarno zgraditi. Obenem se bode praznovalo tudi Konstan-tinski jubilej. Rimski cesar Konstantin namreč je leta 313 dovolil krščanstvo, leta 324 pa je celo krščanstvo za državno religijo proglasil; zato so ga pozneje napravili za svetnika. 0 tem svetniku govoril bode Grafenauer; on kot org-ljar se namreč prav dobro na svetnike razume. Radovedni smo, kaj bode ta „zgodovinar" povedal. Konstantin pustil je leta 326 svojega sina Krispa in leta 327 svojo ženo Pausto umoriti. On sam pustil se je krstiti šele na smrtni postelji leta 337 ... Ali bode Grafenauer ta zgodovinska dejstva svojim vernim ovčicam zamolčal? Ali bode morda rekel, da ao to zgodovinske „laži" ? Potem lahko Grafenauerja že naprej podučimo. Konstantinovi katoliški zagovorniki, zlasti škof Evzebij iz Cezarije v Palestini so se zamiinj trudili, da bi te madeže od Konstantinovega imena izmili; nasprotno so morali priznati, da je Konstantin r e s to storil. Patie Grafenauer, kaj bodete torej v tej stiski storili? Pokazali se bodejo pri tej slavnosti tudi sorlia, po domače „čuki." Mladi ljudje, ki se ne upajo samostojno nastopati, temveč se morajo skrivati za farške kute, si morajo ta naslov že dopasti pustiti. Torej „heil čuki"! Ustrelila se je v Celovcu omožena delavka Elvira Hauser. Bržkone se ji je duh omračil. Vlomil je neki mizarski pomočnik pri trgovcu Eugen Raupu v Spittalu. Ukradel je 140 K denarja. Tata se vjeli in zaprli. Zaprli so v St. Paulu zidarja Jožefa Tratt-niga, ker je divjačino kradel. Utonila je v Fei8tritzu pri Sacbsenburgu 31etna Elsa StrauB v tamošnjem potoku. Pobalinstvo. V Beljaku poškodoval je nekdo z nožem drevesca v Klagenfurterstrasse. Storilca še nimajo. Zaprli so v Celovcu že predkaznovanega postopača Antona Ušnik zaradi tatvine. Istotako so zaprli trgovca Leonardo iz Italije, ki je izvršil večje sleparije. Slepar. Neki neznani agent prodal je v Celovcu neki lahkoverni Ženski dva zavoja platna in jo je pri temu hndo osleparil. AutO povozil je v Beljaku 65 letnega vžit-karja Johana Gegner; revež je težko ranjen. Surovost. V Rakolah pri Velikovcu sunil je posestnik Johan Karpf z nogo posestnico Schruf v trebuh ter jo je smrtnonevarno ranil. Izpred sodišča. Ptuj. (Kaplan-pretepač). Pred okrajnim sodiščem vršila se je te dni zanimiva obravnava, katere žalostni junak je bil kaplan Anton Kovačič iz Monšperga. Mož je naravnost tipičen v svoji surovosti, brutalnosti in brez-srčnosti. Značilni duhovnik, kakor ne bi smel biti! Najhujše ima na piki tamošnjega organista F e k o n j a, katerega zasleduje na vse mogoče načine. Bojijo se sicer vsi kaplana, menda celo g. župnik. Organist pa naravnost ni varen, kadar gre mimo kaplanije. Da bi kdo v kaplanijo pogledal, tega se namreč kaplan boji, poaebno ponoči. Ali zahajajo menda v njegovo sobo gotovi živi strahovi? Organist je bil vedno izročen kaplanovim surovostim. Kaplan je debel in močan kot drevo, organist pa slaboten in bolehen. Tako ni čuda, da je kaplanova korajža še večja. Na dan organistove poroke v jutru šel je organist zvoniti. Ko je odzvonil in se hotel mimo kaplanije zopet domu podati, planil je kaplan zahrbtno in na pretepaški način nanj ter ga pričel preklinjati in psovati, potem pa še s pestmi ter polenom obdelavati. Organist je pričel na pomoč klicati. Ko sta potem njegova mati in brat priletela, zbežal je kaplan v svojo sobo. Motika, poleno in pest, to so torej sredstva katoliškega duhovnika! Enkrat je napadeni organist celo revolver iz žepa potegnil in v kup drv ustrelil, da bi s tem surovega kaplana prestrašil in se pred nadaljnim tepenjem ubranil. Zaradi svojega nasilja in svoje brutalnosti bil je kaplan tožen. SeTeda je vložil tudi zaradi nekaterih organistovih besed protitožbo; kajti njegova pretepaška čast je bila žaljena . . . Organista je zastopal g. dr. Petro wits ch, kaplana pa dr. V i s e n j a k iz dr. F e r m e v-č e v e pisarne. Razprava je bila burna in vele-zanimiva. Posebno priče so bile zanimive. Mariji Kodrič n. pr. se je prav jasno poznalo, da stoji popolnoma pod kaplanovim vplivom. Zato seveda ni nič vedela. Enkrat je začela: „Meni so rekli —" a potem je takoj zopet vse pozabila. Kajti za njo je stal kaplan, ki je vedDo vmes govoril. Sodnik ga je moral tudi pokarati. Ena priča ni prišla in je bila zato na 10 K globe kaznovana. Komaj šoli odrasla Roža Marčič je znala samo dva stavka govoriti, ta dva pa tako gladko, kakor da bi se jih na pamet iz katekizma naučila. Pri zaslišanju prič, pri katerem se je sicer prav močno opazilo, da dr. Visenjak še študen-tovske hlače nosi, pri katerem je pa tudi dr. Petrowitsch z ojstrimi a opravičenimi besedami očrtal kaplanov značaj, priporočal je sodnik dr. Stuhec spravo. In zdaj se je ta kaplanska duša pokazala v vsej svoji nagoti. Na noben način ni hotel kaplan odnehati, marveč je zahteval kaznovanje organista. Vsi so nanj govorili, sodnik, njegov zagovornik in organistov zastopnik ; ali kaplan je odgovoril le s ciničnim smehom. Vedel je, da v slučaju obsodbe ne bode samo organist, marveč tudi on sam obsojen, a vkljub temu ni hotel odnehati. Kaplanova maščevalnost je vse razburila. Dr. Petrowitsch mu je naravnost v obraz povedal, da se grč kaplanu edino zato, da bi vbogega organista ob kruh spravil. Reklo se mu je, da mora vendar vsakdo v zmi-bIu krščanskih naukov vsak večer vsem sovražnikom vse odpustiti. Končno, po več kot polurnem prepiru, je kaplan nerad odnehal, sprava je bila sklenjena, vsakdo je prevzel svoje troške in sodnik je oba oprostil. Zanimivo je bilo, ko je rekel dr. Visenjak, da je med kaplanom in organistom vendar razlika. Dr. Petrowitsch je takoj ojstro odgovoril: Pred kazensko sodnijo so vsi ednaki, kaplan in organist! Dr. Petrowitsch se je izkazal sploh tndi pri tej razpravi kot izborni branitelj. Radovodni smo le, koga bode ta tipični kaplan zdaj pretepel in kedaj pride zopet pred sodnijo'. Radovedni pa smo kaj bode s tem duhovniškim pretepačem I škofijski ordinarijat napravil. Gospodarske. Kdaj in kako se sme pokladati novoi Dobro seno ima močan dub, kateri prihaja od Del mične spojine zvane >kumarin< in nahajajoče se l rosulji ali bojki (nemški: Riechgras), rastoči po B] in od raznih drugih dišečih snovi. Ta močan zroči glavobol oziroma nekako opijanjenje ne ljudeb, ki so ležali v novem senu, temveč tudi p ki bivajo v tesnih hlevih in dobivajo tako sen seno vsebuje razmeroma mnogo vode, katera se i ležanjem sena polagoma zmanjšuje; seno se prej suho, da se je kar drobilo, postane ohko, 1 vhaja polagoma iz njega. Kakšne spremembe se| med ležanjem in vrenjem sena, se še dandan prav natančno; skoraj gotovo pa povzroče raz membe v senu bacili, ki se nahajajo v njem. štiri do osem tednov. Med vrenjem zgublja senol goma prvotni močan duh in okus. Novo seno st| začeti redno pokladati govedi in konjem šele čanem vrenju, kajti Če se ga začne prej redno i to živini pogostoma škoduje. Včasih se opazi, vina po takem senu samo močno poti, da bolj j stoma poščiva in da je ta scalnica bolj temna | vadne, ter da se dela na DJeDem dnu gošča. gre mehko, žlemasto blato, a živali same poštam kako tope. Če se ktmo živini kar naenkrat prel obenem poklada obilno, povari si živina preba konča potem večinoma z naglim želodčnim in i mrzlico, žival ne mara , njena gobčna sluzna koi vlečena; od živine gre n se je večkrat tudi zatečei ist se je včasih pol« lo poginila. V noven katarom, spojenim z krmo, je izredno žejni vneta in z žlemom pn smrdeče blato. Opazik in trebuha in nekaka zasp vine. Neredkokrat je živina se toraj nahajajo umorile, pa vsaj z ter puste potem r vina takšno novo seveda zle posledi h kraji tem se škodljive snovi, ki če bi žii natno spremene njene telesn eugodne posledice. Kakor seno tudi prav hlastno žn :e le poviša. Ako gre res stal in smo primorani poseči po novem, m? iu, potem naj se novo seno meša s starimi takšno poklada. Če pa starega sena ni več, naj seno zmeša s slamo in napravi potem iz te ros rezanico, in še to poklada le v malih množinah. Da prežene! kuram uši (kurjence), smesaj jo ie s 100 kisli. kislii 9 čopom a tudi vse dr gnezda poškn hišah, j surovo, nesgoščeno karbolr. in sicer zmešaj 1 del barbo deli vode prav dobro in namazi to tekočino strop, stene, tlak in tere hodijo kure čepet. Pa tndi tekočino. Proti nadležnemu mrčesu v stenicam, priporoča se kot sredstvo galun. zgine takoj in se več ne povrne, ako se nama postelje itd., kjer se je vgnezdil, z vrelo razto luna. Ako se doda apnenemu beležu, preden in strop belijo, nekoliko galuna, potem tudi ostajajo v tisti sobi. Uporaba galuna v to svrho i prav nič ne škoduje. ČreSnjeva muha. Ličinke ali črvi, kal navadno pravimo, ki se nahajajo v sadu črešenj, od črešnjeve muhe (Spilographa cerassi). Njihov muha poklada jajčeca meseca maja in še poz črešnjev sad. Ko ličinka izleže, se zarije v plod; doraste zapusti plod, zarije se v tla in tam zaN prihodnji spomladi izležejo iz bub zopet muhe. škodljivca pokončaš oziroma preprečiš, da se p« zaplodi, ukreni sledeče: Potrgaj črešnje čim zgodaj, uniči na tla padle črešnje in prekopaj črešnjevim kapom pred mesecem majem. B Škodljivca so navadno 3 do 5 cm globoko po in če zemljo prekopaš oziroma obrneš, spravi! bokeje, vsled česar se zaduše. Kako se napravi lim za lovenje muh. Da poloviš nadležne in negnusne muhe, Si ta-le lim ali lepivo. Vzemi 100 delov kalofoi enakih delov bele smole, 50 enakih delov repične) in 16 enakih delov lanenega olja. Vse to deni kožico, raztopi nad ognjem in ko se je popoln topilo, namazi z njim paičice ter jih nastavi na nem mestu v prostoru, kjer hočeš poloviti muhe,! Kakšna gnojnica naj se uporablja i Vrtnico. Za vrt naj se uporablja izključno le jeka napravljei ni tako dobra gnojnico iz ki gnojnica, če n pa zgub je treba, niča ska jo doda gnojn i na v: da se a in povreta gnojnica. Konjska najmanj pa prešičja. Ako se) ivjeka in spravi v zaprti posoc premrzlo, v teku 8 dni. Povreta ednosti t. j. raztopnosti po 2 tec i nič fo jo uporabi poprej. Ker ebujel naj se forove kisline, zato je potn obliki superfosfata. Na vsakiil dene po 18»/,, superfosfata. Pttf superfosfat vrže v gnojnico, naj se ga rattopi v t šele to vodo zlije v gnojnico med vednim Taka gnojnica se uporabi v razmerju 1 :100. S čim bomo gnojili rastlinam, rastol loncih ali drugih posodah? Marsikdo in druge rastline v loncih, nima pa vselej pril gnojne zemlje, s katero naj bi od časa do časa] ženo zemljo nadomestil. Za ta slučaj priporoča nar naslednje sredstvo: Raztopi naj se v 1 15 gr amonijakovega superfosfata, 20 gr žveplenol kalija, 25 gr čilskega solitra in 40 gr amonijevepl vsak hI \ topino Ali se dro? - ti dve z apnc iko raztopi fat tudi s Revmatk limi bolečin; noeni pc elne?a m priprav I kalodo ta riaci Mrzli zri da se -A »led nagor in teiavai izborni a in zamoi »teljev te ■ kron cm atsko. iilla pod ug ulija t. 1. VpraSar ittnikoT IS fO po I pri Ante vec s t. p< 4p tavlji liko oddati. para žen h, ki releelegan koštajc g, ek« i Bale hI vode naj se dene p 2 1 take raztopine in s i raztopino naj se rastline včasih zalije. Ali te ame mešati superfosfat • Tomaževo 0? — Ne 1 — In sicer zakaj ne ? Zato ker se, i se i dve gnojili zmešati, superfosfatova fosforova t apnom v Tomaževi žlindri veže in postane potem i raztopna. Prav radi tega se ne sme mešati super- I tudi s pepelom in apnom. (»Prim. Gospodarc) Birmatični pojavi v sencih, rokah, ranah, ki so vezani z U bolečinami in ki odvzamejo pacijentu mnogokrat tako polni nočni počitek, so opetovano posledica defektnih zob. Potom _ i negovanja ust, Čiščenja zob, prodno se gre spat s ) ?ripra»ljenim zobo-eiatilnim sredstvom, kakor je n. pr. ni kalodont, prepreči se nastanjenje bolanih zob in se va-pna način tudi pred vsemi posledicami. Mrzli zrak pride pri dihanju najprvo vžrelo in vrat. Ni torej I, ji se zlasti vratne bolezni tako gosto pojavlajo. Opazi se lliled nagona do kašlja, hripavosti, praskanja v vratu, zaslin-bin težavah pri požiranju. Ali mi imamo k sreči vedno Fel* pr izborni antikataralični zeliščni esenc-fluid z zn. „Etzafluidu 6i in umoremo torej to bolest kmalu odpraviti. Kdor od na-febbljer tega sredstva nima, naj takoj naroči 1 tucat franko i»- Iron od apotekarja E. V. Feller. Stubica, Elsaplatz štev. fimtiko. Loterijske številke. Irk, dne25.janija: 36, 45, 19, 49, 77. 18. junija: 58, 44, 11, 16, 43. itsllung von Arbeiten der staatlichen Lehr-istatte fiir Korbflechterei in St. Barbara i. d. K. in den enem. piaider Geschaftslokale, Pettau vne učne delavnice za pletenje i. Barbari v H. v preje trgovini y Ptuju Knpee-, Wasche-, Hand- und Arbeitskorbe, Is-nuil Blumeiistander, Papier- und Postversand-I Zeitnngs- und liurstenhalter, Lebn-, Schaukel-[Ulusessel aller Art. Serviertiscbc, Tischgarnitnreu, Sopba, Kindertiscbe, Stockerl etc. |e. kupejske, perilne, ročne in delavske korbe, lil ia delo in rože, korbe za papier in poštne jitve. držala za časopise in krtače, stoli za zibati, klubski vseli vrst. Servirne mize, i garniture, zofe, otroške mizniee, štokerli itd. "Verkaufsstelle: Razprodajalna: friider Slawitsch, Pettau, Florianiplatz. bllnngen fiir jeden erdenklichen Korbflecbt-artikel warden entgegengenommen. za vsak izdelek pletarstva se sprejemajo. 626 i Besichtigung! Ohne Kaufzvvang! ti ogled! Brez kupne obveznosti 1 Kisa § iwino z meSanim bla- l ugodnimi pogoji [.julija t. 1. v najem da; I se t Slov. Gradcu i Vprašanja na Antona In;. IiMkovee štev. 51, Haloze. Vino 1 !i':"T 1911 in 1912, I 10 pol-štartinov se i::: Antonu C a f u t a, "HIM St. 51, Haloze. Futer § kupuje r vsaki množini Molkerei VV a a s e n, Gradec, Jakomiuigasse 186. Trgovski pomočnik mlad, priden, posten in delaven, nemSkega in slovenskega jezika zmožen, najde dobro službo v trgovini manufakture SlawitseU & Heller, Ptaj. 626 Pozor! 50.000 parov čevelj!! 4 pare čevelj za samo K 850. ii. pstavljenja plačil več velikih tvornic se mi je na-istočim a 'eliko množino čevelj globoko pod izdelovalno jo j i cveti i oddati. Prodam torej vsakomur 2 para moških pri rok !para ženskih žnorastih čevelj, usnje, rujavo ali črno, časa iim Sraoih, kapenbezac, močno žebljana usnjata podla-ča nek i itMegantna najnovejša facija, velikost po štev. Vsi litru vod r /, ure od Ptuja oddaljena, novo zidana, 4 sobe, kuhinja, klet in 2 orala zemljišča, zlasti primerna za penzijonista ali krčmarja, se takoj proda. Natančni naslov pove uprava tega lista 612 se štrika in podštrika v Ptuju, Brandgasse 3. Hrami § z lepimi sobami in z vrtom, posebno za pencionUte primerni, dobro idoče krčme, polni koncesion, blizu Ptuja, gostilna s trgovino na železni postaji, celo blizu farne cerkve in blizu Maribora, tudi za mesarja jako primerna, lepa hosta 7 oralov merajoča na veliki cesti v Leskovec pri PUji ležeča, lepa želarija v Ncvi vosi pri Ptuju, v Haj-dini in Še več, so po dobrih pogojih takoj za prodati; več se izve pri Alojiu Mir v Ptoju, WagplaU Nr. 6. Orožje in kolesa na obroke; deli najcenejši. III. cenik zastonj. P. Dnftek. tvorni« puSk, koles in šivalnih strojev, Opoeno n. drz. železnici št. 2052 (Češko). ČAJ Odvajalni po ..Kfiller" pri prebavnih, in žreves-nih težavah 12o Cena K 160 in K 260 za zavoj. Se dobi pristno v apotekah; Kjer te ne, tam se obrnite naravnost na izdelovalca 0F- J. EICHLER ~m ateka „Zum guten Hirten" ,dec, LeonhardstraBe 6. apaiei Gra Naročite, Werndl-infanterijska pu3ke model 67/77 za krogljo, nastavek, strelja na 2.200 korakov, samo K 860; BO pa-trcnoT K 8—. Lita puška, prtnarejena v Lancaster-puško za šrotne patrone, kaliber 28, dobro vstreljena na 60 korakov, samo K 12- -. 60 patro-nov K 6*—. Friedrich Ogris. puškar, St. Margareteii ia Rosmtal. na Koroškem. Dekle iz dežele, iposobno za vsako delo, želi stopiti v službo pri boljši obitelji; naslov se izve pri ■pravi tega Usta. 606 Učenec I zmoten obeh deželnih jezikov se sprejme v trgovini z mešanim blagom Jo s. Woik v Hrastniku. Kdor želi kupiti lepo novo zidano hi3o, ki ima več sob, klet, vodnjak, velik vrt in zemljišče je blizo Maribora, lepa ravnina in za vsako obrt ali stanovanje pripravro. Cena je celo nizka, plačilne pogodbe male in lahke. Kupci se naj takoj zglasijo pri lastniku Franz Podlipnik, Thesen 37, Marburg. 589 Učenci d96 se takoj sprejmejo i. s. 1 tolarski, 1 kovaški, 1 sedlarski in 1 lakirarski učenec z dobro Šolsko izobrazbo. — Imam vse vrste novih ter rabljenih vozov v zalogi, z znižanimi cenami. Fabrika vozov Franz Pergler, Maribor, MUhlgasse 4*. Pozor! § 60.000 parov čevelj I 4 pari čevelj samo K 8 60. Zaradi ustavljenja plačil raznih večjih fabrik bq mi je naročilo prodati večje Število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih šnir-čevelj, usnje ruj. ali Črno ga-lofi. Kapen-hezac, močno ob-kovana usnjata tla, veleeleg. najnov. fasija, velikost po 8tev. Vsi 4 pari koštajo le K 8-60. — Pošlje po povzetju C. Wiener, eksport čevelj, Krakov Št. 206. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. debelost odpravi znameniti pristni dr. Ru-hterjev Čaj za zajutrk. Edino neškodljivo sredstvo prijetnega okusa in garantirano zanesljivega vpliva. En zav. K 250, 3 zav. K 7-—; dopo-siljatev poštnine prosta od inštituta .Hermes', Miinchen 154, Baaderstr. 8. — Spričevala: > (Ir. med Qa.: konstatira 6—6 ja celo 9'/, kg znižane teže v ca 21 dneh. Dr. "W. K. v i: Z uspehom Vašega čaja za zajutrk jako zadovoljen . . . Dr. Srh. E. v B. Sem jako zadovoljen s čajem za zajutrk, ker je moja teza se znižala. Gospa M. v D. Na moje največje veselje sem izgubila 40 funtov teže. 816 Lepo posestvo kjer se lahko 2 kravi pri domači krmi redita in svinj na zahtevo, z lepim, 4 orale velikim vendar zelo rodovitim poljem, obstoječim iz sado-nosDika, njiv in travnika, katero leži ob železniSki progi, 20 minut od Pragerskcga kolodvora, se takoj za samo 6800 kron proda in je 4200 K Sparkasse vknjiženo, torej samo okoli 2400 kron potrebnega denarja Natančneje od Franz Petelioea, Zgornja Pol-skava. 619 Dobro v peljana gostilna s trgovino mešanega blaga, zalogo pive (Bierdcpot), ledenico, novim lepim poslopjem, 4 orali zemlje, ob glavni cesti na deželi, »/« ure od mesta Slov. Bistrice, se takoj zaradi preselitve v Ameriko z vsem skupaj za samo 20.000 kron nroda. Natančneje od Franz Petelinca, Zgornja Pohkava pri Pracerskem. 618 malo posestvo eno uro od postaje, dobre */, ure od Poljčan, hiša, 2 sobi. klet, 2 shrambi, gospodarsko poslopje, gozd, njive, travifiče za 1—2 kravi, star vinograd, ki Še rodi, veliko sadnega drevja, vse skupaj 8 oralov; se proda za 4100 kron. Več se izve pri J. Dolenc, Lovnik ________p. Poljeane. 623 Jaboljčni mošt i t večji množini se poceni proda. Vpraša se pri S. Hutter v Ptuju. ••••••••• n..«j.__^_.j;_: RptDilP flitnnd n * iicjcuc yuj|iuiiiu|. Kdor enkrat Blaimscbein-nlInikumu-margarino rabi — rabi vedno zopet samo Blaimachetn o o „Unikuma-margarino. o o o* -o -a 614 V Loki pri Zni se vršijo vsako leto štirje to pa dne 25. Na 13. aprila, 20 julija, avgusta in 12. septembra. to opozarja kupce in kmetovalce občinski urad Žusem. Poletne reste samo novosti v kotonih, satinih, voile etc.; klot, posteljno blago, platneno blago vsake vrste po mnštrn in teži. Poskusni zavoj 5 kg samo povzetje. Le na naprej-prodajalce. Ponudbe se prosi pod „Textilwaren Nordbohmen" na upravo »Štajerca." 6ii se sprejmejo v neki cementni tovarni na spodnjem Štajerskem. Akordno delo pri dobri plači. Ponudbe pod Z. Ti 61» na upravo lista. Mala hiša z vrtom v neposredni bližini Ptuja se pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda. Več pove g. dr. AUGUST v. PLACHKI, odvetnik V PTUJU. 616 Vodna žaga z plačo s na južnem Štajerskem z ok. 30 HP., konstantna vodna moč s stanovalnimi in gospodarskimi poslopji in okoli l'/s orala prvorazrednega ekonomijskega zemljišča v na ljudstvu in gozdu bogati pokrajini, na ugodnem kraju, za zgradbo mlina (Mautmtlhle) jako primerno, se pod ugodnimi pogoji proda. Pr. ponudbe pod »Lohnsage 1913c na anončno pisarno Rudolf Oaiiaer v Mariboru. 53 24 5577 •-- Trajno službo 8 takojSnim vstopom dobi ledični vajeni napol- njevalec sifona in kraherla. Stanovanje in hrana v hiši, plača po dogovora. Vprašanja na Joh. Lamper, Trbovlje, Štajersko. eto Vozički za otroke ^g (Kinder-Sitz- und Liegewagen), v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 13, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. 8M BRRTA SlftWlTSCH, tTBOVina V PTUJU. Priporočljiva domaČa sredstva. 879 Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledifinosti (Bteichsuht) itd.; steklenica 2 K. ■— Tekočina za prša in pljuče, steld. 1-20 K proti kaslju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 tin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K; izvrstno mazilo, ki od. Mrani bolečine. — BleiburSki živinski prašek a 120 K. Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi k 1-60. — Izvrstni strup za podgane, mili, ščurke a K 1'—. Raz-pošiljatev L. Harbst, apoteka, Bleiburg na Koroškem. garantirano brez dodatka vode, se odda od kleti v Karčevini pri Vurbergu. Vpraša se pri 683 Ign. Rossmann v Ptuj«. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnice ia pliuarsk* hiš« postavljena je parna žaga vcakotMi Vnkomor se les hlodi itd., ter po nbteri takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi m« oblati, vrtati, spahati i. t. i. Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši izvrstne „Š tajerčeve" u ž i g a I i c e. V velikem se jih naroči naravnost pri „Landerbank", Dunaj I.. drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAWITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah. P. n. Zadrugam, vinogradnikom, ekonomom priporočam svojo zalogo .'■potrebSčin za mjF** kulturo in kmetijstvo. "99 „Forhin", izbomi preparat za uničenje peronosporc. Natrinmthyo. sulfat (podlvcpleno-kisli natron). Ogljfno kislo apno. Matrinmbi-solfit. Reagencnl papirji. Bramata-lim. Lim za gosenice.' Drevesni vosek. Tekočina iveplenega apna itd. Pustna in železniška pošl-ljatev takoj I VpraSanjam se lakoj odgovori. PuMrežba strogo retina. Adler-družerija mag. pbarn. Karl Wolf. Maribor, Uerrea-gasse it. 17, nasproti Edmund-Schmidgasse. 46.2 Jako redki priložnostni nakupi ^| Vsled smrti mojega moža sem prisiljena, prodati iz inventure okroglo 75.000 kosov tigerskih flanelnih odej, ki se jih usojam ponuditi po posebno nizkih cenah. Te odeje so primerne za vsako ^o^podinatvo, so j a k o gorke in močne, ciika 190 eni dolge in 135 cm Široke, rošiljatev se zgodi po povzetju i. s. 4 kosi tigerskih flanelnih odej za K 8*80, Nadalje je v zalogi 60.00Q parov volnenih flanelnih ode), Te odeje so primerne za vsako boljšo hišo, so cirka 190 cm dolge in 135 cm široke, vsaka čez 1 kg težka, so jako praktične in gorke, z jako lepo borduro. Od teh pošiljam po povzetju najmanje 1 par za 6 K, 2 para za 1150 K, 1 volnena odeja, 140 cm široka in 200 m dolga, čez 2 kili težka, en kos 6 K. Vsak cenjeni čitatelj tega inzerata naj zaupljivo naroči. Z mirno vestjo lahko trdim, da bode vsakdo s pošiljatvijo zadovoljen. MARIA BEKERA, vdova, tkalnica, Nackod, Češko. »« Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. IČat z* kopanje: ob delavnikih od 12.1 ■ure do 2. ure popoldne (blagajna je odi 12. do 1. ure x*prU); ob n«delj»h in I praznikih od 11. do II. ure dopoldne. I Johanna KrSber, vinski iztoč v Ptuju, Allerheiligengasse 13 eie priporoča vina iz lastnih goric: novo vino ... 72 vin. II Muškatelec . . 1*12 vin. „ Ljutomerčan 80 „ sadni mošt . . 32 „ staro vino . , . 96 „ || Moškanjski mošt 40 „ Za kmetovalce v večjih posodah od 36 litrov naprej po nižji ceni. Odda se tudi 3 polovnjake starega vina. Mile m\ z dobro ohranjenimi stanovalnimi in gospodarskimi poslopji, 15 oralov prima njiv in travnikov, 15 oralov evetu-rlno več gozda za podirati v rodovitni pokrajini na južnem Štajerskem s slov. prebivalstvom se pod ugodnimi pogoji proda. Pr. ponudbe pod ..Bauerngut'' na anončno pisarno Rudolf Oaisaer v Maribora. 620 i Tii ' i 'i i Vsem gospodinjam! Ako hočete sveže, dobro špecerijsko blago po jako hizki ceni kupiti, potem pojdite le že v več kot 40 let obstoječo trgovino Hans Sirk, Maribor poslopje rotovža, Hauptplatz. m Čast izjava lov, »otrel t , Sport, vrt ali svetoi A. Antonitsc ole Specialist*: ( v postavno i' Jaz podpisani Kari M a 1 a j n e 1.1 in katehet na nemški zasebni ljudski Velenju obžalujem, da sem nadučitelja vodjo nemške zasebne ljudske šole vi gospoda Ignaza Dworscbak dne 4. junija!] v gostilni Rak v Velenju z besedami in I sko razžalil. Prosim istega zaradi njtj nemški šoli prizadetih razžalitev puščanje ter vzamem moje besede z izrazom obžalovanja nazaj. se, plačati vse sodnijske in o i niške troške, nadalje kot globo kron v prid nemškega šohlfc vrteča v Velenju ter troške d t al nega ponatisa te izjave v „Šta in v .Deutsche Wacht" v Celju, do 1. julija 1913 v roke gospoda dr. Petritechek, odvetnika v Šoštanju. Zi ii vsake vrs 1 j n j e m se gospodu Ignazu Dvorscla \ »se vrste je vsled te častne izjave svojo sodnijsko pri c. k. okrajni sodniji v Šoštanju vstai Kari Malajner iriboru kaplan. Pozor sne deske, ima, čemer mi cigelj, k cenejše pr ichi pemska rarorodafrlj Ceno perje za po 1 i«, »ivih Miniik 2 I 8 * *6 h; >. ml belitMl WKk 4 K; belih »eIkikH 1 k* najSneBih tatien* «»6ik 6 K 40 h, 8 K; II (Dannen) aivega 6 t, 7 tU K; najfinejši prsni 12 K. Ako n vzame 6 K, poleni P5"* Sotava posteljo *"f!SJ iz krepkega, rdeeeja, pUo.tf*, ketega ali rumenega tnhent, 180 cm dolg, 120 <■» avok, i 2 Janina »saka 80 cm dolga, 60 ca (soka, napolnjene z m trajnim in fb mnaitim perje« n »»atelje 16 K; Ml-tal danite 24 K; posamezni Mteati W K, 12 K, 1* K, 16'' blazine 3 K, S k' 60, 4 K. S« posije po povzetju od prej franko. Izmenjava aH rmi fraitko dovoljen«. Ki dopada denar nazmi. 8. B«BiBdi, Deschonltz to". (Rtan). E«"* g™** " frank«. idi njei net le p lobuke, l»l!tl za gladko slamo, s pripravo za pretresanje slame, sitom 6U (Siebwerk), ednostavnim in dvojnim pucanjem -----za obrat x motorji, vodo in na gepelj najnovejše in najtrajnejše konstrukcije, izdelujejo in prodajajo Ph. Mayfarth & C°., Duni fabrika kmetijskih in obrtnih strojev II., Taborstrasse št, 71. Frankfurt a. M., Berlin, Pi 700 odlikovanj. Bogati ilustr. katalog št. 89 zastonj in franko. Išče Se ZMl -I Potrebujete orožje? r, kapla« ki šoli in šoli bi, iport, Trt ali hranitev ? Potem naročite takoj cenik St. 17 svetovno-znane, strogo reelne firme A. Antonitsch, fabrika pušk, Borovlje 41, (Koroško). Brezplačno! 487 jpecisliteta: Ojstro-strclni revolverji, flobert- in automatične Ide r postavno dovoljeni dolgosti. jft^" Stare pugke vzamem T zameno! ~OT| • V stavil. er 1. za 12,14,16,18, 20 K in tudi flnejše sorte t yelikem izbira se dobiva v veliki trgrovinl Johann Eoss CELJE ■a kolodrenkem prostoru. pUtiktmjb cenik). Pozor posestniki! dr. Kai m deske, štafelne, late in švartelne, kakor Zahvi chak, vrste mreže iz drata za ograje, po-v>e vrste farbe, laka, firnajza in karboli-8ko toer™' cementa> aPna> traverze, strešni in žili oigelj, kakor tudi vsake vrste železnine, nnjse pri tvrdki Allots MatSChek W iriboru, Tržaška cesta, poleg bolnišnice. 214 "Vzorci fra3n3s:o modnih štofov eponge 684 C E FI R I batisti, platno, platneno in pavoljno blago pošilja V. J. H a v liček & brat KOPKU PODEBRAD, Češko. Pišite takoj. PiHite takoj. Mestna jiMlmliiii (Woinnng- und DienstYermitflung) za m službe, učence, stanovanja in posestva T PtUJU izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. "39® Vprafianja in pojasnila v mestni stražnici (rotovž). Be dobi ' rezano blago, perilo in obleke pri Adolfu Wesiak, Maribor, Freibausgasse-RagystraBe do novega Hauptplatza proti „ Narodne m domu") t novo zgrajeni -Warenhalle.0 Kwizda fluid (znamka kača) turistovski fluid Staroznano. aromatlcno mazilo za okrepčanje In osveženje kit ter muskeljnov. Se rabi uspešno od turistov, kolesarjev, lovcev In jezdecev v okrepčanje In zopetno okrepčanje po aai|Sin turah. - Nadalje proti aihtu, revmi. isias. heksensusu itd. Cena I steklenice 2 K, '/, steklenice KI 20K. Kwizda Buid se dobi pristen le ■ poleg stoječo varstveno znamko v lekarnah. Vsakodnevna poštna razpošiljalev po glavni zalogi: FRANC JOH. KWIZDA c. in kr. avstr., kr. rumunski in bulg. dvorni liferant, okrožni lekarnar 817 KOKNEUBURG PRI DUNAJU. postelj K; bo ib2K( ill 5K1 le-belik,! 1 kg W momio veliko trgovino Johann Koss, Celje m njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar net le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih obisk za moške, ženske in otroke, sbuke, čevlje, sploh obutalo, strikane in sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na« - • - = grobne vence in trakove, z eno besedo vse. i. Ne eksplodira v ognju; 2. «iSOka trdnost napram sbrivljenju, pritisku, vlečenju in sunku; 3. posebna slasticiteta; 4. velika vremenska opornost napram rnraiu in toči; se odlikuje zlasti vsled sledečih lastnosti: 5. velika opornost v ognju; 6. ne vodi elektrike; 7. Jako mala teža, per m9 samo S—12 kil; 8. vodi toploto prav slabo; 9. popolnoma ednaka debelost in po-vrščina; brez popravil *59 10. absolutna neprodornost za vodo; h. ne sprejema vode; 12. izgleda izredno lepo in elegantna; 13 se lahko prenaša;i 14. nizka cena. :ai : D. Rakusch, veletrgovina želega, Celje. 3 899 55 Ena ura? Ako naj bode v resnici dobra, naj ne donaša vsak hip jezo, temveč trajno veselje, potem Vam svetujemo, ako hočete tako kupiti, da se obrnete na pravi vir, torej na švicarsko fabriko ur. Da se zamore dobiti ure brez colninskih izdatkov po originalnih fabričaih cenah, drži švicarska fabrika ur fa-brično zalogo v Ljubljano, kjer se oddaja ure že od K 410 naprej; le natanko naj se piše naslov H. Suttner v LJubljani št. 701. Ta firma nima samo lastno protokolirano fabriko ur v Švici (fabrična znamka »Iko«), temveč tudi glavno zastopstvo fabrike za ure >Zenith». Zastonj in franko dobi vsak naš čitatelj veliki krasni katalog o urah, zlatem in srebrnem blagu; treba je le dopisnico na tvrdko Suttner pisati. Št. 410. Nikel-patent-Roskopf ura, ki gre 36 ur . K 4-10. St. 1. Nikel cil. remont. K 6 —. St.719.Srebrnacil.rem. K7-80. Št. S65. Nikel-verižica s priveskom .... K 1'—. St. 8 6. Srebrna verižica 80 gramov težka . . K *-40. Razpošilja po povzetju ali naprej-plačilu svote. dopade, se zamenja ali denar nazaj. Kar ne 604 Revmatizem, giht, išias Rimske terme v Monfalconi. S&ija 16. maja do srede oktobra. Terme 40", znamenita močvirna kopelj z naravnim fango v Monfalconi, masaža, elektroterapija. Uspehi proti gihlu, išias, kron. revmatizmu v členkih in muskelj-nih, posledicam zlomljenih kosti in luksacij, starini eksudatom, ženskim boleznim itd. Topla klima, bivanje ob morju. V kopclj-skem ttablisementu izborna prebrana in penzija. Zmerne cene. lnterurb. telefon št. 26. Voz pri postaji in barki. Prospekte razpošilja direkcija J. M. Graf. 497 na glavnem trgu zraven apoteka priporoča avojo zalogo: Otročjih rgrač, raznih vrat usnatega blaga kakor kafra, taske za iole, ia nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmeta. Razna stvari iz jekla npr. be8tek, žlic, nože za žep in prave Solinner britve itd. Blaga iz celuloida in roga, kako tudi pietarsko blaga npr. karbe za potovanje vseb rrst Razno blaga Iz otekla hi porcelana, talarje, piskre, sklede, fiaie, glaže ki druge v to stroke spadajoče reči. tazarni oddelek ž* od 20 vin naprej. Posebno lepe reči pa za OS de K 1*28- in franko vsakomur svoj glavni' katalog o dobro idočih žepnih, stenskih in budilnih urah nadalje o vseh vrstah godbenih inštrumentov; priporoča se, istega ob dani potrebi potom dopisnice zahtevati. C. in ki. (Češko.) Dobre niklaste žepne ure K 420, 6-—. Niklasta budilnica K 2-90, ki sveti ponoči K 3<0, budilnica z dvojnim zvoncem K 8-80, okro»lc ure za kuhinjo K 320, ure-kukavice K 760, 850. Modem? miniatur-ure na pendelj in „federcug« K 13-60, ure na oteže in pendelj K 65-—, 60— itd. Velita issbra v godbenih instrumentih: gosli K 6-80, 7-—. Prim- in koncertne citre K 16-—, 22—. Govorni aparati na plate K 22 —, 30—. Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj 1 Se pošlje direktno zasebnikom po povzetju ali naprej-plačilu. -434 Zaloga pohištva ijski tig št. 3 Maribor Batsplalz lil. 3 podružnica Ptuj Sarnitzova ulica Obrtna zadruga mizarskih mojstrov r. z. z o. z. izdeluje in prodaja S&f* pohištvo najboljše kakovosti po primerno nizkih cenah. Postrežba solidna in točna. ~WO I NT iooo kron plačila tajerc" i: ilek, datira naslednje Naročnina ^ •trijo : za J krone, za za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnij z rabo Čara lai povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi obnlH šseb v rast. "'a \s™a' Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznin kKi KO 4 K 50 balzam, ki zamore ros lase in brade (tudi pri starcih) povzročili. fctO; za Ne Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov it «. pe|0 \q{£ po celem svetu rabi. Atnprilrr* n Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij i« wnenKO p se vsled lega v. jako kratkem Času krepko rast las. Za neškodljivost se garantira! KdrugO in« Ako to ni res, plačamo vsem osebam, ki so plešaste, brez brad« ali redko obrasčene in ki 80 Čara uspeha štiri tedne dolgo rabilo. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Gospod. Josef Silhany piše: flhe rilckPRtni VSIlini Velecenjena firma! UU9. uisni OKU £ gantne separata« kopelji, ter- ^»^ malni pitni studenec. Krasni ■< \Sj zdravilni uspehi pri ■^■■^ Poštni in brzojavni ženskih in živčnih \ urad, električna raz- boleznib, gihtu, *V svetljava, vodovod, krasni revmatizmu ^V. * *""*' === Nizke cene' =a== \£j Antoomnibns Celje-kopclj Neohans. o^ * Oil 26. ud. V Celju. x\. Poizvedbe in prospekti brezpl. po renlnem uradu, .^Mb 4»! v Ptuju Ftaianiplair in Dngjrloigasie priporočata izvrstne šivam« atrojo (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ročna mašina K 50-— Singer A .... K 60'— 70 — DUrkOpp-Singer . K 70— 90--Durkopp-Ringschiff za šivilje .......K130-— Dllrkopp-Zentralbobbin za Šivilje.....K140 — Dilrkopp-Ringschirl za krojače......K160 — Dlirkopp Zcntralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Luxusausstattung..............K160—180"— Durkopp-Zvlinder-Elastik za čevljarje......K160—180-— Minerva A..................K 120— Minerva C za krojače in čevljarje........K160-— Howe C za krojače in čevljarje.........K 90 — Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so nižje kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost je le tistim znana, kateri imajo mašine od nas. Cenik brezplačno. 6 Opomin : Dflrkopp-maSine so izborno primerne za vsa šivalna dela in Slikanje. Navodilo za slikanje dobi vsak kupec zastonj. 300 Murbodenskih volov proda v kratkem podpisano živino prometno mesto. Med njimi je 50 petletnih, 80 štiriinpolletnih, 120 štiriletnih in 50 triletnih volov, večidel na planinah (weidemager), vsi „zugfest." Cena menja med 90 vinarji in K 1-10 za kilo žive teže od najbližnje vage. 50 teh volov stoji v Obdacbu, 60 v Murbodeuu, 60 v Oberzeiringu, 90 v St. Michaela in Liesingtala, 19 v Aflenza in 30 v Mariazella. Sežene se jih na zahtevo v posameznih krajih za ogled skopaj. Natančneje pove radovoljno in brezplačno : 609 Viehverkaufsstele des in Steiermark, r. Gen. m. b. H. St. Michael in Obersteiermark Trgovina i orožjem, c. k. zaloga smodnika LECHNER u. JUNGL, GRADEC, Sporgassef priporoča po fabričnih cenah kot najboljše orožje za I autom. žepne pištole, precizno pristreljene v zisteroih ning", nStcycr", „Mauser" in „Bayard". Revolvri v najb™ izbiri že od K 6'50 naprej. Flobert-puške in karabinerji, i cevne Lancasler-lovske-puške od 36 K naprej. Patrone, ( patronov itd. Cenik zastonj in franko. 18.000 flanelnih 01! rešenih pri nekem požaru, nepoškodovanih, samo vodnimi madeži Ttgerske odeje svetovnoznane neuničljive, ca 190 cm dolge en kos K 1 <0, bordS, Svitlo rdeče, a krasnimi traki, ca 180 cm dolge en kos Kij Sotsko karirane, 11 barvne, ca 180 cm dolge en kos Kij Pošlje po povzetju, pri najtnanje 6 kosov franio ■ HLfr-JOSEF NIIKOTA, Koniginhof, a.E.- Izvrstno iz 1. 1912 od 56 litrov naprej za ceno K i za 100 litrov, oddaja sadno .Carolinenhof pri Ptiijl Treba je lastne posode in kupec mora 1 priti po blago. Sadno podjetje leži okroglo 3 km od me levem bregu in navzgor Drave. zdravijo revmatizj išias. Ste Kako [1 števili eklo se vb anjske c"nim Vsled balkanske vojne sem prisiljen 20.000 kosor /al srebrnih ur z dvojnim teljnom z izbornim anker-rem.-k v rubinskih ksmenjih (S ki so bile za Turčijo določeni smešni ceni K 6'— za en t" dati; nikdo naj bi ue zair ugodne prilike, nabaviti si U| borno, v resnici napol šenkanojf Naročite takoj, ker bodejo v J kem času razprodane. 3 leta |" ne garancije. PoSlje po p» eksportna hiša ur MAX BOHNEL Dunaj, IV., Margaretenstrasse štev. 27/3. Katalogi zastonj. Drža' Vele azne tega t ep. . . janua em c