KIRO GLIGOROV
PRVI REZULTATI
Vsakdo izmed nas z velikim zanimanjem priča-kuje prve rezultate ekonomske politike, ki je prišla do izraza v letošnjem družbenem planu. Ta politika vsebuje v svoji osnovi cilje, za katere se velja tru-diti: bolj uravnovešeno razdeljevanje narodnega dohodka kot pogoj za postopno stabilizacijo tržišča in odpravljanje nastalih disproporcev, spremembo strukture investicij, kar naj bi sčasom dalo več blaga za široko potrošnjo, postopno izboljšanje živ-Ijenjskega standarda in širokopotezno zamišljeni program razvoja kmetijstva in zadružništva, od ka-terega lahko pričakujemo v daljšem obdobju rešitev problema kmetijske proizvodnje. Razen tega naj bi bolj urejeno tržišče ob stalnem naraščanju proiz-vodnje omogočilo formiranje rezerv, ki so poroštvo za skladnejši gospodarski razvoj.
'  Ti cilji so taiko pomemibni,  obveš&nja  naše  javnosti  o
da bd biilo težavno pričako- nadaljmjih razvojnih teanjah
vati, da se bodo uresničili v  ™ za*adi čim širšega raru-
tako krabkem času. Terjajo  mevanja potrebe po izvaja-
več časa in globlje gpremem-  nJu določenih aikcij.
be, ki jih ne moremo doseči
v štirih ali petih inesecdh, —
zlasti še, ker se je plam za-
mudiil in je za>to v določeni
meri z zamudo nasitopil tudi
učinek ukrepov, od kate-rih
pričaikujemo taiko pomemibne
rezultate. Razen tega sta dva,
zaradi  vrememsikih.  neprilik
izredino    neugodna    meseca
(februar in marec) zapustila
slabe sledove, ki so otežko-
čali pogoje presfcrbovamja z
električno   energijo,   ovirali
tranaport in s tem vso pro-
izvodnjo.  Novi  uikrapi  naše
ekonomske politdke so nare-
kovali, naj se podjetja pri-
lagodijo novim pogojem piro-
izvodnje   in  potrošnje,   k-:r
vse skupaj priča o tem, da
goapodarstvo še ne deluje v
rednih in ustaljenih delovnih
pogojih.
Toda prav zato, ker smo v enem izmed pomemibnih procesov v razvoju našega goapodarstva, ker je problein spreimljanja gospodarstva, ki se bari za bolj uravnotežene gospodarske ocLnose, msnogo boJo občutljiv problem Ln zlasti še zato, ker je ofočut-Ijivo tudii reagiranje na novo nastale pojave, je treba ob-ramavati vse pomembnejše težnje. To je neogihno zaradi
Kako se razvija proizvodnja
V prLmeri z istim otodob-jem lani je kidustrijsika pro-izvodnja v prvih štirih le-tošnjih mesecih dosegla zvi-šarnje za kamaj tri odstotke. Najmainjjši porast je zazna-movala proizviocLnja potroš-nega blaga — dva odstotka, medtem ko je zrasla proiz-vodnja reprodiuiikcijskega ma-teriala za 4 odiStotke, delov-nih sredstev pa za 9 odstot-kov. Lahiko birez oJdevanja rečemo, da tafco majihen po-rast proizvodnjje ni zadovo-Ijijv. Planiran je minimaJinii porast za 10 odstotikov v vsem Jetu, daslej pa smo do-segli komaij 3 odstotik«. Ce Utpoštevamo, dLa je porast piroizvodinije odJločdikii činitelfj
za stabiinejše odnose v go-Sjpodarstvu, oam ta začetek priča o zaostagaaiju imdustrij-ake proizvodn^e za pričaiko-vanikn tesntpoon porasta. To utegne negaitivno delovati na dosego drugih plainakili ci-Ijev.
Sele ko smo ugatovSli o dejstvo, lahko govorkno t vzralrih tega zaostasnika. Raz-ddliimo jih lahko na dve vr-sti: na VTeaneinske razme-re, pomamjkaOTJe el-ektrične ©nergiije in nereden trans-port — in na atežkočen p-la-sma (prodajo) določenega Waga, pomanjlkanje obratnih scedsteiv .podjetta 5m nezado-staa pTeSkrbiJjenost industri-je s (posaimeziniina reprodMk-cijskiimi materdali iz uvoza.
Prva skupina vzroikov ims ccbjektivno naravo, z njkrti nismo mogili računati in tud4 podjetja niso mogla bistve-no spremeniti take delovne pogoje. Druigi ded vizrokov pa izJiaja iz podvzebih ukrppav za izvajanje naše gosipodar-ske politiike ki zadluži, da ga bolj pazljivo obraivnavamo, da bi taiko lahko odpravili morebtLtine nadailjjnje nega-tivne posledice. Te pojave veltja obravnavatd v zvezi s stainiem iin giibanjeim tržišča.
Zaniimivo je dejativo, da je kljub nezadostnemiu porastu indusLrijske proiz-vodnje pri-Slo do povečamilh zalog po-brošnih predimetov, dalovnih sredstev in reprodTJlkoijsikega materiala. Ogilejmo si imde-k3 zalog v prknerjavi s stanjem. v deceimibru Jeta 1955:
delovna sredstva              118
reprodoaikcijski mafteriail 136 potroSno blago                 124
Porast zalog je rezulitait te-žavmejšega pJasmaja na trži-šču. Problemii plasmaja so prišli ipciseihno do izraza pri tekstiiu, cemenitu, votlem stokilu, salanitu, keramičnih proizvodih, litih ceveh, grad-betiih strojiih, okov^jiu in piri-boru, pri nekaterih p-roizvo-dih črne metakirgije itd. V strojegTaidnjd so se anašle v težavmejšeim položaju zlasti tiste tovarne, ki so zaradi zma^nrjšanih 'iovesitioijskih iz-datk<w marale zmanjšati proizvodnjo za nekatere ob-jelkte, kaiterih graditev je bi-la odložena. Te težave so bile taiko pri iakanju dela in na-porih, da delno spremeniijo proizvodnjo kaikor tudi zara-di večjega cnbsega nedogc-tovljenih proizvodov, kar je zimairaJBailo plačitoo stposob-nost podjetij.
Pazilj iv bralec »Naše sknp-nositi« gotovo ni p^rezrl dej-sbva, da v vseim lanskem le-tu statistiika ni beležUa po-java  otežkočeffie  reafcacije,
(Nadaljevanje na 2. gtr.)
r (Nadaljevanje s 1. strani) težaive pdasmaja, biistvenega kopičenja zalog in podobnih pojaiTOV. Gre torej za nov položaj, ki so ga povzročili uikrepi efconomelke politike: Bmanjžani obseg lnvesticij-eke graditve, zmangšaJii pro-račiuinski izdaiM, poditika ctnejevainoa kreditov, pove-ianje davfka na vasi Ln drugi nfkrepi otnejevaaija kuipne močd. V sMopu drugih te-šenj, o kaiterih bamo še go-iroriM., maraimo torej oceniti to važno dejsbvo.
THidi kmetigtsfca prodzvod-nja, koiiikor jo ocemjinjemo po posejanih površinah in po ¦tanau posevfeov, ai zadovo-Ijiva. V jeseosM setvi pose-Jane površkie ao mainijše za 370.000 ha. Jeseneka setev je billa precej zamujena zaradi pomega sparavJljartja koruze fen aeugodniii vremensMh raamer. K temtu tnaramo do-dati 9e dejstvo, da računajo, da je hfflo pazimi poplavJge-nih 120.000 ha posejanihpo-vršin. Ne moretno sioer za-ntfcati, da bo 7 JeBenskn setvi nporabilS pomemfcne kalifttae ume*nega gnojila ki podvzeli druge agTotetoiCfie ufcrepe — v re&jem oteegu fcafcor v pretddih lertih, — pri vsena tem pa moramo vendar ra-ftunafl na tn, d* bo zmaaj-ianje oeimndh •efcvenriih po-wšin neogSno negatmio V5>Uvafljo na pirodenrodinjo. Po-Bafladanelka setev )e bila prav tako pirecej poana. V takih caamerah lahko pračak^Jecno t naj^odjdem prkneru po-SS>reLno k^ino.
i      Dvlg proizrodnfe -predvsem s povečanjem ptoizrodnja
Gracfcena d^Javnost je bi-la t prvih Jtirifa mesecdh noanjSa od gradbene dejav-nostl y enaikem obdobju lani. Ce jo merkno z efefetivnkni delomkni ¦rami, soaša zmac^ffiasije SS odstoCkov. ZAresnt dmSbenl plaa je rman(J5al obeeg kwesti<dj v primerjanri s letotn 1959 ln je Mto logiSoo. d* se je to »pfodbo zmaojfantf« T dc8o-tenl meri pokazabo twfl t gradbenl dejwnoatL Tako močno zfnanjSanJe pa J« tn-di rezaiitiKt izjen»o cengod-™i pogojev r prrih letoS-ztjih mesecih, daatt r fefara-arjtt la marcu.
Viri^u^e se porvsam aarar-do vsn^šanje, kako je taka raveo proizvodnje r osnov-¦ih go^podaffslrih panogafa ypli«da na zaposQeno®t. Ste-rilo zapoaleoih je y cedoti
naraslo za 5,8 odstotlka v pirvem tromesečjii glede na eaiauko »bdobje lami. Toda se-stava zaposlenosti je poka-zala značilne sprememibe. Medtefm ko je indusitrija ve-činoma obdiržala število za-po-slenih iz četrtega trome-sečja lani, v primeri s prvim tramesečiem pa ga je celo povečala za 6 %, se je število zaipoiaLeiiih v gradbeništvu glede na enako lansko ob-dobge zmanjšalo za 80.000 delavcev in uskižbencev. Tu-di ta primer dofcazuje, da je bolj normalno v industriji pričakovati povečanje delov-ne proizvodmosti na poddagi hitrejšega naraščanja proiz-vodm.je in ne na podlagi od-puščanja delovne sile, med-tem ko je v gradbeništvu. ki zaposljuje sezonsko delovno silo, večja možnost prilagoje-vanja. Vsekakor moTa dolo-čeni dd delovne sile, ki se je prej pri prevelikem abse-gu iravesticij dotkaj lahiko za-posliia v imvesticijskih delih, sedaj iskaiti rešiitev za svojo eksLsteaico v Lnitenzivn&jšem abd^eJovamjiu zemlje.
NasMad med indiustrijsko proizvodmjo in zaposlenostjo
se ]ahko odpravi predvsem s hitrim povečanjemproizvod-nje. Tudi s tega stalLšča se kaže zaostajanje proizvodnje kot neugoden pojav le-tošaije-ga gospodarskega razvoja.
Ugodne sprememb« v izvozu
Skoraj vsak dan opozarja-jo, da je povečainje izvo-za aanovni pogoj za postop-no odjpravo deficita v pla-čiLni bilanci, ki je postail kro-niičen pojav v našeim gospo-darstvu. Velike potrebe dx-žave v pret©Mih letih, ki so se izražale v visoikih kupnih skladih, so pretežni del bla-ga vezale na domače tržišče in da bi izvoz lahko vzdržal pritisk domaiih patrosnikov, so ga moraili stimuliTati s po-sebruimi ukrepi. Lani smo n. pr. kama>j uspeli povečati iz-voz za dve milijardi v pri-merjavi z letam 1954. Ce upoštevamo vse to, je letoš-nje stalno naraščanje izvoza nedvomno zelo pomembna težnja. V prvih Stirih mese-cih znaša to povečanje 6,3 milijarde diinarjev, po začas-nih podatkih za maj pa bo za prvih pet mesecev zna-šaJo  vefi kakor  8  mnilijaird:
(v miilijonih dinarjev po obračunskih cenah)
kmetijskii pridelkl industrijsiki izdeLki Sfcupno
1955                  1956
Januar—aprll   Jaauar—aprU   lndeks
7,591            11,940            157
12,231            14,169            116
19,822            26,109            134
Ta tabela kaže porast iz-voza in pretežno udeležbo kmelttjsikih pridellkov v njein, kar je samo po sebi dokaj ugodno. Družbena plan pa je ra&umail s povečanjesm prven-stveno industrijskega Lzvoza in zato ta rezuLtat opozarja na n/jegov nezadosten vzpon. Ker letošnje perspektive za kmetijsko   proizvodnjo   niso
posebno ugodne, bo moralo biti glavno breme v poveča-nju izvoza — na industrijL Kaj je omogo&ilo to pove-čac.je izvoza? V tej sn^er; je vzpored. - delovaik vei ugodmih razlogov. Omejitev potrošnje, ki je bila uved:-na ob koncu lanskega leta z zoževanjem iinvesticij, prora-čunskih izdatflcov, in na tej
podlagi izvršeno zaviranje dotoka nove detovne sile, ukrepi, ki so biii storjeni na vasi itd., — vse to je osnovni faktoir formiTanja izvoznih presežkov. Po vrsta let je postal na podlagi povečane proizvodnje in zmanjšaTija potrošmje na domačem trži-šču za nekatere pr&izvode iz-voz skoraj edina možnost plasmaja. ZaJoge so naarašča-le, banike so vzdržaJe pritisk, ki je težil k nekontrtflirame-mu dvigu kupne mo&i, izvoz pa je tafco postail prdvlačna točika za žrtevikie proizva-jalce.
Pri tem niso biJe nič manj pomemjben činiitelj ugodnej-šemožnosti izmenjavt zaradi razširitve tržišča za naše pro-izvode. Stalno večanje izme-njave z ZSSR, s ČešikosJova-ško, Poljsko, Madžarsko, z dTŽavami na DaJineim vzho-du in z drugimi državami je omogočilo širši plasma naSih proizvodov, včasih tudd ti-stih, ki smo jih nekdaa teže plasirali. V tem abdobju je nastopila tudi ugodna težnja pri cenah naših izdelkov na tujiih tržiščih, kar je tudi prav tako priBpevalo k temu rezultatu. Ker zelo pogosto kritizirajo dedo naših zoina-njetrgovimskih podjetij, roo-ramo op&zoriti na nedvomno izbpdjšainje njihovega dela, na bolj organizirani nastop v tugiini iin na ugodnejše sklepanje posJov. RazpoJaga-nje z določemimi, čeprav majihnimi rezervami je tudi ugodmo vpJivalo na pravo-časno skJepanoe poslov in na kulitumejše posilovanje.
Ceprav smo že poudarili.
da je na nezadostni po-rast industrijske proizvodnje vplivalo pomanjkanje posa-meznih surovin iz uvoza, je bUa preskrba industrije iz uvoza v celoti enakomernej-ša in v večini primerov tudi pravočasna. Razen drugih či-niteljev — zlasti zmanjževa-nja sklada za plače — je tu-di Ivoz hrane vplival na urejevanje tržišča z živlli. PotTOŠnja masti in sladkorja se je uravnotežila, v prejš-njih mesecih pa se je ceJo znižala, ker uparabljajo po-trošniiki tiste zaloge, ki so si jih nabavOi v obdobju po-manjkanja in nervoze. Po-membno spremembo pred-stavlja tudi zmain.jševanje uvoza opreme, ki je v skladu s splošno investicijsko poli-tilko, in povečani uv&z po-trošn.iih predmetov. Uvoz ta-jega biaga, ki se še ni poj«-vilo v večjem obsegu, zelo ugodmo vpliva na tržišče. Podjetja čedalrje ve<5 raz-pravljajo o tem, kako naj vzdržijo korLkurenco tujih proizvajalcev in kako naj po-večajo izbiro. Ceprav s ce-nami reagirajo počasi, se vendarle čedalje več proiz-vajalcev prilagaja novira razmeram na tržišču, ki pri nekaterih praizvodih očitno narekujejo znižanje cen, da bi bila prodaja sploh možna.
Potrošnja in tržiščo
Nemara bolj prepričljivo kakor vse drugo govorijo o novih težnjah na tržišču po-daitki o gibanju potrošnje^ izraženi s številkami o izda-nih denarnih sredstvih (V milijairdah dinarjev):
januar - april 1953                        195«
Fotrošnja prebivalstva                    153,7                     160,0 Proračunska patrošnja
brez narodne obrambe                  48,1                       47,5
Investicijska potrošnja                      93,6                      84 <?
Kot /idimo, je porast po- ten, ziasti če upoštevamo po-trošnje   prebival&tva   nezna-       (Nadaljevanje  na 3.  strani)
(Nadaljevanje  z 2.  stranl)
irast zaposlenosti za 2 odstot-ka in nekoliko višje cene. Potrošnja prebivalstva je vsdkakor lahko samo pozi-tivno vplivala na utrditev stabikiejših odnosov na trži-šču. Zaradi boljše letine leta 1955 je bilo več blaga, uvoz patrošnega blaga je bil večji, v indiistriji je proizvodnja narasila, denarni skladi pre-bivalstva pa so večji za 3,3'Zo. Kaiko velifca razlika v focmi-ranju dtjmarnega sklada pre-bivaLstva je nastopila, lahko ocen/imo po tem, da je zmašal v prvih štirih meseeih lan-skega leta v primerjaivi z enakim obdobjem leta 1954 porast 28,3 odstotka, letos pa ko<maj 3 adstohke. To dej-stvo je bilo odločujoče za krepitev usmeritve k stabi-lizaciji tržišča.
Drugo važno področje po-trošnje — proračunska po-trošnja —• izkazuje znižanje. Res je sicer, da v tem ob-dobju še niso bili sprejeti družbeni plani in proračuni in so se zato vsi precej izo-gibaLi veli!ki<m izdatkocn. Ce-prav te težnje ne smemo imeti za značilino tudi glede prihodnjega obdo-bja, ven-darie ostaine dejstvo, da je ta sektor potroSnje ugodno v.plival na zmemo .povp-raše-vanje. Pri investicijstki po-trošnji prvi štirje meseci se-veda niso značilni, je pa vendarle očitno, da vsi uikre-pi za ooiejevanje investicij porajajo sadove. Nemara je to najbolj razvidno iz po-datkov, da se — za razliko od kroničnega pomanjikanja v preteklih letih — kapičijo zaloge cementa in drugih in-vesticijslkih materialov.
Sldepi
Celatni uterepi, ki so bili storjeni v zvezi z usmeritvi-jo k novi ekonomski politi-ki, že dajejo dcicčer.e rezul-tate. Stabilizacija tržišča je gotovo p.ro-ces, ki se bo nada-lgeval in ki bo v prihodnje dal še več sadov. Medtem ko je v prejšnjem obdobju kupna moi naraščala hitreje od Waga. ]"e danes prav naspro-ten položaj. To pa je klasičen primer stabilnejših odnosov. Odnosi se ne stabilizirajo sa-ino zaradi kakega trenutne-ga ukrepa ali začasine ome-jitve potrošnje, marveč slo-nijo na številnih pojavih na vseh področjih potrošnje. Pri tem pa raste tudi izvoz — najobČLjtljivejši barometer stabilizacije razmer in učin-kovitejšega gospodarjenja.
šiMca točlka je še vedno počasani vzpon poroizvodinije. To ni samo 2^'to, ker smo še vedno država z niziko razvi-tkni pralzvajalinimi silami, marveč tudi zato, ker je po-večamje proizvodnje 'kilijuČL-toSka v reševanju naših te-žav. Vsaik zastoj v tem po-gledu je hikrati zastoj temjpa razvoja in izboljšanja živ-ljensikih razmer. Vsi naši na-pari bi morali biti usmerje-ni k reševanju težav, ki po-vzročajo to zaostajanje.
Ne moremo sldepati, da je priSlo v našem gosipodarstvu do kaikih hudih probl.-iov realizacije in kopičenja od-ve&nih zalog. Moramo upo-števati, da sedanja palitika ureditve tržišča in stabilnej-šega standarda pač ni za-časna po!iti'ka. Ta palitika se v daljšem obdobju lahiko nadaljuje samo s pomem'>r.;-i mi rezervami. Še ne vemcj kaj lahko pričail-ujemo odj nove ž?tv^ rn ki.^-lu. '-'--dov, Ici ocdo nastali v z -ezi s tem. Ce hxL o oTi-'-r!:''i ugodne težnje, moramc %;'i L ovsem sposobni A osredcr. ti na tržišču s količLnarni blaga. Nadaljevati moramo tvorje-nje zalog, kreditna politika pa mora biti še bolj elastič-na in širša, da ne bi nega-tivno vpdiva>la na proizvod-njo. Ob pozornem spremlja-nju proizvodrvje in problema realizacije morarao s kredit-no politiiko in z drugimi ukrepi pospeševati proizvod-njo in izvoz.
Nedvomno je n.astopil po-ložaj, v katerem se samo po sebi vslljuje znižanje cen de-lovnih sredstev, zlasti proiz-vodov strojegradinje. Draga OTrrema :.pira obzarja i 'i-ljnjega razvoja str&jegrad-nje in za dvig tehničnega ni-voja našega gaspodarstva, to pa je prvi pogoj za dvig de-lovme proizvodnosti. Za stro-jepradnjo je konjuTiktura že mimo. Strojegradnja lairko še vedno napreduje samo z vztrajiio borbo za potrošni-ke. Prvi pogoj za to pa so dostcvpine cene. Na tem po-dročju je naloga znižanja een mnogo bolj pereča kakor na katerem koli drugem po-dročju. S poccnitvijo izdel-kov strojegradanje lahiko pri-demo do pocenLtve vseh dru-gih izdel&ov.
Nadaljnje povečanje izvo-za ostane strateška naloga našega gosipodarstva. Ugod-ne razmere na domačem in tujem trgu nain pričajo o možnostih, da presežemo oikvk  izvoza  v  znesku  300
miiijonov dolarjev, ki je bil skoraj neprehodna meja. Na-še gospodarstvo je sposobno, da v urejenejših razmerah izvaža tudi preko te meje.
Ugodne razmere na trži-šeu, fci praf-zaprav pomeni-jo šele prvo urejevanje, nas ne smejo zapeljati k sklepu, da lahko pritrvemo reševati tirenntae težave v gospodar-stvu in zao-stajanje proizvod-nje z metodami nepremišlje-nega dviganja kupne močL. Postopna utrditev šele pri-dobljenih položajev in bolj gotovo ocenjevanje nove žet-ve bi lahko predstavljaJo podlago za obravnavanje na-daljnjih posredovanj in za razširitev gospodarske de-javnosti. Toda za take sklepe je treba imeti v rokah rezul-tate, ki so sigurmejši in trd-nejši od dosedanjiib.