(jiZSŽ/om i^AND s-yic6tice..» No. 190 Ameriška Domovi ima AM€RICAN IN SPIRIT FORetGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 3, 1962 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R STEV. LX — VOL. LX Unije gledajo krilicno na povezavo i Evropo Angleške delavske unije se boje, da bo ime! angleški vstop v Skupni trg slab vpliv na delavske plače. BRIGHTON, Ang. — Ta teden irna Zveza angleških unij svoj o-bicajni letni sestanek v Braight-0n- Kot je navada, bo temu sestanku sledil kmalu sestanek an-fdeške konservativne stranke. sestamka sta važna radi te-Sa, ker tam obe stranki določita svoje stališče do najvažnejših po-Rbčnih vprašanj v Angliji. Leins bo naravno v glavnem govor le o gospodarski povezavi z Evropo. Angleška delavska stranka je dolgo časa oklevala, ali bo za ali Prnti povezavi. Proti povezavi le v glavnem radi tega, ker bi Povezava odprla angleški delov-ru trg evropskemu delavstvu, ki le slabše plačano od angleškega bi seveda močno pritiskalo na Plače v Angliji. Unije tega ni-fj° povedale naravnost, ampak P° ovinkih. Zdi se, da bodo to stališče močnejše podčrtale na konferenci v Brightonu. Njihov v,)ditelj Gaitsikell je že dal ton debatam na konferenci. Obsoja konservativno vlado, da je do-b!la premalo koncesij za svoj Pristop k Skupnemu evropske-rou trgu. Obenem zahteva, da rnora useda angleške gospodar-ske samostojnosti biti odločena na volitvah. Naj volivci sami Povedo, kaj hočejo imeti. v Angleška delavska stranka ho-ce po tej poti izsiliti parlamentarne volitve, ki bi normalno Torale biti šele 1964. Konser-rativna vlada seveda nima norega veselja, da bi šla že se-aJ na volitve. Angleška delavska stranka si je torej začrtala Politično pot za to in prihodnje °*0 in čaka na odgovor od kon-Sc>rvativne letne konference. ^koro|evalna tekma na Srednjem vzhodu NEW YORK, N. Y. — Sovjet-1/ zunanji minister Andrej romikp je dejal skupini arab-s Jh in afriških diplomatov, naj . lc ne skrbe zaradi amerišlkih ^zstrelkov Hawk; ki jih bo dobil kratkem Izrael za svojo ramho, Sovjetska zveza bo a rijihovim državam na raz- Novi grobovi Johanna Persin Včeraj je umrla v St. Alexis bolnišnici 70 let stara Johanna Persin z 6801 Bay-liss Ave., rojena v Zgornjih Pirničah, fara Smlednik, od koder je prišla pred 49 leti. Tukaj zapušča moža Johna, doma iz Rakitne, sinove Johna, Williama, Louis a, Raymonda, hčer Angelino Krimsky, 8 vnukov, enega pravnuka in sestro Marjano Rožic, v starem kraju pa brata Antona in Janeza Strnišo. Bila je članica Podr. št. 25 SZŽ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9:30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški nocoj ob šestih. Tudi Filipini bi radi severni dei otoka Borneo MANILA, Filip. — Vsak kamen sproži svoje valove v vodo. Indonezijski zunanji minister Tako ie tudi v Polltiki. Kot smo je tožil državnemu tajniku P°ročaJi, je Sukamo postal pre. Rusku !o slabi kakovosti šern’ ker ie tako iahko izpulil Indonezija bi radi Judi ameriško pomoč ruskega blaga. NEW YORK, N. Y. — Ameri-. ški državni tajnik Dean Rusk se Mel Nove Gvineje iz nizozemskih rok. Zato hoče sedaj še severni del otoka Borneo. LOCHER JE DOSIL NAD POLOVICO VSEH GLASOV Iz Clevelanda in okolice Pri včerajšnjih demokratskih primarnih volitvah Rojstni dan— i Anglija se je sicer takoj poje na zasedanju Združenih narc- stavila po ^ SukarnCvl zahte_ oder dov sestal poleg z drugimi zunanjimi ministri tudi z zunanjim ministrom Indonezije dr. Su-bandrio. Ob tej priložnosti mu je ta pripovedoval, da gospodarska pomoč, ki jo prejema Indonezija iz Sovjetske zveze, ni zadostna in tudi ne primerne kakovosti. Pokazal je očitno, da bi Indonezija rajše prejemala pomoč iz Združenih držav. V državnem tajništvu sedaj preudarjajo, ali je indonezijsko stališče posledica ameriškega posredovanja v sporu med Nizozemsko in Indonezijo o Novi Gvineji ali iskrena presoja polo- vi, toda v Manili ji nič kaj ne verjamejo, saj vedo, da Anglija za župana Clevelanda je z lahkoto in prepričevalno zmagal “neodvisni” demokrat Ralph S. Locher, ki so ga podpirali sen. F. Lausche, bivši župan A. Celebrezze, oba glavna tukajšnja dnevnika in posamezne neodvisne skupine. Mrs. Terezija Sedej s 709 E. 157 St. obhaja danes 73. rojstni dan. Čestitamo in ji želimo še mnogo let zdravja! Novi lastniki— Novi lastniki Mary’s Delicatessen, ki se je preselila z 1095 ... _ . ! CLEVELAND, O. — Huda in ostra volivna borba za rada trguje tudi na račun tuje > demokratskega županskega kandidata je končana. Zmagal ;E- 7“ st- na 1193 E- 69 St- se P1'j zemlje in tujih narodov. Zato | je neodvisni demokrat Ralph S. Locher, za katerega so se od vsega začetka izjavili sen. Frank J. Lausche, bivši župan A. Celebrezze in glavna dnevnika Plain Dealer in Cleveland Press. Dobil je skupno 74,529 glasov ali 54.3 odstotka vseh [Manj visokošolcev— oddanih glasov. Njegov glavni tekmec je bil Mark McEl- | John Carroll University je ob-roy, ki ga je podpirala uradna organizacija demokratske [javila, da se je letos vpisalo na stranke z R. Millerjem in predsednikom mestnega sveta J. j njo 16 odstotkov manj novincev je filipinska vlada tudi prijavila zahtevo po severnem delu oteka Borneo in zažugala, da bo delala sitnosti v SEATO, ako se njena želja ne bo vpoštevala, ko pride čas za to. Anglija se tega veseli: dokler se bosta dva tekmeca pulila za njeno kolonijo na Borneo, se ji ni treba bati, da bi kolonijo izgubila, odnosno, da bi jo morala zgubiti federacija Malajzija, Nazadnjaški nauki! Angleški zunanji minister Home je označil v ZN komunizem za nazadnjaški nauk modrijanov 19. sto-I'etja, ki ne spada več v današnji čas. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Angleški zunanji minister Home je v svojem govoru v Združenih narodih opozoril na potrebo zakonitosti kot edinega sredstva za mirni razvoj in spremembo. Upoštevanje zakonov je posledica stoletnih skušenj človeškega rodu, da je to edina pot za ohranitev drug drugega pred uničenjem. Po njegovem je prvi in najvažnejši vzrok sedanje mednarodne napetosti komunistični poskus vsiliti svoj sistem ostalemu svetu s politično vojno, podprto s silo, ki jo označujejo z “mirnim sožitjem.” “Nazadnjaški nauki filozofov 19. stoletja, kot sta bila Marx in Engels, se bodo v doglednem času umaknili pred dejstvi sedanjega življenja. Marx je preživel večino svojega , v ki je seveda dete angleške pcli- zaja ali pa le zelja dobivati po- tjke v AzijL moč od Zahoda in Vzhoda, kar j ______Q_______ se je delno posrečilo Naserju in Titu, v zadnjem času pa Kambodži. Zelo verjetno je, da Washington ne bo pokazal do Indonezije, ki jo stalno snubi, gluhih ušes. Vsekakor je zanimivo stališče, da naj bi bila indonezijska želja po sprejemanju ameriške pomoči nagrada za ameriško podporo indonezijski zahtevi po Čisto kubanske enote v oboroženih silah ZDA? MIAMI, Fla. — Sodijo, da je v Združenih državah trenutno do 75,000 Kubancev v starosti od 18 do 26 let, ki bi bili sposobni za vojaško službo. Ko so Združene države objavile, da sprejemajo vse zdrave begunce __ Sl . J. Vg poročajo vsem starim odjemalcem in novim sosedom. — Podrobnosti v oglasu! Russellom na čelu. McElroy je dobil 46,140 glasov ali 33.6 kot lani. Na Fenn Collegeu je odstotkov. Neodvisni demokrat John T. Corrigan je užival podporo posameznih skupin strankine organizacije. Dobil je 16,593 glasov ali 12.1 odstotek. Gvineji. Mar smo res tako da- v SVOJe sile' *ud‘ leč, da smatramo a, posebno „a- ne zml,° ang esko, so se Kuban- klonjenost, če hoče nekdo spre-c‘ “f'1 "as,° prtjačljsti. _ jeti naša darila? | Sod'l°' da bodo ustanc,vl11 cl- sto kubanske vojaške enote, če jbo zadostno število prijav. Ku- Ibanci so voljni stopiti ’v oboro- še boljše rakete, če jih Polago 2e’ijo. 'Tako bo tekma v oboroževanju Izraelom in njegovimi arab-^ rai sosedi tekla dalje in žrla (j^.tako pičla sredstva večine teh Na osnovno razliko je (pozabil NEW YORK, N.Y. — Poljski zunanji minister Adam Rapacki je Združene države pred glavno skupščino Združenih narodov ostro napadel zaradi njihove politike proti Kubi. Izjavil je, da imajo Kubanci isto pravico živeti pod komunizmom kot A-merikanci pod kapitalizmom. Pri tem Poljak ni nič omenil, da smo Amerikanci sami izbrali žene sile ZDA, če jim te obljubijo, da jih ne bodo uporabile na drugih področjih izven ZDA kot pri oboroženem nastopu pro. ti Castru. svoj način vlade in gospodar-delovnega stva’ Kubancem pa so ga komu-življenja v moji deželi in je svo- vsilili. V Združenih držaje teorije osnoval na skušnjah vah imamo redno svobodne in tam, toda mi smo v letih od nje- tajne volitve, na Kubi jih niso gove smrti pokazali v dejanju, imeli, odkar je zavladal Castro, da je večina njegovih prerokb O tem, da hočejo živeti Kuban-naipačna . . .” je dejal angleški ci pod komunizmom, je torej zunanji minister. zelo težko govoriti! scheta in zveznega tajnika A. Ce-lebrezza. V 23. vardi, kjer je Frank Lausche doma in kjer žive pretežno Slovenci, je zmagal Locher z večino 3 proti 1, čeprav je uradna strankina organizacija ostala nevtralna. Locher se zahviilil J. Corrigan je opustil upanje na zmago že kmalu v začetku štetja glasov. McElroy ni obupal nad zmago do desetih zvečer, ko je bila večina glasov pre- j število novincev manjše za 20 [odstotkov, na Western Reserve University pa celo kar za 25 odstotkov. Sodijo, da je padcu števila novincev treba iskati vzrok delno v visokih šolninah; študentje so šli namesto na privatne rajše na državne univerze, kjer so šolnine manjše. ------o------ Satelit Telstar dobro prestaja svojo skušnjo WASHINGTON. D. C!. — Telekomunikacijski satelit Telstar sicer ne prenaša več televizije med Ameriko in Evropo, toda je še zmeraj predmet najrazličnej- Čemu novi jedrski preskusi? WASHINGTON D. C. — Predsednik Kennedy je dovolil nove preskuse jedrskega orožja, ker so ga vojaški in jedrski stro*-kovnjaki prepričali, da je to potrebno za morebitni razvoj “nevtronske” bombe. Nevtronska bomba bo po napovedih jedrskih strokovnjakov uničila na določenem področju vse, kar je živega, pa ne bo povzročila nobenih ruševin in bo brez vsake radijacije. Ralph S. Locher Volitev se je proti vsem pričakovanjem udeležilo izredno veliko število volivcev, 137,262, nad 50,000 več, kot je napovedoval načelnik demokratske okrajne organizacije Ray T. Miller. R. S. Locher je dobil 23 od 33 mestnih vard, od tega s posebno ogromno večino vse tri varde, kjer žive Slovenci. McElroy je zmagal v 10 vardah, Corrigan niti v eni. Izredno podporo je dobil McElroy le v predelih, kjer imajo večino črnci, pa še tam je v vardi 24, katere zastopnik v mestnem svetu L. Jackson se je izjavil za Locher-ja, zmagal Locher dosti prepričevalno. Izidi v pcisameznih volivnih okoliših kažejo očitno velik vpliv, ki ga je imela na izvolitev Lo-cherja podpora sen. Franka Lau- šteta in zmaga Locherja očitna, 'ših poskusov. Pri tem se je po-Nejevoljen je priznal svoj po- [kazalp, da je Telstar srečno pre-raz, pa izjavil, da ne bo podpi- brodil vse nevarnosti, ki so mu ral Locherja v glavnih volitvah [žugale od eksplozije naše vodi-novembra, češ, da je bila nje- kove bombe v vesolju. Cilji konference ministrov OAD v Washmgtonu WASHINGTON, D. C. — Na je vse skupaj podrlo v nič. Od [konferenci Organizacije ameri- konference je ostalo samo nekaj orožja pluge! ra^N SALVADOR. stoiPil aC^0. ° kc‘dVU uu jlici so se zbrali vsi zunanji mi- , . , , v h 1 cas miru, ko bodo vse oro-1 . . . . kaj zasedale. predelali v pluge in drugo inistri’ razen trek> k* Pa rdso iz-1 Sedanja konferenca se je za- VOtistn0 orodie Kai takeon qP'ostali iz političnih razlogov. Ar-'čela kar na tihem, danes jo bo Idealisti |ških držav (OAD) v naši presto-lkomisij’ ki nis° nikoli kaj ft o tem, kako bo na-C_;_________ ...? _____,, metnega sklenile, ako so sploh orodje. Kaj takega se galnaVacIno redko zgodi. V San- v.'Vadorju so nedavno to le do-živeli. Slkladu s programom Zveze I^0ina[PrecIe(k so gradili 95 šol. ha 1 ^ Primanikovalo jekla, je ^su.pi]a nevarnost) da bodo mo-sa]1 r^° ustaviti. Tedaj se je ^ adorska armada ponudila, da 3>"0 pušk za potrebno jo ne bo gentinski je ostal doma, ker že konec. Kennedy je vsak večer ne ve, ali bo prihod- pozdravil, pač pa je glave kon- . . v ... , ference povabil na kosilo. Kon- nje jutro se minister, brazilski „ r , v . . . • ferenco vodi državni tajnik mora agitirati, kajti v nedeljo jRiuskj toda ni napovedal nobe. so v Braziliji parlamentarne vo-tega dnevnega reda. Torej ^dbo Ministrstvo za šole je po-siprejelo. benega. Verjetno bo konferenca sklepala o usodi komisij) ki so bile ustanovljene v Punte del Este. Katere naj ostanejo še pri življenju in kaj naj delajo, to bo verjetno edini praktični sklep konference. Kaj je torej prav za prav na-Najti tiste o njih dajo litve in bi rad pri njih ohranil'skromnost in previdnost na vseh[vsa Latinska Amerjka izvaža na napraviti praktični sklepi. Po- niti, da to orožje ne bo prišlo v be zadnjih dni trdijo, da zadeva roke raznim podtalnim komuni- še ni dozorela. Morda bo kaj stičnim organizacijam, raztre- j razgovora o njej, sklepa pa nošenim po vsej Latinski Ameriki. Verjetno bodo skušali najti tudi kako skupno pot, kako preprečiti dohod komunističnih agitatorjev v Latinsko Ameriko. Da bi bile države OAD vnete za blokado Kube ali za gospodarski bojkot, na to ni treba misliti. Sicer pa gospodarski bojkot ta- men konference? ko ne bi veliko pomenil, kajti skupne točke, ki s svoj poslanski mandatj zunanji koncih in krajih, minister v Mehiki se pa pripravlja na daljšo pot po vzhodni A-ziji, ki jo bo nastopil te dni. Vsi trije so zastopani po vodilnih diplomatih svojih držav. Sedanjo konferenco OAD bi lahko označili kot nov način za- ^ Oblačno in deževno. Najvišja mPeratura 70. Konferenca se je tako že v začetku spremenila v posvetovanja, ki bodo obravnavala sledeče predmete: Najprej bo naš državni tajnik hotel zvedeti mnenje vseh prisot-nih) kaj mislijo o dovažanju komunističnega orožja na Kubo. Za sedanja, ki je v popolnem na- odgovor bo verjetno dobil vtis, sprotju z zadnjo konferenco v [da vsi zunuanji ministri mislijo o Punta del Este v Urugvaju. Ta-[tem veliko, da pa njihove vlade krat so konferenco že naprej .niso za kake korake posebne vr-razboibnali kot izredno važno, ste proti oboroževanju Kube. določili so ogromen dnevni red Morda se bo iz tega rodila skupin kopo resolucij. V resnici se|na misel, da je treba nekaj ukre- Kubo komaj za $8,500,900 blaga,'vrhu pa še odkrita izjava naše-od tam pa ga dolbiva za $2,500,- ga državnega tajništvi,, da bo 000. Kuba ne bi bila torej z gos- Amerika začela gledati le na podarskim bojkotom hudo pnza-[svoje interese in ne na interese deta. .Latinske Amerike, ako bodo dr- Vprašanje priznanja morebit- žave Južne Amerike še kar na-ne kubanske begunske vlade še prej tako površno obravnavale tudi ni dozorelo. Kdo naj tako [komunistično nevarnost. Na-vlado sestavi? Ali bi jo Castro-[vadno govorijo o njej samo ta-vi nasprotniki na Kubi tudi pri- krat, kadar hočejo iztisniti cd znali? Dokler ni odgovorov na nas običajne letne podpore. Teti dve vprašanji, priznanje be-'ga bo moralo biti konec. Ali so-gunske vlade ne pride v poštev, [delovanje v duhu Zveze za na-Preje so še mislili, da bo ideja o predek ali nič! Take zakulisne, gova volivna borba “ubijanje značaja”. Izjavil je, da se bo danes zjutraj vrnil v Columbus na svoje uradno delo. Župan Ralph Locher se je zahvalil kmalu po devetih, ko je bila njegova zmaga že očitna, volivcem takole: “Želim uporabiti to priložnost za zahvalo vsem onim, ki so mi dali danes glas svojega zaupanja. Vem, da njihova podpora ne velja meni osebno, ampak boljšemu Clevelandu. Naloga še ni izvršena. Današnja zmaga je šele premagan j e prve ovire. Mnogo trdega dela je ostalo in jaz pozivam vse Clevelandčane, da se pridružijo naši stvari.” ---------------o------- Demokrat je na piknike, republikanci na kosila in večerje 1 BOSTON, Mass. — V vzhodnih državah so demokratje in republikanci potegnili še posebno črto, ki naj loči njihovo propagando. Demokratje organizirajo velike piknike, republikanci pa kosila in večerje. Demokratje znajo privabiti na svoje piknike veliko “malih ljudi,” zato pa jim pikniki ne donašajo veliko denarnih koristi. Na republikanske večerje in kosila hodijo ljudje z denarnicami, zato je pa tudi gostov primerno manj kot na demokratskih prireditvah. Vsekakor imata lahko obe stranki vsaka svojo tolažbo. Demokrate veselijo ljudske množice, republikance pa polne blagajne. škoda le, da na dan volitev polne blagajne ne pridejo do prave veljave. Radijacija mu ni nič škodovala, kot so se bali. Dobro se obnašajo tudi baterije, ki jih polnijo z električnim tokom sončni žarki. Dajejo šc zmeraj 85% kalkulirane električne struje. Po dveh letih jo bo dajal, tako računajo, še 68f/< j dočim je za prenos televizije potrebnih samo 50%. NATO v okviru OAD že postala aktualna, toda diplomatske sod- toda odkrite besede davno potrebne! so bile že SCKIRRA V 0RBITU CAPE CANAVERAL, Fla. — Ob 8:15 po vzhodnem letnem času je vzletela raketa Atlas z vesoljsko ladjo Mercury, v kateri je astronavt W. Shirra, na pot okoli Zemlje. Če pojde vse po sreči, bo Shirra napravil šest poletov okoli Zemlje, preden se bo Zadnje vesti NEW ORLEANS, La. — Zvezno prizivno sodišče je odložilo obsodbo guv. Barnetta zaradi nepokorščine za 10 dni. CAPE CANAVERAL, Fla. — Sinoči so poslali na pot okoli Zemlje umetno luno Explorer 14. z nalogo, da meri sončno radiacijo. Explorer 14. se bo oddaljil od Zemlje do 53,000 milj, pa se ji nato približal zopet do 185 milj. VATIKAN. - Papež Janez XXIII. se bo jutri odpeljal z vlakom v Loreto in Assisi. Na obeh krajih bo molil za uspeh vesoljnega cerkvenega zbora, ki se bo začel prihodnji teden v Vatikanu. Papeževa pot je prva te vrste od leta 1870, ko so italijanske vladne čete zasedle do tedaj papeški Rim. PARIZ, Fr. — De Gaulle je pozval Francoze, naj odobre dopolnilo ustave, ki določa neposredno volitev predsednika republike. Politične stranke dežele so sc izjavile proti spremembi ustave. OXFORD, Miss. — Univerzitetne oblasti so pozvale slušatelje, ki so zapustili mesto, naj sc vrnejo, ker je zajamčen reden pouk. Med tem sta se dve bojni skupini 101. padalske divizije, okoli 2400 mož, že u-maknili iz mesta in države Mississippi vrnil na njo. Vreme je krasno tako na Atlantiku kot na Pacifiku, kjer čakajo na povratek astronavta ladje. | Ameriška Domovina /1’ V1 ■ lij—Morvi! 0117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: [United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 190 Weds. Oct. 3, 1962 Kot si torej člani predsedniške unije pomagajo v zunanji politiki, hočejo imeti v domači politiki proste roke. Na tem področju jih ne vežejo nobena unijska pravila. Vsak član unije izrabi to svobodo po svoji volji in svojem okusu. Truman ni na primer varčeval z napadi na Eisenhowerjevo notranjo politiko. Eisenhower je bil vsaj do sedaj dosti obziren do Kennedyja. čutimo pa, da je spremenil svoje poglede. Zadnja dva agitacijska govora v državah Illinois in Indiana sta pokazala Eisenhowerjevo bojevitost v čisto novi luči. Kot je preje hotel zmeraj plavati nad vrstami navadnih republikancev in biti predsednik za vse Amerikan-ce, se je sedaj vrinil med prve vrste republikanskih politikov, ki hoče krepko posegati v potek volivnega boja. Razumemo Eisenhowerja. Ako se mu posreči, da pribori republikancem še kakih 10-15 novih mest v predstavniškem domu, bo Kennedy imel v prihodnjem predstavniškem domu še bolj solidno opozicijo, ki bo obenem tudi večina. Njegov zakonodajni program za 1. 1963-1964 bo odvisen od milosti republikanske večine v predstavniškem domu, kar more samo poslabšati njegove upe na predsedniško zmago v 1. 1964. Eisenhowerjeva sedanja bojevitost je torej dobro utemeljena. Naša predsedniška unija t - - - Pokojni angleški socijalistični zunanji minister in unij-ski organizator Bevin je rekel, da se ne boji nobene mednarodne unije tako kot unije generalov in admiralov, kamor spadajo vsi brez razlike, kje služijo, brez ozira, ali so si bili v bojih sovražniki ali zavezniki. Mož je imel prav, skusil je to na svoji koži, ko je bil v Londonu za zunanjega ministra. Kadarkoli je imel z njimi opravka, je naletel na čudno solidarnost med njimi, ki je ni mogel nikoli razumeti do dna. Podobno bi lahko trdili o ameriški “uniji predsednikov.’’ Unija je zmeraj obstojala, kajti vsak gospodar v Beli hiši je imel še vsaj enega živega prednika. Sedanji predsednik Kennedy ima posebno srečo: ima kar tri žive prednike, republikanca Hooverja in Eisenhowerja in demokrata Trumana. Še ni dobro prestopil praga Bele hiše, že se je zavedal, da je postal član unije, ki ima svoja nepisana pravila, med njimi tudi tisto, ki pravi, da morajo imeti bivši predsedniki častna mesta pri inavguraciji vsakega novega predsednika. Kennedy je na svečanost povabil oba davna prednika, Hooverja in Trumana, le slabo vreme je bilo krivo, da ni bila takrat unija zbrana v polnem številu vseh štirih članov. Motil bi se, ako bi kdo mislil, da je predsedniška unija samo prazna beseda. Unija je zmeraj' delavna. Sedaj se aktivne politike ne udeležuje samo bivši predsednik Hoover radi svojih 88 let, Truman in Eisenhower pa krepko posegata v tok političnih dogodkov. Unija seveda ne veže svojih članov, da pozabijo na svojo strankarsko pripadnost, vendar pa nalaga članom nekaj obvez. V čem so te obveze, se vidi najlepše iz odnosov med Eisenhowerjem in Ken-nedyjem. Kennedy in Eisenhower skušata najpreje ostati v dobrih osebnih zvezah. Osebnega zaničevanja in sovraštva ni med njima, vendar pa imata svobodo, da mislita, kar hočeta drug o drugem. Ni na primer nobena tajnost, da je Eisenhower smatral Kennedyja za premladega gospodarja v Beli hiši. “Tistemu Kennedyjevemu fantu še manjka potrebne življenske skušnja za gospodarjenje v Beli hiši. “Kennedy ni videl s svoje strani v Eisenhowerju nobenega vzornega predsednika. Danes najbrže mislita drug o drugem malo drugače. Taki različni pogledi niso vplivali na osebne zveze med obema predsednikoma, sedanjim in bivšim. Ne sestajata se ravno redko, vsakega sestanka pa ne obešata na političen zvon. Taki sestanki imajo velik političen pomen, kajti Eisenhower je še zmeraj večji političen gospodar v republikanski stranki kot Kennedy v demokratski. Kennedy bi si obliznil vseh deset prstov, ako bi njegova beseda veljala toliko med demokrati kot Eisenhowerjeva med republikanci. To se je lepo pokazalo ravno zadnje čase. Eisenhower je bil letos v Evropi na počitnicah. Tam je videl veliko prijateljev pa tudi odgovornih politikov. Ko je prišel nazaj domov, se je rad odzval povabilu predsednika Kennedyja na kosilo, kar je dalo povod, da je Eisenhower povedal vtise svojega potovanja, Kennedy mu je pa dal pojasnila o trenutnem mednarodnem političnem položaju. Do tu bi bila stvar v redu, bi odgovarjala samo tradiciji ameriške politike. Prišlo je pa vmes nekaj drugega. Oba predsednika sta se sestala ravno pred volivno kampanjo. Demokrntje so upali, da bo skupna izjava o sestanku sestavljena tako, da bodo njihovi kandidatje lahko imeli kako korist od nje. Saj so nekateri demokratje celo trdili, da je bil ravno to namen Kennedyjevega povabila na kosilo. Republikanci so se pa bali, da bo Eisenhower preveč popustljiv napram Kenne-dyjevi prijaznosti. Razočarani so bili demokratje, potolaženi republikanci. Skupna izjava se je izogibala vsakemu odklonu od stroge nevtralnosti. Kar se tiče zunanje politike, se člani sedanje predsedniške unije držijo stare navade: vsak predsednik mora uživati podporo vse dežele v vsah zadevah zunanje politike, ki se lahko izmaličijo v mednarodne zapletljaje in napetosti. S tem ni izključena vsaka debata 0 zunanji politiki. Je celo potrebna, da čisti pojme in smernice v zunanji politiki. Eisenhower je zato na primer podpiral podpis posojila ZN, je podprl celo Kennedyjevo kubansko politiko, vse skupaj v veliko nejevoljo republikanskih prvakov na Kapitelu, ki radi porabijo take prilike, da berejo levite gospodarju v Beli hiši. Podobno stališče zagovarjata tudi bivša predsednika Truman in Hoover. Truman in Eisenhower se osebno ne moreta, to pa ni motilo Trumana, da je krepko podpiral Eisenhowerjevo zunanjo politiko tudi takrat, kadar demokratje niso bili zanjo in kadar se tudi sam ni strinjal osebno z njo. Hoover se na primer ni strinjal s pokojnim Rooseveltom glede udeležbe v drugi svetovni vojni. Ko je senat objavil vojno, je pa tudi Hoover odločno zagovarjal ameriško udeležbo. bi vzbudil radovednosti, da sem ,vrcke. Po dobrem okusnem Slovenec, dasi so me morda nekateri sipoznali, da sem kar sem, namreč slovenski rojak. Kako se spozna Slovenca, me je pred več desetletji poučil pokojni Lokar, doli na Hatfield. On je Slovence bolje poznal, kakor morda malokdo drugi. Meni je na vprašanje, kako more vedeti kdo je med idočimi po ulici “Kranjec” in kdo ne, erikrat tako le odgovoril v duhu njegove “kar-taljevske in mirnopegke Šprahe”: uuuuuiuiiiiiiHiuiiiiuiiiuiiiiuiiiimumiimmHiminimiimiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiimumiiiiimiiiiiii PennsyIvanski prepihi (Poroča Majk) iiiiiiimiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiimnniiiiiiiimiiiiiiiiiiiimuiiiimiiiiiiiiiiniiiimiimiiimiiimiiiimiiiiiiiiimimiimnm nesi nam vsakemu en “taeef sendvič,” pa vrčke nam napolni, pa bomo prijatelji.” Tako smo storili. Okusni “sendviči” so se vsem prilegli, ker kar lepo smo jih pospravili vsak pod svojo streho in zalili z dobrim pivom. Natakarju pa zopet ukazali, naj zopet napolni dežela, ki obratuje s takim re- Tem mojim bseedam so pridom. Ce dobro gospodarijo, da trdili, da je res tako, le pomisli-so dohodki boljši od izdatkov, ke so pristavljali, da kaj takega gre sijajno. Kjer pa zahteve 'jg še silno daleč in da je malo predsegajo dohodke, tam pa je Jgiav na svetu, ki kaj takega sploh navadno vedno luknja v kasah. 'pričakujejo. Narodi in ljudstva Pittsurgh, Pa. — Ko sem pred nedolgim “patroliral” z mojo radovednostjo po Butlerju in 57. cesti in se ustavil v nekem gostišču, da bi malo osvečil moje grlo, sem slišal, da so se tri stranke pogovarjale v našem slovenskem jeziku. Počasi sem obrnil moj pogled na nje, da ne založku in pivu so se pa nam že-ziki razvezali in začeli smo govoriti in razpravljati o vsem mogočih zadevah. Eden izmed novih dveh je začel razkladati, da imajo po Evropi razne države socialno oskrbo, to je pokojnino za delavce, ter bolniško oskrbo in drugo bolje urejeno, kakor pa tukaj pri nas. Ja? sem mu začel pojasne-vati, da je vse le bolj navidezno. Res je, imajo državno zdravniško oskrbo v marsikateri državi dobro urejeno, kot švedska, Dan- “Kranjca poznam že kar na eno miljo nai daleč. Hrvata pa ska, Belgija t in še več drugih, na dve milje daleč!” |Tudi kar se tiče pokojnin imajo “Kako?” — sem ga pobaral res kar lepo urejeno. Ampak, nazaj. jnikjer pa nimajo delavci vseh “Kako? Po tem, kako hodijo raznih slojev toliko gospodar- in kako se obnašajo. Kranjec jo maha po njegovih potih in hudiče in vrage kar po imenu kli- skih prilik, si gospodarsko pomagati, kakor jih imajo delavci tu v Ameriki. Tu je vsem na raz- če. Če z enim ni zadovoljen, jih polago več vseh raznih služb in pokliče sto in tisoče, kakor da so 'del, kakor pa kje koli drugje po vsi pod njegovo komando. Vča- [svetu. Če ti ne ugaja ena služba, en poklic, imaš še vedno svobodo, da si lahko najdeš drugo sih pa reče “miljon hudičev,” to pa ni res! Če je pa res, komur odgovarja, jih pa še kak milijon zraven pritakne. Hrvat pa po svoje hodi po svetu. Ta pa ima svoj uvod v in k vsakemu slučaju in dogodku: Z zaposlitev v drugih poklicih, če si dovzeten, da si lahko v njih iznajdeš. Tudi plače so tu proti plačam v raznih drugih dfeže-lah ~po svetu daleč boljše. Zato njegovim “Boga mi, tako je!” ali si tu delavec, če je koli kaj kake-pa: “Boga mi, tako nije,” se pri-[ga gospodarja, lahko privošči marsikaj, kar si delavci po drugih deželah ne morejo. Nimajo bliža k vsakemu vprašanju, pa naj bo to vprašanje vaških žab, _ . ali pa vprašanje Velikega Bri-[priložnosti za to. Tu pa so. Se-tanskega Imperija, v katerem .veda ni vsak tako srečen, da bi kakor pravijo, nikdar sonce ne bil obdarjen z gospodarskimi zaide. Hrvat pravi: “Tako je, 'sposobnostmi. Drugi zopet radi tako sem vam jaz kazal in tako drugih okoliščin ali kakih nepri-vam kažem, da svet je poln vra- 'jetnosti ostanejo vedno le reve-gov in vražic in te je treba po- rr'~J Res je tudi, da tisti, ki skupaj nosi, se navadno jezi, češ za druge delam. Ljudje so pač bili in bodo vedno sebični, zase vsak gleda, drugi ga ne brigajo dosti. Taka je slika tudi pri nas v A-meriki. . Ko zadnja desetletja vse tja od predsednika Roosevelta naprej počasi uvajamo razne socialne dolžnosti, vpijejo najbolj proti temu tisti sloji, ki imajo narodno bogastvo v rokah. Čemu taki in taki davki, to bo deželo upropastilo, pravijo. Pa ni res, zadnje dve desetletji je ravno ta red vsem v korist. Socialna pokojnina daje starim in onemoglim nekaj denarja v roke vsak mesec in ti ta denar sproti porabijo za živež in druge potrebe. Denar pride v promet, dolbi ga po potih okrog trgovec, ki prodaja razne potreb-dober ščine, ta pa ga zopet naprej uporabi za kup nadaljnih zalog od raznih industrijskih tvrdk, od farmarjev in denar neprestano cirkulira. V starih časih, ko so nastale gospodarske krize in ljudje bili brez dela brez vsakih dohodkov, je šlo pa vse na “puf” in kmalu so bile vse kaše suhe, vse kašče prazne in kriza je bila vsestranska. Torej boljši dobro urejen socialni red ne prinaša res kriz, pač pa bolj ustaljen red, da vsak dobi nekaj, kar v prejšnjih časih ni bilo. Kaj bi torej vpili, da bo šlo vse fuč, to vpijejo le tisti veliki magnatje, ki bi radi videli, da bi se vse stekalo v njihove Žaklje. Kako gre pa malim ljudem, to jun je pa deveta briga. Pritrdili so mi, da imam prav, le to, da vse to prepočasi uvajajo. Počasnost je pa radi tega, ker to ovirajo. Poglejmo samo razne predloge sedanjega predsednika Kennedya, nasprotujejo jim vsepovsod, potom naklonjenih zastopnikov raznih strank. In baš tu pri grajenju boljšega socialnega sistema so tiste “new frontiers,” preko katerih bd treba h boljšemu socialnemu redu. Še to le sem omenil, kar jaz že precej časa z mojem gledanju v bodočnost predvidevam. Svet radi hitrejših občevalnih in drugih zvez postaja ožji in ožji) ali če hočete manjši in manjši. Kmalu bomo vsi na svetu kakor v enem samem okraju, mestu ali vasi. Naučiti in privaditi se bo treba v taki vedno večji tesni skupnosti živeti. Pa tudi privaditi se bo treba žrtvovati za druge v taki skupnosti. Podpirati se bomo morali med seboj. Tako podpiranje pa gre vedno le so še vedno na starih potih življenja, kjer se ravnajo po geslu: “Vse zame, drugi naj gledajo zase!” Jaz sem jim odgovoril: če tako in če bodo taki, bodo želi le to kar bodo sejali. . . Razšli smo se in vsi smo bili mnenja, da je bil to med nami kar zanimiv razgovor. Izmenjava misli je vedno koristna. Tisti starejši rojak biva doli blizu Moon Run in me je povabil, da ga naj o priliki obiščem. O priliki znam to napraviti. Ostala dva sta tudi izrazila željo, da bi se še videli in razgovarjali kakor smo se. Ker se je pripovedovanje o tem srečanju in pogovarjanju zavleklo, naj končam. Bom o čem drugem pa drugič kaj pisal in povedal. Vsem zavednim slovenskim ljudem po Ameriki in drugod po svetu naj izrazim iskren slovenski pozdrav! Ameriški Domovini, najboljšemu slo- mogovnih plasteh, druga Pa v slabšem rudniku. Človek ne bo potreben, ker ga bodo v celoti nadomestili roboti. Ob koncu leta 1960 so mehanizirali drobljenje in odvažanje tretjine vsega premoga) kolikor ga nakopljejo v britanskih rudnikih. Do začetka letošnjega maja je mehanizacija zajela polovico proizvodnje premoga, v prihodnjih treh letih pa naj bi britansiki premogovniki po zaslugi nove opreme mehanizirali in v glavnem avtomatizirali 85 odstotkov proizvodnje. 2I5S5E35 IZ NAŠIH VRST Keeneisburg) Colo. — Spoštovani! Prav lepo Vas pozdravljam in obenem prosim, če hočete priobčiti v časniku, kar Vam tukaj napišem, da bodo še drugi vedeli) kaj vse se človeku lahko pripeti. Meni se Ameriška domovina prav zares dopade in komaj čakam, da pride večer, da se vse-dem kamor že in jo prečitam predno grem spat. Televižen venskemu listu dnevniku med limarn odprt, pa ga ne gledam, nami pa želim obilo novih na- razen če je na programu roko- ročnikov! Stari Majk. Vabilo ‘'Slavčkov” Cleveland, O. — Šest let je preteklo, odkar je slovenska mladina v Clevelandu ustanovila čistiti in dobro bo na svetu. Dokler pa bomo imeli med seboj vrage in vražice, bogme bo slabo na svetu!” Vidite po takih pravcih so se skušali poznati nekdanji naši naseljenci. Nič hudega v tem. ži. Toda tudi za te je v Ameriki kolikor toliko poskrbljeno, dasi so mogoče tu in tam mnogi žalostni slučaji. A brez nekih takih slučajev ni nobena država. Toda kar se vsaj mene tiče, jaz se počutim še vedno bolj zadovoljnega in srečnega tukaj Ko so se tisti trije pogovarjali v Ameriki, kakor pa bi se v ka-v našem jeziku za baroj me ne- teri koli drugi deželi na svetu, kam svetlo pogleda natakar Za druge seveda ne vem. Upam (bartender) in ker je hrvatskega pa, da bomo tudi v Ameriki kar pokoljenja rojen tu, a še kar do- ®e tiče socialne oskrbe dobili v bro hrvatsko govori, me nagovo- bližnji bodočnosti še marsikaj, ri, ko je postavil pivo pred me: [Toda vse to bo treba plačati. Ka- “Ali razumeš te tvoje rojake? To so Kranjci!” Vsi so vrgli poglede name. “Kaj Slovenec ste?” — so me v lepi slovenščini vprašali. “Sem, slovenska mati me je rodila, tam blizu bregov Kolpe.” — sem jim odgovoril. Po par vprašanjih, koliko časa sem še tu in od kod sem prišel, smo kmalu krenili k drugim zadevam in predmetom. Med omenjenimi sta bila dva nova, eden pa starejši rojak. Prva sta tu kakih devet let, starejši pa že blizu 45 let. “Pa kaj bi stali tu pii teh jaslih, veli starejši rojakj sedimo tja za mizo. Ti natakar pa pri- ko? Z davki seveda. Vlada in oblasti le upravljajo, blagajne pa polnijo davkoplačevalci n$ en ali drug način. Kjer imajo tak red že dolgo uveden, v takih deželah najdejo novi rodovi že vse urejeno. Pripravili so jim seveda predniki pred njimi. Kjer se pa take ustanove in skladi še le uvajajo in začenjajo, v takih krajih pa to pričenjajo tistočasnj ljudje, v katerih časih se taki socialni redi ustanavljajo.” To-da poVscd je tako, nekdo skupaj nosi, drugi pa iz skupnosti prejemajo. V nekaterih krajih tak red lepo uspeva, v nekaterih pa tudi šepavo gre. Vse odvisi v kakem gospodarskem stanju je borba, katera me še malo zanima. Potem si ga nadevam eno čedro, žena pa že podnevi prečita vse te žlahtne slovenske vrstice1. Tako mi je bilo torej žal, da ste me morali vsako leto opomniti za novo naročnino. Letos sem si pa naprej vzel, da Vam bom društvo in začela prepevati pod ^ na vam vodstvom pevovodje M. Saver-[P^i6 Poslal> a bilo je žal druga-nika. S pevskim društvo “Slav- c6; _feno sem preje večkrat dra-ček” je slovenska skupnost ob-',211- da ne bom vec plačal naroc-čutno pridobila na pevsko-kul- nine> češ, saj ni me posebnega turnem polju “Slavčki” pa so in ,notrl- A ona me ta;ko leP° Pr0' še pridobivajo poleg pevske iz-jf. Ja'2 Pa se spomnim Toneta s obrazbe tudi kulturno in pred- |hri'ba in njegovih klobas, pa vsem se izpopolnjujejo v dru- žlahtne ka^ic& in ugotovim da žabnem življenju. ^ Tonetwo Pismo samo vredno Kljub občutnemu številu od- 14 dolarjev. Vse drugo je za- 'štonj ali za povrh, kakor hočete. Pa sem rekel ženi, kar, na- sotnih članov — vojakov in š(u- ' dentov — je zbor obdržal kva- vztrajnim de- slov naPiši> Jaz bom pa dal de- leteto in to samo z lom. V triurnih tedenskih vajah nal’ sai se ne 'Puilim zanj, kc* si vsak posameznik prizadeva v .itak vem> da bo prej mene zmanj-največji meri izkoristiti čas z !kal°- kakor Pa denarja, žena je ubranim in lepim slovenskim |bila vesela in je hitro naPi:sala petjem inaslov, seveda narobe. Za pi'e' ^jemnika je napisala moje ime in po enem pravilu in to je kjer nič ni, nimaš kaj vzeti. Kjer je, tam je kaj vzeti in dati tam kjer ni in kjer je podpora potrebna. In tu pridemo in trčimo v skupno socialno življenje. Kjer ga znajo urediti, gre vse lepo naprej, kjer ga ne znajo, tam poka, šepa in vse nazaduje. Kjer ne rinejo in ne vlečejo vsi v eno smer, tam drči voz nazaj. Moje mnenje je, da svet bo prišel do neke socialne povezave, kjer bodo tisti narodi, ki jim teče gospodarsko življenje po gladkih cestah in vsestransko napredujejo, tisti bodo morali socialno sknbeti^a manj srečne narode in ljudstva. Na neki “Social Security” bodo počasi prišli vsi taki. Kako bo mogoče tak “Social Security” organizirati, to je in bo naloga bodočih voditeljev narodov in dežel. Mi vsi, ki smo zrastli v sferah starega reda, to težko uvidevamo in to kar ne more v naše glave. A priti do nekaj takega mora, ali pa bedo med narodi in raznimi ljudstvi neprestane revolucije, vojne in borbe. Drug drugega bomo morali upoštevati, kakor bratje in sestre v eni družini, ali pa bodo ljudje drug drugega pobijali in morili, kakor so to delali in še delajo marsikje sedaj. Ali bodo ljudje bratje in sestre med seboj, ah pa kakor levi, tigri in volkevi . . . v , mesto Cleveland za odpošiljate pevsko društvo Slavček poka- ^ , pi. , , , , , , , Ija pa Vas m Keenesburg. l1 zalo v nedeljo 21. oktobra t. 1.,, ^ ^ na požti a,- o o pnre ! o svoj jesens ous&.a g seiptenvbra sem ga Pa UnnnoiU PrirPirtitAV se prične . v , , . dolbli nazaj. Jaz sem bil pisma in denarja, 14. dolarjev, zelo vesel. Le kdo mi pošilja? Ko pa sem vse natanko pregledal, sem videl, da se je žena pri pisanja naslovov zmotila. In zopet sem tam, kjer sem bil. . . Zato pa Vam danes pošilja111 naročnino za celo leto. In leiP° pozdravljeni! Franc Jelen- * * * Chicago, 111. — Spoštovani! Vljudno Vam sporočam, da sem se preselil z družino na novi naslov, katerega Vam tu prilagam-Ker vsi radi čitamo ta lepi m poučni list, ga težko vsak da11 čakamo in upamo, da ga bom° dobivali v redu še naprej. Z iskrenim pozdravom in Vas živi! Martin Pecharicb- koncert. Prireditev ob 3:30 popoldne v novi šolski dvorani pri Sv. Vidu. Po koncertu bo zabava s plesom, igral bo priljubljeni Tonklijev orkester. Vsakemu, kateremu je slovenska pesem še draga, naj bi bila nedelja, 21. oktobra, posebno lepa, ker bo s svojo udeležbo pri koncertu podprl in odobraval delo clevelandskih nadebudnežev. Pridite torej vsi! Mihaela Ošaben. —-------o------- Prešeren v Um forkiž vabi v soboto na Osmo New York, N. Y. — Čas poletnih počitnic je pri kraju. Društvo France Prešeren bo začelo novo sezono v soboto, 6. oktobra, z Vilharjevo komedijo “Metuljčki” v dvorani slovenske cerkve na Osmi. Igra se bo za- Lakewood, O. — Priloženo p°' žiljam denarno nakaznico za ob- čela ob osmih zvečer, po igri pa 'novitev celoletne naročnine. A' bo prosta zabava in ples ob zvo- [meriško domovino berem že vse kih orkestra Planika. Za lačne '0d leta 1912. Kadar je bila v bodo poskrbele kuharice s kranj- 'domači blagajni bolj tema za ob-skimi klobasami in prigrizkom, 'novitev naročnine, sem si pa sP°' žejni pa bodo lahko pogasili svo- [sojeval časopis pri sosedih, ki so jo žejo pri bari. Vsi iskreno poznali m0je denarne težave, vabljeni. j ^ sem pravilno poučen, ja l ustanovil ta časopis g. Klinc iz [Polja pi'i Dolenjskih toplicah, s _ , ,, i katerega sinom sva bila sošolca Ludvik Burgar. ipri šolskih sestrah v Kočevju- Spominjam se še, kako so nam Na svidenje v soboto, 6. oktobra, ob osmih zvečer na Osmi. Društvo Prešeren. ' Roboti v angleških pre- [sestre utepale v glavno za tiste mogovnikih čase tako blaženo nemščino, ta- Britanija bo imela v kratkem ko kot so rekli moj stric, prava dve popolnoma mehanizirani ribniška korenina, če ne ° napravi, ki ju bodo pri kopanju nemško znal, boš pa pri krava premoga krmarili na daljavo, je ostal. napovedal predsednik nacional-1 Prijateljski pozdrav v s ®1 nega odbora za premog. Prva,bralcem Ameriške" domovine, naprava bo delala v bogatih pre-' Frank Levst'' PAVEL HEYSE: Steklar iz Murana Pesnik in steklar Conegliano je bil pesnik in steklar. Kakor njegov prijatelj Bo-caro je imel tudi on pet in dvajset let. Bled, suh, izkol-čen v ledjih, je hodil z raztresenim obrazom in zavitkom papirja v roki; oblečen jo bil nemarno in nerodno, kakor je bila pač navada pri Pesnikih, ki so tudi v tem iskali nekaj posebnega in občudovanja vrednega. Gotovo ki ga posnemanje njih pož-rešnosti in zdvojenega življenja spravilo še v ječo in na vislice, ko bi mu Bog ne dal k sreči poštene nravi in pridnosti, ki ga je uvrstila med najboljše mladeniče. Govoril je veliko in z močnim glasom. Rekli bi o njem, da je bil pravo nasprotje senatorja Stampe. Ljubil je besede zaradi besed in njih blagoglasje ga je upijanjalo. Zato je iskal le zveneče, barone, izredne, tuje in večkrat nerazumljive besede, ki jih je izrekal samo, da je imel ve-Selje nad njihovim zvokom. Zato ni bil nikdar dolgočasen v družbi in je največ sam govoril. Čemu pa je pesnik prebil cele dneve v steklarni pri “Štorklji”? To bi bilo težko zvedeti. “Prav nič ne vem,” je rekel nekoliko bahavo, “ali sem delal prej verze ali steklo...” Resnica pa je bila, da Conegliano ni delal ne prvega ne drugega. Kot pesnik je Prepisoval pri založniku De Gregoriju kakšno stran iz Sofokleja ali Aristotela, kot steklar pa je bil le blagajnik Pri Andreju Guisettiju. Nikdar ni še torej napravil verza, ne napihnil steklenega niehurja. Dneve je prebil v “Štorklji”, večere pa v tiskarni. Ostali čas pa je uporabil za sprehode in branje. In kakor je veliko govoi’il, Je tudi veliko bral. Njegova knjižnica bi se lahko merila z marsikatero iz bogate meščanske hiše. Kar si je odtr gal od ust, je dajal za knjige *n kupoval vse, kar je prišlo iz tiskarn, ki jih je bilo takrat kakih sto in petdeset. Bil Je sicer dober kristjan,- pa je vseeno rad proglašal “humaniste” za svoje preroke. Na praznik zvečer je poha-Jnl po Benetkah do trde noči. klesto je bilo razsvetljeno, na tr£u je bil ples, v kanalih so Se zrcalile svetilke gondol, v Zraku so odmevali zvoki raznih godb poleg glasov potujočih pevcev, akrobatov in pro-dnjalcev ocvrtih rib. To vse I0 zajemalo dušo Conegliana, ki je željno hrepenel po gla-s°vih in barvah. Pa se je nenadoma znašel na bregu Velikega Kanala ®r0di strnjene množice, ki se J0 smejala glumačem. Gneča ga je dvignila in nesla na-P1 2 * * *'6!, dasi se ji je upiral prav 8 trdimi izrazi. Pa mu je pod nogami zmanjkalo tal in je še z odprtimi usti* telebnil v ^orje. Med glasnim smehom ga potegnili iz vode. V zalostnem stanju so ga pri-V0dli na dom, kjer se je šele v Postelji zavedel. Potem je C0lih dvanajst ur nepreneho-’nn spal. Drugega dne so ga PN “štorklji” zaman pričako-Vali: Conegliano ni prišel. Janez Bocaro je stopil po 8v°ji navadi že zgodaj v stek- arno. Nemir ga je obšel, ko našel svojega prijatelja onegliana, s katerim je hotel lzPeljati svoje načrte. Pa tudi s