Ljubljana, petek 13. avgusta 1937
Cena i Din
upravniscvos Mjuiujana, ulica ft — Telefon St. <122, 8123, £1124, 3125, 8126. lnseratni oddelek: Ljubljana, Belen-tmrgova ul 0 — Tel 3382, 8482. Podružnica Maribor: Gosposka uHca
Sit. 11 — Telefon tt. 2455. Podružnica Celje: Kocenova oi.tt.fc
Telefon tt. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga člalo 7&180. Wien St 105.24L
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva uHca B, telefon 8122, 8123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon St. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Težave nevmešavanja
Evropska politična javnost spremlja čim dalje bolj resignirano prizadevanja za ohranitev politike nevmešavanja napram Španiji, in to že dolgo, zakaj težave so se pojavljale pri razvozi j a van ju tega s stoterimi zankami zapletenega kompleksa problemov že od vsega začetka. Toda odkar so se začeli incidenti z vojnimi ladjami in odkar se je Nemčija začela odmikati od poprej doseženega sporazuma o nevmešavanju, se je že itak komplicirana akcija še bolj zapletala in odtlej moramo zaznamovati eno samo nepretrgano vrsto naravnost obupno trdovratnih prizadevanj, da se ohrani vsaj poslednja formalna skupnost evropske akcije za nevmešavanje. pa da se s tem prepreči najhujše. Najnovejša stopnja angleške akcije pomeni že skrajno obliko, da se zares reši skoro samo še forma, dočim je dejansko vsebina nevmešavanja že davno postala predmet, celo zelo priljubljen predmet karikaturistov.
Še vedno se v svetovnem časopisju ponavljajo razmišljanja, ki jih je sprožila prva obletnica španske državljanske vojne. Prav ob težavah, ki jih ima angleški kompromisni predlog, se posebno dobro vidi. kako opasna je ta zadeva in v čem je prav za prav zapo-padeno jedro vseh neštetih težav, ki so se nakopičile okrog načela nevmešavanja. odnosno sploh ob španski notranji voini.
Kaj je sprožilo v prvi in zares neposredni stopnii izbruh Francovega upora, ali je pobuda zanj prišla od zunaj ali pa je zares nastal samo iz nagibov domačih notranjepolitičnih nasprotij, bo ostalo nedvomno še dolgo nepojasnjeno. Toda izven dvoma je, da je državljanska borba že takoj v začetku potegnila za seboj zanimanje ne le evropske, marveč sploh svetovne politične javnosti, dasi v zelo neenakomerni intenzivnosti. Najbolj vidno je zanimanje takoimenovanih dinamičnih sil, ki so se kar brž pokazale zelo prizadete in ki so se tudi zelo učinkovito zanimale za Španijo. Saj so v tej dobi nastale znamenite parole o ideoloških taborih v Evropi, na primer na stranki--iem zboru narodnega socializma v ;'iirnbergu. Kombinacija španske državljanske vojne z vidiki dinamične svetovne politike je dala zadevi oni skrajno nevarni značaj, ki je že ponovno obetal katastrofo.
Da se to ni zgodilo, se zdi, da moramo poglavitnega vzroka iskati v dejstvu. da ostali svet ne gleda pod tako enotnimi vidiki na španske zadeve. Najmanj tri, štiri skupine držav so se izobličile ob tej aferi. Po navadi se označuje Rusija kot edini pravi nasprotnik dinamičnih sil. Toda v resnici smo imeli ponovno priliko spoznati, da je dejansko politika Moskve v španskih zadevah daleč manj dinamična kot je na primer politika fašističnih faktorjev raznih taborov. Zakaj za Rusijo je prišla španska afera povsem nepričakovano in nezaželjeno. Rusija ima toliko težav v svoji notranjosti, da si prav nič ne želi še zunanjih komplikacij. Tudi oni, ki so drugačnega mnenja in menijo, da je Moskva sama iniciativno pomagala zanetiti španski požar, pa da teži za tem, da z zunanjo akcijo odvrne pozornost od domačih brig, morajo priznati, da je za kakršnekoli komplikacije iz španskega naslova položaj zanjo skrajno neugoden. Ako bi prišlo do skrajnosti, je ruska pomoč domala povsem onemogočena, in to že zaradi same razdalje.
V Franciji je na delu ljudska fronta, katere program ne pomeni samo majhnega lokalnega podjetja, marveč se tiče izvedbe načelnih in materijalno globoko segajočih preobrazb francoskega državnega ustroja. Francija je v socialnih brigah znatno zaostala za drugimi evropskimi demokratičnimi državami in vlada ljudske fronte je videla svojo glavno nalogo v tem. da začne na veliko z notranjimi reformami na vseh področjih. Računajoč z ogromnim odporom, na katerega ni bilo treba dolgo čakati, si ni prav nič želela, da bi jo pri delu motile zunanjepolitične homatije, saj smo videli, da je prav za Blumove vlade prevzela vodstvo ženevske politike Anglija. Dočim je bila tedaj politika dinamičnih sil ves čas povsem ofenzivna, se je držala francoska vlada defenzivno, postavljajoč skrb za ohranitev notranjega in zunanjega miru na prvo mesto. Da očitki levice na njen naslov spričo tega niso izostali, je samo po sebi umljivo.
Velika Britanija nima političnih simpatij za vlado ljudske fronte. Nasprotno! V prvih mesecih je bila med Angleži v ospredju simpatija s Francovim taborom, ne pa z madridsko vlado. V vsakem primeru pa so bili na Angleškem v resnici nevtralni. Želeli so, da nasprotujoča si tabora sama odločita, kateri je močnejši in katerega zmage si želi špansko ljudstvo. Torej z angleške strani iz ideoloških motivov ni mogla prihajati pobuda za akcijo, ki bi se mogla kosati z iniciativo dinamičnih sil.. Ostale države praktično ne pri-haiaio v poš+ev. Edina izjema v tem pogledu je Portugalska, ki se boji za
AVSTRIJA
OSIŠČE ZA VEČ OSI
Državni tajnik za zunanje zadeve Schmidt o nalogah in poslanstvu
avstrijske republike v Evropi
Dunaj, 12. avgusta, b. V okviru visokošolskih poletnih kurzov za domače in inozemske akademike na gradu Traunsee pri Gmundenu je imel državni tajnik v zunanjem ministrstvu dr. Schmidt uvodno predavanje pod naslovom: »Avstrija in Evropa-?:.
V svojem govoru je dr. Schmidt najprej prikazal dosedanji razvoj avstrijske republike, pri čemer je s posebnim poudarkom opozoril na pomen podunavske poti za avstrijsko zgodovino. Nato se je dotaknil gospodarske funkcije nove Avstrije ki po njem sloni na dejstvu, da se tok preteklosti ni dal zaustaviti niti po katastrofi svetovne vojne. V javnem življenju se često govori zdaj o primatu gospodarstva, zdaj o primatu politike. Avstrijska politika in gospodarstvo pa stopata tesno z roko v roki in vplivata drug na drugega. Avstrija, kakršna je danes, ni nasta'a po naravni poti, temveč je bila s krvavo operacijo izrezana iz večjega telesa. Za razumevanje njenih gospodarskih težav ne smemo pozabiti avtarkičnih teženj malih in velikih držav v soseščini. Ako bi nam ne bil povojni čas prinesel tega tipičnega pojava, bi Avstrija imela večji in svobodnejši prostor za svoje gospodarsko dihanje. Z zadoščenjem pa moram takoj ugotoviti, da so avstrijski sosedi pokazali dovolj razumevanja za naše potrebe na gospodar-
skem področja in pri tem z uspehom izravnali svoje avtarkične težnje z našimi življenskiml potrebami.
Avstrija ne želi
biti osamljena
Raznovrstnost in intenzivnost medsebojnih odnošajev med Avstrijo in drugimi državami na gospodarskem in kulturnem področju je seveda v tesni zvezi s političnimi dogodki, ki vplivajo na življenje narodov. Naša domovina je tako po svojem življenju kakor po zadržanju svojega prebivalstva dežela, ki ne želi biti izključena iz ostalega sveta. Nova Avstrija je že od svojega obstoja dalje vedno znova In znova poudarjala svojo pripravljenost, da se brezpogojno pridruži evropski skupnosti narodov In da se po svojih močeh celo uveljavi kot posredovalka In ravnotežna sila v evropskih nasprotjih.
Zgodovinska kontinuiteta je bfla s prevratom leta 1918 prekinjena Toda to ne more spremeniti dejstva, da je Avstrija skozi stoletja živela z narodi, ki so bili priključeni stari monarhiji, ter ž njimi skozi stoletja delila veselje ln žalost. Ta razvoj je pripomogel k ustvaritvi znoslji-vega zadržanja vsakega poedinca ln k .njegovemu razumevanju za potrebe drugih, posebno ko je po vojnih pretresljajih nastopil čas mirnega preudarka.
Hudi boji ob Velikem zidu
Japonci ogrožajo šanghaj in hočejo čimprej izsiliti odločitev — Junaški odpor Kitajcev
nega vlaka in topov. Do 5.30 ee je japonskim četam posrečilo odbiti kitajski napad. Japonci so izgubili dva vojaka, ranjenih je pa 19, Kitajci imajo pa več ko ICO mrtvih in 100 ranjenih.
33 japonskih ladij
Šanghaj, 12. avgusta. w. Več transportov japonskih čet se približuje Šanghaju. Menijo, da čakajo japonske vojaške oblasti samo na prihod teh oddelkov, da bodo začeli, prodirati Japonske vojne ladje, ki so vsi-drane v pristanišču, stalno izkrcavajo vojni material, predvsem municijo. število japonskih vojnih ladij pred Šanghajem znaša skupno 33. Poleg tega je vsidrana na izlivu reke Jangce japonska ladja matica za letala. Menijo, da bodo pri predstoječih borbah igrale veliko vlogo tudi letalske sile.
Položaj smatrajo tu na splošno za zelo resen, ker kažejo mnogi znaki na to, da so Japonci odločeni izsiliti odločitev v Šanghaju in ne v severni Kitajski. Operacijam, ki se vršijo severno od Pekinga, pripisujejo samo krajevni značaj. Tudi kitajske čete se živahno pripravljajo za borbe.
Obsedno stanje
Šanghaj, 12. avgusta. Havas : Na ozemlju šanghaja. ki je pod kitajsko oblastjo, je bilo proglašeno obsedno stanje.
Potrjujejo se vesti h Tiencina o prvih spopadih med kitajskimi in japonskimi četami vzdolž kitajskega zidu. V mestu so včeraj ves dan slišali močno grmenje topov. Kitajske oblasti so naročile mozemcem, naj čimprej zapuste Nangau. Mesto ponekod gori.
Šanghaj, 12. avgusta. DNB. V izliv reke Vang-Hu je danes priplulo pet japonskih rušilcev, več križarik in vodja flotilje s topovi, pripravljenimi na strel. Japonske vojne ladje bodo služile za ojačenje oddelkov, ki se že tam nahajajo.
Danes je prišel v Nank;ng general Čatin-kaj, poveljnik 19. armade. Z njim je prišlo več častnikov. General se bo sestal z maršalom Čan^kajšikom.
Šanghaj, 12. avgusta, g. Da preprečijo japonsko mornariško demonstracijo pred mesti v dolini Jangce, so Kitajci danes popoldne napravili več zapor na tej reki s tem, da so potopili celo vrsto iparnikov in ladij, tako <ia je japonskim vojnim ladjam onemogočeno prodiranje v dolino Jangce.
Tiencin, 12. avgusta. AA. Brzojavna «veza s Pekingom je od sobote popolnoma pretrgana. 0 vojaškem položaju pa se je zvedelo tole: Prodiranje čet centralne vlade traja še nadalje. Posebno mnogoštevilne kitajske čete so zbrane na sedlu Nan-kovu, kjer kitajski zid zapira cesto >1:2 sedlo. Ob železniški progi Nankov—Kalgan je zbranih 7000 mož centralne kitajske vlade. V Tiencinu so izdali nadaljnje varnostne ukrepe proti napadom iz zraka Tuje koncesije so razobesile velikanske «astave svojih držav. Tudi na strehah so razpeta vidna znamenja posameznih koncesij. V japonski koncesiji popravljajo utrdbe. Iz vseh mest se seli japonsko civilno prebivalstvo, Kitajci se pa v velikih množicah selijo na jug.
Na poročilo o začetku japonskih sovražnosti «o kitajski prebivalci šanghaj a snoči začeli panično bežati iz severnih okrajev. Britanski generalni konzul je pozval britanske državljana, naj zapuste poslopja v okolici ulice Hungjao. Šanghajsko luko^ je zapustilo sedem japonskih rušilcev, še prej so pa izkrcali čet?. Rušilci so se vsidrali pred Vošungom, kjer je zasidrana tudi japonska matična ladja za letala.
Po dodatnih poročilih iz japonskih virov so bili boji pri Čenghokeiu nenavadno srditi. Višek so dosegli 27. in 28. julija. Kitajci so se borili na življenje in smrt. Japoncem se je šele z najhujšim naporom posrečilo ponovno zavzeti več postojank, ki so jih Kitajci med boji zavzeli. Baje so morali Japonci nekatere odseke naskočiti po stokrat in še večkrat, preden so štrli sovražnikov odpor.
Župan Šanghaja je v posebnem proglasu pozval prebivalstvo, naj ostane mirno in zaupa kitajskim oblastvom. Dalje izraža proglas obžalovanje nad prihodom večjega števila japonskih vojnih ladij in izkrcava-njem japonskih čet, ker so Kitajci v celoti sprejeli japonske pogoje po incidsntu na letališču Hongjau.
Kitajske občinske oblasti so preselile svoje prostore v francosko koncesijo. Japon ske četa v vsej naglici urejajo letališče na skrajni točki mesta, vzhodno od mednarodne koncesije. Isto so Japonci storili tudi pri svojem napadu v okolici Šanghaja leta 1982. Napetost čedalje bolj narašča.
Štab japonskih čet v Tiencinu je sporočil, da je davi 500 do 600 kitajskih voiakov napadlo Liangsing, 20 km iužno od Pekinga. Pri napadu eo se posluževali oklop-
svoj avtoritativni režim, pa se je zato krepko angažirala v protimadriski fronti.
Prav nič ni pretirano, ako zaključimo na osnovi navedenega, da je dinamičnost akcije s fašistične strani po ideološki karakteristiki mnogo močnejša nego z levega tabora in da je bolj agresivna, bolj brezobzirna in zato kratkomalo močnejša in učinkovitejša. Enoletna zgodovina prizadevanja okrog nevmešavanja nam to zgovorno potr-juje.
Toda španska levica ima na svoji strani druge momente, ki so povzročili, da se desničarska akcija ni mogla uveljaviti do kraja. Ti momenti ležijo v zunanjepolitičnem odnosno strateškem področju. Španija leži ob zapadnem Sredozemlju in je zato tako za Anglijo kot za Francijo temeljne važnosti. Nobena od dinamičnih sil se ne sme tukaj ugnezditi, ne sme tU osnovati svojih efektivnih oporišč, sicer bi s tem nastala tu največja opasnost za francosko in britansko pot po morju. Da leži Španija nekje tam okrog Gdanska, ali ob Mandžuriji ali kjerkoli drugje, bi se mogle po njej mirno sprehajati hitlerjevske in druge bojne trume; toda k sreči za madridsko vlado je lega države taka, da se iz zunanjepolitičnih
razlogov pojavlja proti dinamiki desničarskih faktorjev odločilna protiutež od demokratične strani, katera se sicer v sedanjem položaju ne odlikuje po preveliki dinamičnosti.
Iz vsega tega sledi, da se Anglija kot najtipičnejša predstavnica ideološko nezainteresiranega čini tel j a pri nevmešavanju nagiblje h kompromisom in da jih je nedvomno tudi v bodoče pripravljena sklepati na račun madridske vlade, samo ako se s tem pokaže možnost, da se prepreči večje zlo. Kakor so s tem pogoji za uspeh madridske vlade slabši, pa so mnogo večji z vidika svetovnega miru; saj ne more biti dvoma, da je po tej poti lažje priti do uspeha. Ako bi stal dinamičnim silam nasproti ideološki tabor skrajne levice, bi imeli vojno že davno. Ker pa je zlasti Velika Britanija zainteresirana samo zunanjepolitično, so s tem na široko odprta vrata za diplomatske kompromise, hkrati seveda tudi za mirno likvidacijo neštetih problemov, ki so se pokazali v razpletu španske državljanske vojne. Ta preudarek nam je hkrati najzanesljivejši kažipot pri presojanju sedanjih in bodočih pogajanj, pa obenem najmočnejša nada, da si bo diplomacija pod takimi vidiki znala ohraniti najdražje, svetovni mir. /
Zelje po nadoblasti ali vplivanju na druge so nam neznane. V spominu na nekdanje sožitje z drugimi narodi se uveljavlja pri nas potreba po srečnem in mirnem razvoju v družbi drugih narodov, da bi tako tudi mi po svoje pripomogli k boljši ureditvi sveta.
Pranemška dežela
Avstrija je pranemška dežela. Iz tega sledi, da ne more biti politika te države nikdar tako usmerjena, da bi nasprotovala interesom celokupnega nemškega naroda. Z julijskim sporazumom z Nemčijo se je avstrijska zunanja politika povrnila na svojo praizhodno točko, ki M jo lahko na kratko označil s tem, da obe nemški državi Evrope moreta in smeta voditi samo eno zunanjo politiko, ki odgovarja obojestranskim Interesom in s tem Interesom nemškega prebivalstva obeh držav.
Avstrija in Italija
Geografski položaj Avstrije pa nas ne napotuje samo k našemu severnemu sosedu, ki sem ga le zaradi skupnega izvora imenoval na prvem mestu, temveč tudi na velesilo na jugu, od katerega nas sicer loči alpski svet, s katero pa nas spajajo stoletja stari Intenzivni medsebojni odnošaji najraznovrstnejšega značaja. Italija, katere pomembni razvoj z veseljem za-
sledujemo, Je za nas piedvscm trdna opora za naše življenjske potrebe, kar nas sproti podžiga k vzdrževanju prijateljskih odnošajev z njo.
„Samo eno os
odklanjamo" • • •
Položaj Avstrije v osrčju Evrope in brezkončna povezanost gospodarskih in vseh mogočih drugih življenjskih odnošajev pa neprestano silita odgovorne avstrijske državnike k politiki zlate sredine in posredovanj. Razen tega je Avstrija do neke mere obenem tudi politično osišče Evrope. V to osišče je mogoče vtakniti sleherno praktično ta "koristno evropsko os. Predvsem pa se Avstrije dotika mogočna os, ki spaja našega severnega soseda z našim južnim sosedom. To seveda nikakor ne izključuje navezan ja nadaljnih stikov s vsemi ostalimi velesilami ta z vsemi ostalimi sosedi, ta to na kar najbolj prijateljski ta prisrčni podlagi. Zato je, kakor sem rekel, avstrijsko osišče primerno tudi za druge evropske osi, saj je dejansko ni nobene, ki bi se v to osišče ne dala priključiti. Eno samo os odklanjamo, os, ki M nam vsiljevala ideologije, ki so našemu bistvu nasprotne ta ki bi jih naša vera v Boga, podedovana od naših prednikov, ne prenesla. Tega načela se strogo drži naš zvezni kancelar dr. Schuschnigg.
Avstrija se tudi za bodoči razvoj zaveda svoje posredovalne in ravnotežne misije na prvem mestu in želi postati posebno zaže-ljeni »mirni kotiček Evrope«. Avstrija je ponosna, da se s tem lahko pohvali že danes. Ta misija nas seveda sili k previdnosti, toda: Avstrija živi, hoče živeti in bo živela
Dimitrov odstavljen
Na njegovo mesto generalnega tajnika kominterne je baje imenovan komisar Ježov — Zakulisni zunanjepolitični spori v Moskvi
Pariz, 12. avgusta, b. »Matin« objavlja iz Moskve poročila, ki uradno sicer še niso potrjena, ki pa spričo vsega, kar se je v poslednjem času dogodilo v Rusiji, zbujajo vsaj na videz resničnosti. Na prvem mestu je vest o generalnem tajniku komunistične internacionale (kominterne) Dimitrovu, da je padel pri Stalina v nemilost in bil odstavljen. Na njegovo mesto je bil baje že postavljen Ježov. sedanji ljudski komisar za notranje zadeve, ki je za Stalinom najmočnejši mož današnje Rusije, kajti njegov vpliv in moč naraščata od dne do dne.
Ježov namerava baje povsem reorganizirati kominterno. Njen urad bo »očistil« najkasneje v dveh mesecih, ko bo zamenjal vse dosedanje uradnike To bo pomenilo seveda ne le čiščenje v kominterni, temveč čiščenje v komunistični stranki sploh, tako v Rusiji kakor izven nje. Kakor je znano, je Ježov v ruski komunistični stranki odstranil že skoro polovico dosedanjih vodilnih mož. Nova imenovanja bodo v kratkem znana.
Nekateri drugi listi objavljajo v zvezi s tem poročilom še druge senzacije, ki pa se zde manj verjetne. Tako posnemajo nekateri pariški listi po norveškem »Aften-postenu«, da je bil Dimitrov odstavljen zaradi tega, ker je nasprotoval Stalinovemu načrtu o zbližan ju z Nemčijo. Ruska vlada je baje že stopila v stike z nemškim poslanikom v Moskvi, da poizve, ali bi bil še to jesen mogoč sestanek Litvinova z Neurathom. Proti tem kombinacijam pa se je uprl tudi Vorošilov, ld je opozoril, da bi zbliževanje z Nemčijo demoraliziralo rdečo armado. Zato doslej še ni bila sprejeta nobena definitivna odločitev v tem vprašanju. Norveški list smatra, da je bil nedavni sprejem sovjetskega poslanika Jurenjeva pri Hitlerju v Berchtesgadnu vsaj delna potrditev navedene domneve o spremembi ruskega zunanjepolitičnega
kurz?- •
Med tem je bilo po pisanju vzhodnosi-birske »Pravde« v zadnjih dneh obsojenih zaradi sabotaže 72 nastavljencev vzhodno-sibirske železnice. Vsi so bili ustreljeni.
Ozadje odstavitve
London, 12. avgusta, o. Vesti o odstavitvi Dimitrova se iz zanesljivega vira potrjujejo, prav tako tudi zumaje politično ozadje odstavitve.
Stalin se je baje odločil za spremembo zunanje politike zaradi neuspeha v Španiji Za španske republikance se je v največji meri zavzel Dimitrov. Poleg tega je Stalina pripravilo do nove usmeritve tudi zbližani je med Italijo in Anglijo. V Rusiji baje povsem resno računajo s tem, da bo že prihodnji mesec v ženevi likvidirano abesinsko vprašanje, v Španiji pa obnovljena monarhija. V nove zunanjepolitične smeri silijo Stalina tudi gospodarski razlogi.
Med nasprotniki nove ruske politike je predvsem general Vorošilov, ki zastopa stališče, da bi zbližanje z Nemčijo nepo-voljno delovalo na rdečo vojsko. Vojska v takem primeru ne bi mogla doumeti, zakaj so büi Tuhačevski in njegovi tovariši postreljani, ko gre sedaj Stalinov režim po isti poti, ki jo je pred kratkim oznašil za »veleizdajo«.
Nadalje je proti Stalinovim nameram tudi LitVinov, katerega pa se misli n*ki diktator odkrižaiti že v najkrajšem času. V obče računajo, da bo zaradi nevarne bolezni v kratkem sam podal ostavko na svoje mesto. Vsekakor ni izključeno, da ga bo že v nekaj mesecih zamenjal Ju-renjev, če mu bo seveda dotlej uspelo najti bazo za sporazum z Nemčijo.
Jurenjev bo imel v Berlinu tem lažje delo, ker se je Stalin spričo dragega eksperimenta v Španiji odločil docela ustaviti komunistično propagando v tujini in zaje posvetiti vas konstruktivne «tte v
državi motranrfl, konsolidaciji Sovjetsko unije.
Važen element, ki naj bi prispeval k zbližanju Rusije z Nemčijo, je tudi okoliščina, da ee je Nemčija postavila na stran Kitajcev, kar najbolje dokazujejo pogajanja, ki se vodijo med nemfiko in nankinško vlado. Kakor znano, je baš včeraj prispel v Berlin kitajski finančni minister dr. Kung, ki bo očividno le zaključil pogajanja, ki so se doslej, kakor se zatruje, uspešno razvijala. Nemci tudi niso odpoklican svojih vojaških ataokovi njakov iz Kitajske.
Aretacije Hteratov
Pariz, 12. avgusta, p. Po vesteh ia Rastje se	aretacije nadaljujejo. Včeraj je bil aretiran pesnik Dezjemaagki, ki ga smatrajo za oficdelnega pesnika justifika. cij ruskih generalov. Dezjemanski je namreö v moskovski »Pravdi« na daa ju-stifikacije maršala Tuhačevsikega m tovarišev objavil pesem, v kateri je poveličeval čiščenje v vrstah ruske vojske. Razen njega so aretirali tudi revolucionarnega lirika Aleksandroviča, ki je doslej užival veliko naklonjenost ruskih urad-riiih krogov.
Umor načelnika iraškega generalstaba
Bagdad, 12. avgusta. AA. Včeraj so v Mosulu ubili načelnika iraškega generalnega štaba Berka Sidoina in vrhovnega poveljniška iraškega letalstva Mahmuda Alija. Umor je političnega značaja. Oba ugledna zastopnika iraške vojske sta potovala v Ankaro, da se udeležita velikih turških manevrov v Trakiji, potem sta pa nameravala na vabilo nemškega generalnega štaba v Nemčijo na velike nemške jesenske manevre.
Trupli ubitega iraškega načelnika generalnega štaba in poveljnika iraškega letalstva, so snoči pripeljali s posebnim vlakom v Bagdad. Danes dopoldne se je vršil svečan pogreb na državne stroške, pogreba so se udeležili vsi ministri in člani diplomatskega zbora.
O umoru obeh visokih častnikov Iraške vojske so se izvedele tele podrobnosti: Načelnik generalnega štaba Berk Sidoin si je snoči ogledal s svojim spremstvom mosul-sko letališče. Tedaj pa je neki stražnik v popolni vojaški opremi planil proti njemu in sprožil vanj tri revolverske strele. Nato je z dvema revolverskima streloma ustrelil še poveljnika letalstva, ki je hotel Berka Sidoina zavarovati s svojim lastnim telesom Ce ne bi bili posegli vmes častniki iz spremstva načelnika generalnega štaba in policija, bi bili napadalca letalski vojaki linčali.
V Iraku vlada popoln mir in red. Vlada je popoln gospodar položaja, vzlic temu pa so v Bagdadu izdali varnostne ukrepe. Predsednik vlade je imel vso noč z ministri konference o varnostnih ukrepih zaradi morebitnih neredov.
Trije nemški pastorji izgnani iz Poljske
Katovice, 12. avgusta, b. Ker je predsednik unijateke protestanta veke cerkve Vos« izjavil, da ee njegova cerkev v Gornji Šleziji ne bo pokorila novemu zakowu, ki določa njeno reorgani7-acijo, je poljska, vlada nastopila z vso odločnostjo, ter v smislu navedenega zakona izgnala s svojega ozemlja tri protestantske pastorje. Schiller-jo, Schneider ja in Venzlafa. ker so nemški državljani Vsi trije morajo zapustiti poljsko Gornjo Šlezijo najkasneje do 15. t m. Verjetno je, da bo izgon nemških pastorjev zbudil novo polemiko v rajhovskem časopisju in tako pomenil nov doprinos k poslabšanju poljßko-nemätih odnošajev.
2
»JUTRO« št Ì87
Manevri na
Boji med rdečo In modro armado prt Palermo — Kralj
bojev
Sirakuza, 12. avgusta, br. Mussolini je
'danes prispel v južno Sicilijo. Na glavnem trgu v Sirakuzi se je vršilo fašistično zborovanje, slično kakor včeraj v kataniji in predvčerajšnjim v MessinL Mussolini je imel kratek govor, v katèrem je poveličeval italijanski imperij in abesinsko vojno ter opozarjal, da je že Sicilijanec Crispi snoval novo veliko Italijo. Med tem se je italijanski kralj, ki je snoči z letalom prispel v Neapelj, davi pripeljal v Palermo. Priprave za velike vojaške manevre, ki bodo ob obalah zapadne Sicilije med Mar-salo in Galatafinijem v zapadno sicilskih gorah, so že dovršene. Vojne vaje se jutri prično. V Palermu so že zbrani italijanski maršali Balbo, Badoglio in Bono, mnogo generalov, ves vrhovni generalni štab italijanske vojske, admiralski svet in generalni štab italijanskega letalstva, dalje predsednika senata in poslanske zbornice
ta vojni atašeji Nemčije, Avstrije in Madžarske.
Pri manevrih bo sodelovalo celokupno
tirensko in del jadranskega italijanskega vojnega brodovja, večje število eskadril italijanskih vojnih letal, okrog 50.000 mož pehote, artiljerije in raznih motoriziranih edinic, več tisoč fašističnih miličnikov in mladih fašistov. Obe stranki »rdeča in modra« sta se že porazdelili. V bližini Mar-sale se je zbral rdeči tabor pod poveljstvom generala Nicolossija. Sestavljajo ga štiri divizije. Fiktivno se je ta »tuja« vojska iZkrcala v bližini Marsale in sedaj prodira proti Palermu. Modra vojska ima nalogo preprečiti prodor rdečih v sicilsko glavno mesto. Do glavnih bojev bo prišlo v gorah pri Galatafiniju. Modro vojsko sestavljajo tri divizije oklopnega rednega vojaštva, oklopna brigada, pomožne čete jfl več bataljonov milice.
Zmaga „palestincev" na židovskem kongresu
Resolucija, ki v načelo sprejema predlog palestinske komisije, je bila izglasovana s 300 proti 158 glasovom
Cnrih, 12. avgusta, h. Podkomisija cionističnega kongresa je po dolgem posvetovanju sprejela resolucijo »vladne stranke< <t. j. sedanjega vodstva cionističnega gibanja), ki se v načelu izreka za predlog angleške palestinske komisije o razdelitvi Palestine, sprejela pa predloge manjšine glede postopka v tem vprašanju. Resolucija je torej kompromis med stališčem tako zva-nih »palestincev«, ki so za samostojno palestinsko državo, četudi v predlaganem okrnjenem olsegu, in manjšino, ki je proti brezpogojnemu sprejemu predloga palestinske komisije.
Resolucija obsega osem členov. Najprej se sklicuje na pravico, ki je bila Zidom priznana z Balfourovo deklaracijo 1. 1919, nato pa zahteva izvedbo britanskega mandata v Palestini. Prav zaradi tega označuje resolucija predloge palestinska komisije o kontingentiranju židovskega vselje-vanjg v Palestino za navadno izigravanje in kršitev dolžnosti, sprejetih z upravo man data. Zaključno se resolucija v načelu izreka za predlog britanske kraljevske komisije. vendar z naslednjimi omejitvami v postopku :
Eksekutiva cionističnega gibanja je
pooblaščena, da začne pogajanja a angleško vlado glede natančne določitve pogojev ia izvedbo predlagane ustanovitve samostojne židovske države. Pogajanja, ki jih bo vodila eksekutiva, ne bodo obvezna niti zanjo niti za cionistično gibanje. Čim se bo eksekutiva z angleško vlado dogovorila o glavnih obrisih načrta nove državice, mora takoj predložiti ta načrt izvoljenemu kongresnemu vodstvu, ki naj skliče izreden kongres, ta pa naj definitivno sklepa.
Po dolgi in tu in tam z^lo napeti debati je kongres sprejel predlagano resolucijo s 300 proti 158 glasovom, sedem delegatov se je glasovanja vzdržalo, 20 pa jih ni bilo navzočih. Za resolucijo je strnjeno glasovala židovska delavska stranka, strnjeno proti resoluciji pa skupina iMisrachk in židovska državna stranka, dočim so meščanske stranke nastopile zelo razcepljeno.
Predsednik cionističnega gibanja Weiz-mann, za katerega pomeni izid glasovanja veliko osebno zmago, se je takoj po glasovanju odpeljal v Ženevo, kjer je sedaj uso da predloga palestinske komisije v rokah mandatne komisije. Cionistični kongres sam se je posvetil organizatoričnsmu delu.
PeteJE. 75. MU.
Cesar Karel in jugoslovensko vprašanje
Letos je poteklo 20 let, odkar je posku-ial pokojni avstrijski cesar Karel rešiti svojo krono in prestol Habsburžanov • sklenitvijo posebnega miru z vel;ko antanto. Bilo je to v času, ko »e je pričela v dunajskem parlamentu odločna akcija za osvoboditev slovanskih narodov s preči tanj em češke in jugoslovenske majske deklaracije. Za posrednika pri pogajanjih je služil brat cesarice Zite, princ Sikst Bourbonski, ki je služil med svetovno vojno kot artiljerijski častnik v belgijski vojski m imel zelo odlične zveze z najvišjim', francoskimi in angleškimi državniki.
Zanimivo je, kako vlogo je igrala pri teh razgovorih likvidacija jugoslovenskega vprašanja, ki se je takrat že pojavljalo v vsej svoji obsežnosti. V predlogi princa Siksta, ki jih je izdelal za cesarja Karla kot minimum za sklenitev separatnega miru po navodilu predsednika francoske republike Poincareja, je bila kot tretja točka »obnova Srbije in njeno povečanje s priključ:tvijo Albanije.« O kakem zedinje-nju Jugoslovenov v tem dokumentu od 29. 1. 1917. še ni bilo niti govora. Pariz in London sta takrat še povsem računala z ohranitvijo habsburške monarhije in stremela samo za tem, da jo iztrgata izpod vpliva Berlina in privežeta vojaško in pol^ično nase. V sličnem duhu je bil sestavljen tudi predlog pogodbe za separatni mir med francosko vlado in njenimi velikimi zavezniki ter cesarjem Karlom, ki ga je :zročil princ Sikst Bourbonski posebnemu cesarjevemu emisarju grofu Erdödyju 13. februarja 1917.
V svojem ustmenetn odgovoru, ki ga je sporočil cesar Karel princu Sikstu preko grofa Erdödyja, se je zavzel za ureditev jugoslovenskega vprašanja v obliki »osnovanja jugoslovenske monarhije pod okriljem Habsburžanov, ki bi obsegala ozemlje Srb:je, Bosne, Hercegovine. Albanije in Črne gore, torej brez Slovencev in Hrvatov. Novi jugoslovenski monarhiji bi na-čeloval član habsburške dinastije in b?. bila vojaško, finančno in gospodarsko najtesneje povezana z avstro-ogrsko monarhijo. Na ta način bi mogla pristopit: Avstri-
ja k izpolnitvi svojih velSkäi balkandrifi
načrtov, o katerih so pred in med "vojno tudi pri nas gotovi gospodje toliko go»vori~ l\ < .Jugoslovensko vprašanje je bilo med dnigimi tudi predmet osebnega razgovor* med cesarjem Karlom in princem Sikstom, ko sta se prvič sestala proti večeru 23. marca 1917 in taj-no razpravljala o vseh. perečih zunanjepolitičnih vprašanjih v La-xenburgu. V tem razgovoru se je dotaknil cesar Karel tudi vprašanja Srbije *n Jugoslovenov ter dejal: »Pred našimi vrnti je sicer majhen, toda zelo nadležen sovražnik. To moramo spremeniti. Pripravljeni smo mu dati več prostora s celo albansko obalo kot dohodom na morje. Na ta. način se bo mogla Srbija zopet obnoviti in nrl zahtevamo samo, da ji lahko pri tem pomagamo.«
Po tem razgovoru sta pristopila cesar in princ k proučevanju osnutka pogojerv za
sklenitev posebnega miru med Francijo m Avstro-O g rsko, ki sta ga odobrila predsednik Poincaré in Briand 17. marca 1917. Francoski pogoji glede nadaljnje usode Srbije so bil: sledeči: »Avstro-Ogrska, ki ni nikoli mislila na uničenje Srbije, je pripravljena, obnoviti jo v njeni suverentteti pod sedanjo dinastijo (Karadjordjevičev Op. ur.).
V	znak svoje naklonjenosti in dobre volje napram tej kraljevini je Avstro-Ogrska pripravljena ji zagotoviti dostop na Jadransko morje s tem, da ji bo izročila albansko ozemlje, ki ga ima sedaj zasedenega.«
Tudi v tem predlogu predsednika frarv coske republike Poincaré ja še ni niti utrinka kake misli na zedinjenje in osvobojenje vseh Jugoslovenov.
Na podlagi osnove teh predlogov je t»^ pisal 24. marca 1917. cesar Karel potem svoje fatalno pismo princu Sikstu, ki je igralo leto pozneje še tako usodno vlogo.
V	tem pismu se je izjavil glede ureditve jugoslovenskega vprašanja sledeče: »Srbijo bomo vzpostavili v njeni suvereniteti. V dokaz naše dobre volje smo pripravljen'', da ji osiguramo izhod na Jadransko morje, ka-i kor tudi dalekosežnc gospodarske predxwv s ti.«
»Slovencev!« dogmatiki na delu
Važna konferenca v ministrstvu notranjih del
Beograd, 12. avgusta. AA, Dne 10. avgusta, je bila v notranjem Mnistretvu konferenca banov, ki ji je predsedoval notranji minister dr. Anton Korošec.
Navzoči fin bili upravnik mesta Beograda, bani savske, vrbaske, primorske, drin-ske, zetske in vardarske banovine, poveljnik orožništva, pomočnika bana moravske in dunavske banovine, načelnik oddelka &a jsvno varnost in načelnik oddelka za državno zaščito v notranjem mimistirstvu.
Iz državne službe
Beograd, 12. avgusta, p Za višjo tajnico v 5. položarjni sikupini je napredova. la inž. Ružica Rakarjeva pri strojnem oddelku generalne direkcije državnih železnic.
Po službeni potrebi je premeščen davčni uradnik v 8 položajni skupini V. Tancar iz Črnomlja v Brežice.
Inž. Dušan Dokič, tehniški pristav v 8. položajni skupini, je premeščen iz šab-ca ik tehničnemu oddelku ljubljanskega sreskega načelstva.
Napredovali so za rudarske pristave v 8. položajni skupini dosedanji pripravni, ki inž. Emil Grečl in Emildjan Barišič pri državni topilnici in livarni v Varešu, inž. Gvido Kump, inž. Oskar Hübner pri državnem rudniku v Zenici, inž. Ivo Tram-puž pri državnem rudniku v Mosrta.ru, inž Fran Stare pa pri državnem rudniku Y Velenju.
Rudarski pristav R. Golja je premeščen, iz državnega rudnika v Brezju k državnemu rudniku v Kaknju. Pomožni mani, puiant v 8. položajni skupini Vilko Lov-renčič je premeščen od rudarskega glavarstva v Skoplju k rudarskemu glavarstvu v Zagrebu.
Eden bo odstopil?
Pariz, 12. avgusta, b. Tukajšnji »Jour« objavlja vest svojega londonskega dopisnika, da sta se angleški premier Chamberlain in italijanski ministrski predsednik Mu ssolini v svoji nedavni izmenjavi pisem sporazumela o Edenovem padcu, kajti v angleških političnih krogih se trdovratno vzdržujejo govorice o bližnji Edenovj de-misiji. List registrira tudi nadaljnjo vest iz Londona, da je za Edenovega naslednika že določen sedanji državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Vanslttart.
V dokaz izboljšanja italijansko-angleških !n istočasno poslabšanja italijansko-nemških odnošajev. navaja list MussoHnijev sklep, da se letošnji manevri italijanske euhožem-ne vojske sipet tevedejo na itali jansko-av-strij6ki meji, kar pom«ni, da je Italija »pet prevzela svojo »stražo na Brennerju«, ki jo je pred nekaj meseci zaradi taktičnega sodelovanja z Nemčijo prehitro zapustila-
Podaljšanje ]>ari$ke razstave
Pariz, 12. avgusta, b. Vodstvo pariške svetovne razstave je predložilo ministrskemu predsedniku Chautempsu spomenico, v kateri naproša, naj se spričo pozne otve-ri'tve in zakasnele postavitve nekaterih paviljonov na razstavi, katere zaključitev je določena v nevembru, zavzame za njeno pojaljšanje. Chautcrmne je vodstvu razstave obljubil svojo podporo glede izražene želje. vendar je malo verjetno, da bi vlada tej prošnji ustregla zaradi prevelikih stroškov, ki bi jih zaradi podaljšanja utrpele nekatere države, ki jih vzdrževanje paviljonov velja velike zneske. «
I Sestanek Stojadinovič - Metaxas
Atene, 12. avgusta. w. S Krfa javljajo, da sta se v nedeljo sestala jugoslovenski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič in grški ministrski predsednik Metaxas. Državnika sta razpravljala o mednarodnem položaju.
Konferenca MA v Sinaji
Bukarešta, 12. avgusta. w. Letna konferenca Male antante bo 30. 'n 31. avgusta v Sinaji. Po konferenci se bo vršil izlet treh zunanjih ministrov po Dunavu.
Bolgarija stopi v Balkansko zvezo
Bukarešta, 12. avgusta, o. Dobro informirani krogi trdijo, da se bo Bolgarija v kratkem priključila zvezi. O tej zadevi so se že vršili povsem resn? razgovori med zunanjimi ministrstvi držav Balkanske zvez«, Bolgariji se bo po njenem vstopu v Balkansko zvezo zagotovil v smislu neuillske mirovne pogodbe svoboden izhod na Egejsko morje. Grčija ji bo dala svobodno luko v Dedeagaču.
Predsednik poljske vlade odpotoval v Francijo
Varšava, 12. avgusta, a. Predsednik vlade general Slavoj Skladkowski je odpotoval za nekaj dni po zasebnih opravkih v Francijo. V njegovi odsotnosti ga bo zastopal podpredsednik ministrskega svata Kviatkowski.
Upor kurdskih plemen
Beyruth, 12. avgusta, o. Upor kurdskih plemen v Siriji se je v zadnjem času nevarno razširil. Zaradi tega je francoska vojska pričela z večjimi vojaškimi operacijami čistiti uporno ozemlje. Francoska vojaška ekspedicija, ki razpolaga z večjim številom letal, ima nalogo v čimkrajšem času likvidirati kurdsko vstajo.
Kurdska plemena so v severovzhodni Siriji deva-stirala na veliko in ropala vse vasi in vsa manjša mesta v območju upora. Kurdi so pobili zelo veliko število kristjanov. Upor je povzročal francoskim oblastem vedno resnejše skrbi. Po daljši preiskavi so dognali, da so v zadnjem času preko Alepa, iz neke evropske države vtihotapili v Sirijo velike količine orožja in streliva. Podrobnejših podatkov o rezultatu te preiskave zaradi stroge cenzure ni bilo mogoče dobiti. Do najhujših neredov je prišlo na turško-sirijski meji v bližini Amonde Serahe. Tam so uporniki napadli tudi oddelek francoske vojske. Francoska vojaška ekspedicija, ki je vsa motorizirana, nastopa z vso strogostjo. Prebivalstvo vasi v uporniških krajih se pred njo umika v gozdove in gorska shajališča uporniških Kurdov. Francoska letala so včeraj napadla m bombardirala tri vasi, ki veljajo za središče kurdskih upornikov.
Avenol pojde v Variavo
Varšava, 12. avgusta. AA. Po poročilu listov prispe glavni tajnik Društva narodov Avenol v drugi polovici avgusta v Varšavo.
Postani in ostani član Vodnikove dražbe!
Beležke
Zgledi vlečejo
Nastop uniformi raniti slovenskih fantov je napravil na beograjske kroge okoli vodstva JRZ globok vtfe. Pričeli so resno razmišljati, da ustanove slično organiza. c i jo tudi v Beogradu. V ta Äamen se je mudil v Sloveniji celo neki zelo ugledni član stranke m pazljivo proučil organizacijo slovenskih fantov. Zaenkrat mislijo ustanoviti samo en oddelek takih uniformiranih ©mladincev JRZ v Beogradu, ki bo àtei najbrž kakih 360 mož. Nosili bodo sivomodre srajce, da se bodo spoznali med seboj. Njihova glavna naloga bo, ščititi red in mir na zborih JRZ, ki se pripravlja na veliko agitacijsko kampanjo med nar rodom s prirejanjem, majnif estaci jskrh shodov. Vpisovanje v novo zaščitno organizacijo se je že pričeto. Zanimanje za njo je posebno veliko med pristaši JRZ
Razočaranje „Samouprave14
»Samouprava« se pritožuje nad ustanoviteljem JRZ, ministrom v p. Mišo Trifu-novičem, češ, »da stalno hodi s svojimi prijatelji okolj Jugoslovanske nacionalne stranke in išče, kako bi prišel z njo v čim ožji stik. 6e več! Kolikor je nam znano, dela celo za sporazum in skupno sodelovanje med pristaši g. Ace Stanojeviča in JNS.« Gospòdje v redakciji glavnega organa JRZ postajajo očividno nervozni pod dojmom skupnega nastopanja beograjske združene opozicije in JNS v velikih nacionalnih in državnih vprašanjih, kakor je konkordat. želeli bi pač, da se JNS bori proti vsem in vleče za njih kostanj iz žerjavice. Toda časi se spreminjajo in JNS hodi svojo pot, pa naj gre potem to njenim »prijateljem« v račun, ali pa ne. Da pa je ta pot pravilna, dokazuje razpoloženje naroda. Saj se danes ravno v srbijan-skih krajih narod vse bolj oklepa JNS, ker vidi, da je njeno delo posvečeno samo blaginji države in napredku jugoslovenske misli. In s tem je pričela računati tudi beograjska združena opozicija v spoznanju, da se s frazami veliki pokreti ne morejo zatretL
Prepoved političnih zborov v Primorjir
Poročali smo že o demonstracijah, ki »> se vršile po proslavi rojstnega dne predsednika dr. Mačka v Dubrovniku. Tekom demonstracij je bilo napadenih tudi ne. kaj tujcev, ki so se mudili kot turisti v Dubrovniku Zaradi tega se je po demonstracijah izselila cela vrsta tujcev in odšla v mirnejše kraje, kjer jih ne bodo nadlegovali pregoreči strankarji. Sedaj pa sta banski uprav j na Oetinju in v Splitu prepovedali za čas tujske sezije prireja, nje vseh političnih shodov in manifestacij v turističnih mestih. Sklep so sprejeli v vsem Prùmorju z največjim veseljem.
„Hrvatska zaščita" na delu
Po hrvatskih krajih so organizarali pristaši dr. Mačka poleg svojih političnih, gospodarskih in kulturnih organizacij tudi še svoje posebne zaščitne odrede »Hrvat-sko zaščito«, ki je flrvič javno nastopila v ' Zagrebu ob priliki rojstnega dne voditelja hrvatskega pokreta. Namen te organizacije je zelo dalekosežen. Med drugim opravlja tudi varnostno službo po hrvatskih yas>h, kjer je že marsikdo hudo izkupil, če je hodil okoli brez njenega znanja in dovoljenja. V nedeljo zvečer so se ustavili štirje bosanski prodajalci preprog pred vasjo Si-munčevo. Njihovo obnašanje sc ie zdelo kmetom sumljivo. Sklicali eo »Hrvatsko za-ščitos, da jih legitimira. Ko so prišli člani >Hrvatske zaščite*, oboroženi s puškami in revolverji v bližino Bosancev, so se ti ustrašili in pobegnili, kmetje pa z^ njimi.
V	svojem ognjevitem navdušenju se pričeli streljati za begunci. Nesreča je hotela, da so zadeli svojega poveljnika Popoviča, podpredsednika sreske organizacije HSS in zaupnika Gospodarske sloge. Rana je bila smrtna in je nesrečni Popovic kmalu po operaciji izdihnil.
Obnova „Kulturbunda44 v Vojvodini
Novosadski »Lan« poroča, da je v kratkem pričakovati obnovo delovanja nemškega »Kulturbunda« v Vojvodini. Za obnovitev sta se toplo zavzela parlamsntarna predstavnika vojvodinskih Nemcev senator Grassi in narodni poslanec dr. Kraft, ki sta oba ugledna člana parlamentarnih klubov JRZ. »Kulturbund«: v Vojvodini je bil razpuščen 1. 1935. zaradi prekoračenja svojega delokroga. Njegovi člani so namreč pričeli nositi brez dovoljenja oblasti rjave uniforme in značke, podobne značkam nemške narodnosocialistične stranke. Poleg tega so razvili med vojvodinskimi Nemci živahno propagando za razširjanje narodnosocia-lističnih idej in se organizirali po vzoru rafhovskih jurišnih in zaščitnih odredov.
Vodstvo »Kulturbundac se je proti razpustu pritožilo na ministrstvo notranjih del, češ da društvo ne more odgovarjati za dela svojih članov, ki jih store izven okvira organizacije.
„Hrvatska straža14 grozi z inkvizicijo
Zabeležili smo že pobožne izlive mržnje glasila hrvatske Katoliške akcije proti nesrečnim samostojnim demokratom, ki jih je ljubi Bog udaril s tem, da morajo sedeti s hrvatskimi klerikalci za isto mizo.
V	zadnji številki nadaljuje kapitolskl organ s svojo kampanjo proti samostojnim demokratom in njihovemu glasilu, češ, da so skupina, ki se bavi poklicno s falzifi-ciranjem. »Nova riječ«, ki jo urejata gospoda Vilder in Kosanovič, je »v vsakem pogledu beden list, najsi bo potem že v moralnem, intelektualnem ali nacionalnem oziru. Okoli nje se zbirajo ljudje, ki so se tako pregrešili nad hrvatskim narodom s tem, da so prelivali njegovo kri. da Je vse, kar pišemo o njih, preblago. Mi sicer nikogar ne pozivamo, naj z njimi dejansko obračuna, treba pa bo z njimi obračunati zakonitim potom.«
Lepi izgledi se odpirajo gospodu Vilder-ju in tovarišem, častiti oče šimrak že pripravlja grmado, na kateri se bodo pekli, potem ko jih bo sveta inkvizicija spoznala zakonitim potom za zrele za pot na drugi breg.
V zadnjem času je opažati vse bolj živahno akcijo katoliških organizacij tudi na jugu naše države. Tako je sprejela
Ibanska uprava v Novem Sadu celo vrsto prijav za osnovanje križarskih organizacij v raznih vojvodinskih občinah. Banska
Pričakovali smo, da nam bodo v dogmah verzirani in nezmotljivo poučeni gospodje onkraj Zmajskega mostu stvarno odgovorili in nas poučili, kako je mogoče istovetiti pomisleke in borbo proti konkordatu kot delu človeških rok z borbo proti samemu živemu Kristusu, kakor je dejal in napisal mariborski »Slovenski gospodar«. Namesto stvarnega odgovora so nas nagnali v dogmah podkovani pismouki s kamenjem in nas obsodili, da smo »vseskozi hinavsko ogorčeni« in da je stališče »Slovenskega gospodarja« vseskozi pravilno. V dokaz navajajo samo to, da »so se gotovi ljudje v civilu in talarju v tej borbi posluževali podlih klevet in da je po tem z vseh strani dokazano, da je bila ta borba naperjena ne samo proti katoliški cerkvi kot nekemu zunanjepravne-mu organizmu, ampak tudi proti krščanski resnici in morali sploh ln v tem smislu gotovo tudi proti Kristusu, ki so ga gotovi pravoslavni hierarhi iz svetišča nesli na ulico in s križi tolkli po glavah policajev.«
»Slovenec« sicer pišejo in urejajo i»o-svečeni gospodje, ki imajo sigurno tudi prvo besedo v razpravi o konkordatu. Kljub temu smo prepričani, da tega dokaza za upravičenost trditve »Slovenskega gospodarja« o borbi proti živemu Kristusu ni napisala maziljena roka. Mi smo samo lajiki in običajne ovce v čredi Gospodovi, pa nam ne bi padlo niti na misel, s takimi bednimi in iz trte izvitimi domisleki dokazovati tako dalekosežno ti-ditev, kakor je ta, da je borba proti konkordatu boj proti živemu Kristusu. S so-fizmi se velike pravde ne dobivajo in »Slovenec« bi že moral hiti toliko pošten po vsem, kar smo napisali, da bi priznal vsaj to, da se je nie?ov mariborski kolesa bu-do, hudo zaletel s svojo trditvijo. Pri tem pa niti ne vpoštevamo tega. da je glasin KaioMške akcije, ki mora že dobro pomisliti pre i ko napiše ime Najvišjega, kaj šele ga veže na politične borbe.
Da je temu tako, dokazuje celo njegov pravoslavni pobratim, beograisko »Vreme«, ki je objavil uvodnik »Hrvatskega dnevnika« o konkordatu, v katerem se zagrebško glasilo sklicuje med drugim na »neprimerno pisanje nekega slovenskega lista« o konkordatu. »Vreme« je namreč v celoti ponatisnilo ta uvodnik, pri tem pa izpustilo cel pasus z razpravljanjem »Hrvatskega dnevnika« o »Slovenčevem« istovetenju konkordata z živim Bogom. Pravoslavni »Slovenčevi« prijatelji so se pač dobro zavedali, kak odmev bo izzvalo v Srbiji, če bi se zvedelo, da enači glavni organ slovenskega dela JRZ borbo proti pogodbi med državo in Vatikanom za boj D*ot.i Jezusu — največii svetinji vsakega krščanskega človeka. Kako sodi organ dr. Mačka, ki mu »Slovenec« vsaj ne more očitati tega, da je pod vplivom JNS, pod katerega je postavil vso pravoslavno cerkev z vsemi njenimi arhijereji, od katerih je nekatere proglasil celo za ugledne člane JNS. kakor mitropolita Dositeja in Tre-neja Djordjeviča, kakor tudi vso srbijan-cVo 7dni?eno onozicijo. plus vse patriotske in nacionalistične organizacije, tako. da je izvzel samo poslance in senatorje .JRZ, Sn^hovp muslimane in svoje slovenske prijatelje, sledi iz njegovih izvajani. »Jug. nac. stranki je, kakor nalašč. prišlo prav tudi neumestno pisanje nekega slovenskega lista, ki zastopa sledečo neobičajno tezo: Konkordat je sklenila Cerkev, ki jé Kvictnc in kdor je proti konkordatu, je proti Cerkvi, odnosno proti samemu T» net ni orav nič motilo dejstvo, da je konkordat kot pogodba človeško delo, ki ima lahko tudi svoie poereške. Konkordat je delo kompromisa in nI niti po m'«iieniu tistih, ld so ga sklepali kot popolno delo. Zaradi tega Je tak način obrambe konkordata ne samo nenolitifen, ampak tudi načelno nepravilen. Hrvatska duhovSčina je znala ohraniti dostoinejše stališče, ker se zaveda, da katoliški cerkvi ne preti nobena nevarnost od organiziranega hrvatskeea naroda.«
Poslednji stavek je smatrat! kot pri-
uprava je poslala vse prijave ministrstvu notranjih del s pripombo, da jih ne misli rešiti v bvojem delokrogu, ker bo snovanje sličnlh organizacij v bodoče itak spadalo pod floločila konkordata.
znanje zagrebškemu nadškofu dr. Stepln—
cu, ki je izjavil, da katoliška cerkev n# potrebuje konkordata, če ni v soglasju z veČino naroda in države.
Tako glasilo dr. Mačka, voditelja katoliških Hrvatov, o naši polemiki s »Sloven-čevimi« izprašanimi dogmatiki. Vsega tega, kar smo mi napisali in je potrdil tudi zagrebški list, se prav dobro zaveda tudi ljubljanski organ Katoliške akcije. Zato poskuša spraviti vso razpravo na slepi tir z napadi na pravoslavje,« v koJikor je pravoslavje še ohranilo pranrilno krščansko stališče v teh vprašanjih in w ni dalo pokvariti od cezaropapizma in liberalizma. Pravi razlog vse gonje proti konkordatu je ta, da je dobila katoliška cerkev v naši državi enakovreden položaj s pravoslavno, kateri gotovi pravoslavni hije-rarhi, cezaropapisti in velesrbi lastijo prvenstvo, ker menijo, da mora biti ta država velikosrbsko pravoslavna.«
Kar se tiče »Slovenčeve« trditve, da jö »Jutro« priznalo, da je bil konkordat delo JNS režimov, pa bomo na njo odgovarjali, kadar bodo gospodje postali vsaj pismeni in znali čitati to, kar smo res napisali. Ce jih zapušča tako rad spomin v zgodovinskih dejstvih, smo jim vedno pripravljeni pomagati z osveženjem spomina. Da bi jih pa učili še čitati, to je pa le malo preveč zahtevano od nas.
Kongres slovanskih
železničarjev v Sofiji
Sofija, 12. avgusta, t. V prihodnjih dneh bo tu kongres lige slovanskih nacionalnih železničarskih organizacij. Na kongresu bodo sodeloval" poleg zastopnikov bolgarske železnščarske zveze tudi zastopniki jugoslovanske, češkoslovaško in poljske želez-ničarske organizacije. Jugoslovenskim železničarjem bo že v Dragomanu na meji prirejen poseben sprejem. Po kongresu bodo jugoslovenski železničarski delegatje odSli na ekskurzijo po Bolgariji. Obiskali bodo Plovdiv, Burgas in Varno.
Pred prihodom vojvode Windsorskega v Dalmacijo
Split, 12. avgusta, p. Kakor poročajo iz zanesljivega v'irà, bosta v cfcrugi polovici avgusta prišla v Dalmacijo vojvoda. Windsorski in njegova soproga. Dne 15. avgusta se bosta v Benetkah vkrcala na j alito »Jugoslovensikega Lloyda« »Tiho«, ki jo bo spremljal ravnatelj družbe Bati ac Voivoda bo letos pooetil todi vse one kraje v Dalmaciji, v katerih je bil že lani ket angleški kralj.
Službeni kroj za osebje prometnih ustanov
Beograd, 12. avgusta, p. Na predlog ga. neralne direkcije državnih želesznic je prometni minister predpisal nov pravilnik o službenem krogu za osebje prometnih ustanov, ki se nanaša na osebje vseh prometnih edinic v državi. Z novim pravilm-kem je določena tudi podpora za nabavo krojev v gotovini in blagu. Novi pravil, nik je že stopil v veljavo.
Nesreča na Tisi
Novi Bečej, 12. avgrusta. p. V bližini Novega Bečeja se je snoči na Tisi pripetila huda nesreča. Okro^ 21.20 sta 7 fem od Novega Bečeja trčila luksuzni potniški parnik »-Princesa Jelena« in tovorni parnik «Banat«, ki se je že nekaj minut nato potopil. Posadka se je v vsej nagliai rešila, razen kuharice, ki je utonila.
Vremenska napoved
Jugoslavija: Jasno in lepo vreme v vsej kraljevini. Jutranje megle so bile v dolinah rek. Deževalo ni. Toplota precej izenačena. Najnižja toplota Plevlje 12, najvišja Mostar 37 stopinj.
Zemurtska vremenska napoved: Lepo vreme, pretežno jasno. Toplota bo še poskočila.
Dunajska: Menjajoče se vreme, toda vedno bolj oblačno'. Možnost neviht, najprej Se vroče, kasneje poslabšanje,
•JU J.1VV/» ÖU ivlj
lies duor na Bledu
prispela
Marija z obema kraljevičema
Ljubljana, 12. avgusta.
Na svoji poti na Bled, kjer namerava prebiti zadnje poletne dni v osvežujočem, čistem ozračju najbolj priljubljene letne rezidence naše kraljevske rodbine, se je N j. Vel. kraljica Marija z obema kraljevičema Nj. Vis. Tomislavom in Andrejem peljala dopoldne z dvornim vlakom skozi Ljubljano. Čeprav je prihod visokih kraljevskih gostov ostal v najdiskretnejši tajnosti, se je pred 9.30 zbralo na peronu glavnega kolodvora lepo število
lu za izvidnico točno ob 11. K spreje-| mu svoje matere in obeh bratov kra-Ijevičev se je pripeljal iz Suvobora N j. Vel kralj Peter II. v spremstvu svojega guvernerja g. dr. Jeremije ZU vanoviča. Nadalje se je zbrala na peronu družba dostojanstvenikov, tako: minister dvora g. Antič, prvi kraljev adjutant general Hristič, sreski načelnik dr. Vrečar, dežurni oficir polkovnik Kokalj in drugi. Prva je izstopila Nj. Vel. kraljica Marija, ki je prisrčno poljubila svojega sina, mladega kralja. Takoj nato sta pristopila tudi oba kraljeviča in v svoji mladostni iskrenosti ob svidenju kar nista tajila velike radosti, da sta spet pri svojem bratu na Bledu. Nj. Vel. kraljica Marija je nato pristopila k sreskemu načelniku dr. Vrečarju in mu ponudila
Nj- Vel. kraljica Marija v spremstvu ad ju tan ta polkovnika Branka Pogačnika ob postanku dvornega vlaka na ljubljanskem kolodvoru
narodnega občinstva, zlasti ženstva, ln predstavnikov lokalnih oblasti. Med drugimi so prihiteli k sprejemu ban dr. Natlačen, zastopnik komandanta divizije brigadni general Popadič, šef vojaške delegacije pri železniški direkciji polkovnik Nedeljkovič in številni zastopniki oficirskega zbora ljubljanske garnizije, častna dvorna dama Tavčarjeva, direktor železniške uprave dr. Tatur, odposlanstva vseh nacionalnih društev, korporativno so bile zbrane skoraj vse članice upravnih odborov Splošnega ženskega društva, Kola ju-goslovenskih sester, Kluba Primork in kneginje Zorke.
Pred dvornim vlakom je ob 9.35 prispela na postajo izvidnica s salonskim dvornim vozom in še dvema vagonoma, v katerih so potovali zastopniki varnostnih oblastev in kraljeva garda. Dvorni vlak sam je privozil ob 9.42 in občinstvo na peronu je priredilo kraljevskim potnikom prisrčno navdušene ovacije. Takoj ko se je vlak ustavil, je Nj. Vel. kraljica Marija vedre volje stopila iz vagona, zbrano narodno žen* sivo pa je svojo najvišjo predstavnt-co obsulo s cvetjem. Vladarica se Je prijazno pozdravila s častno dvorno damo Tavčarjevo, ki ji je izrekla prisrčno dobrodošlico, in z zastopnicami narodnih ženskih društev, v kratkih besedah pa je vzvišeno potnico pozdravil tudi ban. Nj. Vel. kraljica Marija je v razgovoru s predstavnicami našega narodnega ženstva izrazila svojo radost, da spet prihaja v Slovenijo, ki jo je za svojih odmerjenih letnih odmorov tako živo vzljubila, in je obetala, da bo še zmerom izrabila vsako priliko, da pohiti v naše čudovite gorske pokra-jine.
Vlak je stal na postaji v celem 8 minut, nato pa se je vladarica ljubeznivo poslovila in se vrnila v svoj voz. Kraljeviča Tomislav in Andrej, ki sta potovala v drugem vagonu, sta pred odhodom odšla k svoji visoki materi, in ko se je vlak začel polagoma pomit kati, so Nj. Vel. kraljica in Nj. Vis. kraljeviča z okna skupno odzdravljali spontanim ovacijam in manifestacijam na peronu. Ob 9.50 je dvorni vlak z visokimi kraljevskimi gosti odbrzel dalje proti Bledu.
Na Lesce je prispel dvorni vlak kma-
roko, nato pa še vsem ostalim odlični-kom. Zunaj perona je bilo precej občinstva in so zlasti otroci navdušeno pozdravljali kraljico, kralja in kraljeviča s svojim vzgojiteljem, v nadalj-nih avtomobilih pa dvorjaniki. Na Bledu so mnogi letoviščarji napravili špa-lir in so toplo pozdravljali Nj. Vel kraljico, kralja in kraljeviča, ki so prijazno odzdravljali.
Slovenci, ki smo bili od nekdaj tako iz vse duše privrženi naši vzvišeni kraljevski hiši in posebej še ljubljeni rodbini bi ago pokoj ne ga Viteškega kralja, se čutimo vnovič iskreno počaščene, da nudi slovenska zemlja prijetno bivališče poleg mladega kralja naši kraljici in obema kraljevičema. Želimo visokim gostom na Bledu najlepše, najsrečnejše dni.
Kočevski Slovenci dobe svoj dom
Sokolski dom Je zadeva vse nacionalne javnosti
Kočevje, 12. avgusta
Ena največjih ovir za razvoj uspešnega kulturnega dala v slovenskem in jugoslovanskem duhu med kočevskimi Slovenci je pomanjkanje lastnega kulturnega doma, ki bi zbiral pod svojo streho številne delavne organizacije tukajšnjih Slovencav. Dasi pa je njihovo delovanje v irorainein pogledu dokaj uspešno in so slovenske prireditve na znatni višini, vendar v gmotnem pogledu ne prinašajo skoraj nobenega pozitivnega uspeha zaradi izredno velikih režijskih stroškov. Kočevsko podeželje se zbira po-največ po šolah na svoje kulturne prireditve, Kočevje samo pa je tipičen primer, kako drugotni činitelji kulturno in nacionalno delo ovirajo in skoraj onemogočajo.
Toliko let po osvobojen ju ' in ustvaritvi lastne narodne države se v Kočevju Slovenci nacionalno in kulturno ne morejo uveljaviti v oni meri, kakor bi bilo pričakovati, kar mali slovenski človek, državni uradnik in delavec, poleg svojega idealizma ne zmore tudi gmotnih žrtev v dovoljni meri. Velika postavka pri pasivnosti marsikatere slovenske prireditve je v t«-n», da mora prireditelj za drag denar iskati gostoljubja in strehe pri manj naklonjenem tujerodnem lastniku.
Da temu odpomora, je predvsem tukajšnje Sokolsko društvo že večkrat pokreni-lo misel na zidavo lastnega doma, kjer bi se Slovenci mogli neovirano udejstvovati narodno in kulturno. Zlasti zadnja leta ie bila ta misel nadvse živa, dokler nI našla konkretne udejstvitve v sklepu uprave So-
kolskega društva, ki je najbolj reprezentančna organizacija kočevskih Slovencev, da v okviru Petrove sokolske petletke zgradi prepotrebni kulturni hram. Skromna sredstva, ki so zbrana, sicer še daleko ne zadoščajo, vendar pa morejo služiti v6aj za začetek, da se delo enkrat z vso resnostjo prične in sa izpolni velika želja vseh Slovencev, ki niso prehudo zagrizeni v svojo ozkosrčnost.
Pri tem drznem koraku se je Sokolsko društvo zanašalo na požrtvovanje svojega članstva, ki se je že mnogokrat in se zlasti ob tej priliki kaže v luči neprikrajšanega pozrtvovanja, kar se vidi v vnetem prihajanju na prisilno delo. V svrho zbiranja sredstev je Sokol v Kočevju založil razglednice s sliko svojega bodočega Doma in za-lepne koleka s prav isto sliko, članstvo pa razprodaja tudi bloke za opeko. Društvo se je pa, podpirano po izjavah raznih odločujočih činiteljev, zanašalo tudi na dejansko podporo vseh onih, ki jim položaj Slovencev na Kočevskem ni deveta briga, da podpro to prizadevanje in pomagajo zgraditi slovenski kulturni dom na najpotrebnejšem delu slovenske zemlje.
Iz tega razloga vabi Sokolsko društvo na svojo prireditev 15. avgusta in apelira na vso, zlasti na nacionalno in sokolsko javnost, da po svojih močeh doprinese tudi ona svoj del in nekaj žrtev za dom, katerega zgraditev je življenjska potreba kočevskih Slovencev in zadeva vse naše javnosti. Prispevate lahko za Dom po poštno čekovnem uradu, kjer ima društvo štev. 11.780.
Smrtna vožnja uglednega industrijca in velikega športnika Rudolfa Zalokerja
Ljubljana, 12. avgusta.
Z bliskovito naglico se je davi po Ljubljani raznesla vest o nenadni tragični smrti uglednega, splošno znanega tovarnarja in športnega delavca, predsednika motokluba Eirije Rudolfa Zalokerja. Na ostrem ovinku blizu Preloga pri Ihanu je snoči malo po polnoči zavozil z avtom v jarek ob cesti, in ko so ga težko ranjenega prepeljali v Leonišče, je podlegel poškodbam.
Za prihodnjo nedeljo so bile napovedane motociklistične dirke MK Ilirije na
Ljubelj z mednarodno udeležbo. Kakor vsa prejšnja leta je bil Rudolf Zaloker tudi tokrat poleg Jakoba Gorjanca najvnetejši sodelavec v pripravah za to prireditev. Včeraj zjutraj se je v družbi Jakoba Gorjanca odpeljal s svojim športnim avtomobilom v Celovec, da v imenu Ilirije povabi avstrijske motocikliste k sodelovanju in uredi vse formalnosti z avstrijskim Tou-ringklubom. Po končanih opravkih sta se vrnila čez Ljubelj, kjer sta mimogrede prisostvovala treningom motociklistov za dirko. Okrog 21. sta nadaljevala vožnjo do Kranja, kjer je Jakob Gorjanc stopil na vlak, Zaloker pa se je z avtom odpeljal proti Dolu ob Savi, kjer se na počitnicah mudi njegova soproga z otroki. V Dolu je Zaloker nedavno kupil znano kemično tvornico univ. prof. inž. Kanskega, ki so jo pravkar začeli prirejati za druge namene.
Toda njegova družina je zaman pričakovala ljubljenega očeta. Okrog tri četrt po polnoči je s precejšnjo brzino privozil skozi vas Prelog med Zaborštom in Ihanom. Na ovinku mu je prišel nasproti neki kmet z majhnim vozom, ki se mu je Zaloker sicer ognil, a zaradi ostrega zavoja je izgubil oblast nad volanom in vrglo ga je v jarek ob cesti. Avto se je dvakrat preko-talil in obtičal v sadovnjaku pod cesto, Zaloker pa je padel iz voza in obležal kake tri metre stran. Na voznikovo klicanje so takoj prihiteli ljudje iz bližnjih hiš, da pomagajo ponesrečencu. Zaloker je bil še pri zavesti in tožil je o hudih bolečinah v hrbtu. Neki kolesar je odbrzel po zdravnika dr. Kremžarja, drugi je obvestil Zalo-
kerjevo soprogo ▼ Dolu, neko deklo pa Jo steklo do bližnje radijske postaje, odkoder so tedefonično poklicali ljubljansko bolnišnico, od tam pa mestne reševalce. Zalokerja so bili medtem prenesli v bližnjo hišo. Dr. Kremžar je ugotovil, da ima zlomljeno hrbtenico, da je nalomljenih. tudi več reber, in takoj je razumel, da so njegove ure štete. Kmalu se je ponesrečenec tudi onesvestil. Okoli treh so reševalci prepeljali ranjenca v spremstvu njegove soproge v Leonišče, vendar je spotoma izdihnil. Policijska komisija (uradnik Kette in zdravnik dr. Lužar), pozvana ob 9.15, je mogla le to potrditi.
Rudolf Zaloker, s katerim je Ljubljana izgubila uglednega gospodarstvenika, zaslužnega športnega delavca in povsod priljubljenega družabnika, je bil po rodu iz Zagreba, kjer se je rodil L 1891. kot sin znanega industrijalca Maksa Zalokerja. Pred leti se je osamosvojil in si na Viču uredil moderno tovarno za izdelovanje slada, diaslada in kvasa. Podjetje je lepo uspevalo in prav zadnji čas se je pokojnik ukvarjal z načrti, da razširi svoj obrat. Kakor je bil priljubljen v vsej javnosti, pa so ga še posebej cenili športniki, ki jim je bil zmerom velikodušen propagator in podpornik. Bil je med ustanovitelji MK Ilirije, skorajda ni bilo večje športne prireditve, pri kateri ne bi bil sodeloval, pa tudi sicer je bila športu zmerom odprta njegova dobrotna dlan. Tako ga je med svoje mecene štel tudi SK Reka, ki mu je bil prav tako med ustanovitelji, bil pa je tudi član
•vflkega Sokola ki nnrfh drugih nacionalnih organizacij. Posebnega poudarka so vredne njegove zasluge na področju športnega letalstva, že pred svetovno vojno je kot amater položil pilotski izpit in zmerom je z živim zanimanjem sledil razvoju zrakopkxvstva. Pred leti si je sam zgradil majhno letalo tipa »Pou du cielc, po naše »Bolha z nebes«, s katerim se je tudi dvignil v zrak, a se mu je kasneje razbilo. Pred kratkim Je začel graditi novo letalo nekoliko večjega obsega. Njegova nenadna smrt pomeni za slovenski sport hud udarec, zlasti pa ga bo težko pogrešal MK Ilirija, ki mu je posvetil vso svojo ljubezen in delo.
Poleg nesebičnega javnega udejstvova-nja pa je pokojnemu Rudolfu Zalokerju povsod pridobival mnogo iskrenih simpatij njegov izredno dobrodušni značaj, ki ga je odlikoval predvsem neizčrpen humor in večna židana volja, a kakor je bil povsod prijeten ln priljubljen družabnik in tovariš, je bil tudi svoji rodbini vedno nadvse skrben oče. Avto na cesti je bil njegova največja strast in prav avto mu je postal usoden, da je moral odtod komaj 46 let star. Za njim žaluje poleg soproge Marije rojene WendHngove še sinova Maks in Rudolf ter hčerke Barica, Stana in Zinka. Pogreb uglednega pokojnika bo v soboto ob 16. Iz hiše žalosti, Tržaška cesta 8. na Glin cah. Rudolfu Zalokerju bodi lahka domača zemlja, njegovi hudo prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje!
Gosenice uničujejo njive in vrtove
Izredno številna zalega povzroča pravo opustošenje
Litija, 12. avgusta.
Pred tedni so nudili naši travniki in vrtovi pestro sliko: na stotine, na tisoče kapusovih belinov se je spreletavalo in se igralo v toplem ozračju. Mladina je bila izrednega pojava vesela. Tudi nerodneži so jih lahko na en mah zajeli po pol ducata in še več. Starejši ljudje pa niso bili tega pojava nič kaj veseli. Vedeli so, da prinašajo takšni roji nesrečo. Kratko nato so se pojavila na zelju jajčeca in iz njih so pričele lesti gosenice, ki so zdaj tako požrešne, da grozi našim vrtovom in njivam opustošenje.
Gosenice so izredno razvite ln zelo požrešne. Obupen je pogled na vrtove. V teku enega ali dveh dni je zelje obžrto do golih reber. Sreski kmetijski referent Franc šušteršič, ki je opazil pretečo nevarnost, je poslal vsem občinam v srezu uradni dopis: Počenši od 24. julija, se pojavlja v naših krajih v velikih množinah kapusov belin. Najlažje ga zatremo, ako uničimo sproti v kupčkih zležena rumenkasta jačeca, za kar je najlepši čas sedaj. Ako to zamudimo, si lahko pomagamo tudi s tem, da mečkamo gosenice, vendar je ta način zatiranja bolj zamuden
Tudi ta dobro namerjena uradna navodila niso mnogo zalegla. Vse dni smo bili v zeljnikih in trli jajčeca. Pa je bilo nadlege
več kakor naše dobre volje. Kakor bi metulje sam vrag požegnal, toliko so dale zaplodka. Ves naš litijski kot je s požrešnimi gosenicami sila obdarjen. Pa tudi hribovski kraji bodo utrpeli zaradi požrešnih gostov nepopravljivo škodo. Gospodinje so obupane. Kaj bodo dele v lonec pozimi, če bo zdaj vse uničeno. Mnogi mečejo že zdaj lz obupa vse iz zemlje, ker nimajo več upanja, da bi se do golih reber obgri-zene zelnice še kaj popravile. Vrtnarji bi zdaj pričeli s presajanjem zimskega zelja, zlasti brokolija, brstnega zelja. Seveda tudi s tem ne bo nič, saj so nadležni gostje obžrli tudi mladike. Vrtovi, kjer so pometali obgrizeno zelje iz zemlje, - Kažejo žalostno sliko, kakor v zgodnji pomladi. Gosenice se iz krajev, kjer so že vse obžrle, selijo v procesijah v kraje, kjer pričakujejo še kaj živeža. Ali pa se plazijo po zidovih in se hite v podstrešja zabubit. Po mnogih zidovih jih je vse polno in ljudje imajo obilo neprijetnega posla, ko uničujejo grdo golazen. Takega groznega pose-ta ne pomnijo naši najstarejši gospodarji. Upravičeno se vse boji zime, zato vzklikajo naše kmetice, če začneš z njimi razgovor: »Tudi gosenic reši nas, o Gospod!« ... Nesreča je tem večja, ker so se gosenice v enako velikem številu pojavile tudi v mnogih drugih srezih Slovenije.
Zakon o srednjih tehničnih šolah je le na papirju
Prejeli smo in objavljamo:
Pred dobrimi štirimi leti je izšel zakon o srednjih tehniških šolah. Učnega načrta ta zakon ni bistveno izpremenil, čeprav bi se morala srednja tehnična šola že takoj po svetovni vojni v temeljih preosnovati, da bi čisto ustrezala praktičnim zahtevam. Obiskovalec šole spozna nekatere važna predmete samo napol, kar je premalo za praktično rabo v poklicu. Tako se na primer železobeton poučuje v zadnjih letnikih samo po dve uri tedensko.
V omenjenem zakonu je določilo, ki pravi da se smejo absolvirani tehniki vpisati kot redni slušatelji tehniških fakultet na jugoslovenskih univerzah. S tem zakonom smo si diplomirani tehniki priborili že dolga časa zahtevano možnost prehoda iz srednje tehnične šole na visoko tehniko. Ta zakon na6 je neposredno izenačil z ostalimi srednješolci. Zakonodajalec je hotel s tem zakonom v prvi vrsti pomagati nadarjenim tehnikom, ki nimajo potretnih sredstev za nadaljevanje študij v inozemstvu, da lahko neovirano završijo tehniko doma. Da smo si priborili to zakonito pravico, je morala organizacija diplomiranih tehnikov nenehno urgirati na pristojnih mestih v Beogradu.
Po štirih letih, odkar je zakon v veljavi, pa se diplomirani tehniki še ne moremo vpisati na nobeno univerzo v Jugoslaviji. Kljub razločnemu zakonskemu določilu nas na tehniko kratkomalo na sprejmejo. O naši pravici nočejo akademska oblastva n"če-sar slišati. To je menda edinstven primer v zgodovini evropske zakonodaje, da je zakon brez vsakršnega preklica neveljaven. Z nejevoljo se diplomirani tehniki vprašujemo kdo ja tisti, ki naše priznane pravice
izigrava. Enodiušno zahtevamo, da se v čimkrajšem času napravi, red. Vedno bolj se nam vsiljuje slutnja, da nam nasprotujoči faktorji namerno delajo na tem, da se uredba o univerzah še do danes ni iz-premenila in razširila v smislu novega zakona o tehničnih srednjih šolah. Po štirih letih upravičeno zahtevamo, da se neha to zavlačevanje. Prosimo gg. poslance in senatorje, da nam pomagajo v naši borbi.
Da se temu zakonu protivijo univerzitetna oblastva in Združenje inženjerjev, dobro vemo. V svojih vsakoletnih izvajanjih se sklicujejo na presežek tehničnega izobra ženstva. Mi moramo takoj pribiti, da bo dobrih inženjerjev Jugoslaviji vedno primanjkovala Tudi očitek, da nimamo splošne izobrazbe, ja jalov. Ako pa smatra prosvetno oblastvo zadnji očitek za utemeljen, zakaj potem ne dovoli absolvirani m tehnikom, da bi imeli na gimnazijah delati tako zvano diferencialno maturo. Za slednje se je izrekla tudi inženjenska komora na lanskem zasedanju na Bledu. Zakona, ki je veljaven na papirju,_ tehniki ne potrebujemo. Želimo, da se štiriletna krivica popravi do jeseni, da bomo vedeli, pri čem smo.
Visoke tehniške šole drugih držav sprejemajo naše absolvente brez vsakršnih ovir. Številni diplomirani tehniki se šolajo po češkoslovaških univerzah in po končanih študijah postanejo inženjerji. Prepričani smo, da to niso slabi inženjerji. Kdor je diplomiran na brnski, dunajski ali praški tehniki, mora najmanj toliko znati kakor inženjer, ki završi svoje študije na tehniki v Jugoslaviji. Žalostno je dejstvo, da druge države priznavajo jugoslov eneke srednje tehnične šole, a pri nas jih smatrajo za, manj vredna učilišča.
Nikola Tesla pripoveduje o pomenu svojih izumov za bodočnost človeštva
Za svojo 80-letnico je bil naš slavni učenjak Nikola Tesla od našega kraljevega namestništva v priznanje za zasluge na področju znanosti odlikovan z redom Be-lega. orla I. stopnje. Visoko odlikovanje mu je nedavno izročil naš poslanik v Washing-tonu g. Konstantin Fotič. Istočasno mu je češkoslovaški poslanik v Zedinjenih državah izročil odlikovanje Belega leva I. stopnje, s katerim ga je prezident dr. Beneš odlikoval v priznanje velikih zaslug. Obenem je bilo g. Tesli sporočeno, da je bil isrvoljen za častnega doktorja praške univerze, katere diploma mu je bila zdaj izročena. Po teh počastitvah je Nikola Tesla napisal daljšo izjavo za jugoslovenske dnevnike, da obvesti vso našo javnost o svojih zadnjih znanstvenih odkritjih in uspehih svojih prizadevanj. Tesla je prepričan o veliki važnosti svojih izumov in veruje, da bo s svojimi odkritji koristil vsemu človeštvu, obenem pa je ponosen, da je to storil on, sin jugoslovenskega naroda. Nikola Tesla pripoveduje:
Prazne špekulacije g. Einsteina in drugih
Konec leta 1880, ki se ga do kraja prebil v tovarni Georgea Westinghousea v Pitts-burgu, sem občutil neodoljivo željo, da bi nadaljeval raziskovanja, ki sem jih bil prekinil. Zaradi tega sem navzlic mamljivim tovamarjevim predlogom odšel v New-York in se spet oprijel dela v laboratoriju. Ker so me venomer nadlegovala razna inozemska znanstvena društva, sem potem od-x SftVHpo, kjer sem imel nekaj pre-
davanj na institutu elektroinženjerjev pri Kraljevem znanstvenem zavodu v Londonu kakor tudi v Fizikalnem društvu v Parizu. Po teh predavanjih in po kratkem obisku na svojem domu v Jugoslaviji sem se vrnil 1892 spet v Ameriko, hoteč se posvetiti najpriljubljenejšemu objektu svojih misli: proučevanju vsemira.
V naslednjih dveh letih sem prišel na svoje veliko zadovoljstvo do dveh velevaž-nih odkritij. Prvo se nanaša na dinamično teorijo zemeljske privlačnosti, ki sem jo že v vseh podrobnostih obdelal in upam, da jo bom lahko prav kmalu razodel svetu. Ta teorija pojasnjuje, odkod izvira ta sila in kako se pod njenim vplivom gibljejo nebesna telesa in vse to na tolikanj zadovoljiv nacln, da bo pokopala vse prazne špekulacije in zgrešene koncepcije, kakor je n. pr. tista o ukrivljenosti prostora. Privrženci relativnostne teorije namreč trdijo, da ima vsemirski prostor težnjo ukriviti se, bodisi zaradi lastnih svojstev, bodisi zaradi prisotnosti nebesnih tele. čeprav predpostavljamo, da ima ta fantastična predstava nekaj stvarnosti, je vendar le v protislovju sama s seboj. Vsaka akcija namreč vzbudi v naravi enakovredno reakcijo, ki je po svojem učinku ravno nasprotna prvi. Zamislimo si zdaj, da telesa učinkujejo na ukrivljeni prostor, oziroma, da se okolišni prostor prav zaradi njih ukrivi. Meni se zdi povsem jasno, da bo ukrivljeni prostor tako reagiral na telesa, da bo sprožil neke efekte, ki bodo krivine spet poravnali. Ker pa akcija in reakcija nastopata istočasno, Je povsem jasno, da se krivine sploh ne morejo po-
javiti. Ako bi krivine navzlic temu eksi-stirale, si na njih podlagi vendar le ne bi mogli razlagati gibanja nebesnih teles, kakor se ta reč poskuša. Ta gibanja nam lahke razjasni samo eksistenca energetičnih polj, ki pa spet izključuje ukrivljenost prostora. Vsa literatura o tem predmetu je zmotna in bo nekoč pozabljena. Prav tako pa so zgrešeni tudi vsi poskusi, da bi se razložil mehanizem vsemira, ako zanikamo eksistenco etra in njegove vioge v igri nebesnih prikazni.
Teslove misli o zemeljski privlačnosti
Drugo moje odkritje je neko fizikalno dejstvo izredne važnosti, čeprav sem dolgo študiral znanstvene zapiske v več ko 6 jezikih, vendar nisem nikjer naletel na kako predhodno beležko o tej stvari, tako da lahko smatram, da sem res jaz prvi odkril to dejstvo, ki pove v bistvu to: da v materiji ni druge energije kakor tista, ki jo materija dobiva iz svoje okolice. O priliki svoje 79-letnice sem o tej stvari že nekaj kratko omenil, ali od tedaj mi je postalo vse še bolj jasno. To dejstvo se namreč strogo nanaša na molekule in atome prav tako kakor na največja nebesna telesa in na vso materijo v vsemini, ne glede na fazo njenega razvoja, počenši z njenim formiranjem pa do končnega razpada.
Vsemirska elektrarna
Ko sem se dokončno utrdil v prepričanju, da izvira vsa energija v materiji iz njene okolice, so učenjaki 1896. odkrili pojav radioaktivnosti. Povsem naravno je, da sem tudi tokrat takoj začel iskati zunanji vzrok tega pojava, Obstoj radioaktivnosti je bil
pozitivni dokaz, da morajo obstojati neki žarki zunaj materije, že poprej sem bil proučil nekatere zemeljske motnje, ki so vplivale na brezžične tokovne kroge ln sem prišel do zaključka, da niti kaki drugi zemeljski vplivi ne morejo povzročiti neke neprekinjene akcije, da so torej taki aktivirajoči žarki lahko samo kozmičnega porekla. To dejstvo sem objavil v »Elec-trical Rewiew« v New-Yorfku 1897. v svojih razpravah o rentgenskih žarkih to žare-njih. Ker se radioaktivnost enako opaža na različnih, zelo oddaljenih krajih sveta je še bolj jasno, da morajo žarki, ki jo povzročajo, padati na zemljo iz vseh smeri. Med vsemi nebesnimi telesi se mi je videlo sonce najprimernejši ključ do skrivnosti porekla teh žarkov, kakor tudi do skrivnosti njih svojstev. še preden je bila ustanovljena teorija elektronov, sem že jaz dognal, da se sestoje radioaktivni žarki iz delcev prvobitne materije in da se ti delci ne dado razkrajati v še manjše. Naslednje vprašanje, ki se je zastavilo, je bilo: ali ima sonce dovolj visok električni napon, da lahko izmetava te delce in povzroča opazovane učinke. Dognanja, a katerimi je bilo mogoče odgovoriti na to vprašanje, so pokazala, da znaša električna napetost na soncu 216 bilijonov voltov in da vsa telesa, ki so tako velika in talko vroča kakor sonce, emitirajo kozmične žarke. To dejstvo se je z nadaljnjimi raziskavanji to posebno z opazovanjem zvezde »Nove« še bolj utrdilo, in oporekati tem ugotovitvam bi se reklo tajiti sončno svetlobo in toploto. Zal da so še zmerom mnogi, ki ne marajo verjeti teh stvari in rajše ovijajo kozmič-ne žarke v globok misteri j. Nekdo izmed njih je nedavno izrekel domnevo da prihajajo ti žarki iz silno oddaljenih otokov vsemira, kjer je vsa materija pretvorjena v energijo. Zame je povsem jasne, d« to
stvar ne velja, zakaj niti v našem vsemi-ru, niti morda v kakem drugem, ki ga še ne poznamo, ni mesta, kjer bi se mogel vršiti tak proces.
Radij evi žarki so samo preoblikovani sončni žarki
Nekaj besed popolnoma zadostuje za podkrepitev tega stališča. Kinetična in potencialna energija določnega telesa izvirata iz gibanja le-tega to sta produkt iz njegove mase to kvadrata brzine. Ako se zdaj masa tega telesa zmanjšuje, se mora logično zmanjšati v istem razmerju tudi njegova energija. Ako se slednjič masa zmanjša do ničle, se mora kajpada zmanjšati do ničle tudi energija, pa naj bi bila brzina še tako velika. Nekaj drugega bi bilo seveda, ako bi v naravi eksistirale sile, ki bi bile v stanju podeliti temu telesu neskončno veliko brzino. V tem primeru bi predstavljal produkt iz njegove mase to brzine neskončno veliko energijo. Znano pa je, da tako velikih sil v naravi ni to zaradi tega je tudi popolnoma nemogoča zamisel, da bi se masa nekega telesa kdaj mogla pretvoriti v energijo.
čeprav sta bila poreklo in značaj koz-mičnih žarkov, vsaj v bližini zemeljske površine že precej dobro razjasnjena, so vendar predstavljali ti žarki, ako smo jih opazovali v velikih višinah, več ko 26 let zelo težaven problem, zlasti zaradi tega, ker se je dognalo, da njih jakost z višino zelo naglo narašča. Moja raziskovanja so me privedla do presenetljivega zaključka, da so učinki žarkov v velikih višinah povsem druge narave to da nimajo nikakršne zveze s kozmičnimi žarki. Slednji so delci materije, ki jih mečejo iz sebe nebesna telesa, pri izredno visokih temperaturah ta pgrnmnl električni napetosti-.
nI ■	K I N C	1
^ MATICA		
Domače Testi
*	Nacionalni javnosti! V nedeljo bo v Kočevju skupščina naše Cirilmetodove dražbe ter javna prireditev Sokolskega društva v Kočevju. Podpisane nacionalne organizacija pozivajo nacionalno javnost, predvsem svoje članstvo, da se udeleži v čim večjem številu obeh prireditev in izrazi s tem svoje priznanje in svojo zahvalo nacionalnemu delu, ki ga opravljata CMD in Sokol na kočavskem ozemlju. — Bran-i-tor, osrednje društvo; Družba sv, Cirila in Metoda; Jadranska Straža, oblastni odbor; J r gosi. nac. akad. klub *Bdinstvo«; Ju-gosl. napr. akad. društvo »Jadran«; Legija koroških borcev; Narodna Odbrana, oblastni odbor; Savez dobrovoljaca, sreska organizacija; Savez jugosl. emigrantskih udruženj; Strelsko okrožje; Udruženje četnikov, pododbor; Udruženje rezervnih oficirjev, pododbor; Udruženje vojnih invalidov, oblastni odt*>r.
*	Kongres zveze planinskih društev bo letos od 4. do 6. septembra v Novem Sadu v narodnem spominskem domu. Pričar kuje se, da se bo kongresa udeležilo več sto delegatov v zvezi včlanijenih planinskih društev. V kongresnih dneh bodo v Novem Sadu razne prireditve, s samim kongregom pa bo združena razstava fotografij planinskih društev, ki bo odprta od 5. do 11. septembra. Razstava bo razdeljena na dva dela V prvem bodo pokrajinske slike, v drugem pa slike ustanov planinskih društev.
Pri Ienivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna »Franz-Joscfova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja.	ogi. reg. a br. 15.485/35.
*	»Seviljski brivec«, ki je žel polno priznanje in popoln uspeh pri prvem letošnjem gostovanju v Rogaški Slatini, se bo ponovil istotam, v sototo 14. t. m. v prvotni zasedbi z gdč. Župevčevo, gg. Jankom, Gostičem, M. Rusom, D. Zupanom v glavnih vlogah. V nedaljo 15. t. m. pa 6e prvič uprizori >Prodana nevesta«. Začetek predstav je ob 20.30 v Tonkinu. Vstopnice se dobijo pri Putniku. Cena od Ö0--8 din.
*	Davčna potrdila za odmero šolnine naj si preskrbe starši, katerih otroci bodo (posečali v prihodnjem šolskem letu srednje šole, čimprej pri pristojnih davčnih upravah, da se izognejo neprijetnemu čakanju, ki bo zaradi navala zadnje dneve pred vpisovanjem. Taksa za potrdilo znaša 20 Din, za vsak prepis potrdila 10 Din za prošnjo pa 10 Din, kar naj prinese vsak v kolekih seboj k davčni upravi.
*	Naš parnik »Plavnik« zaplenjen od španskjh nacionalistov. V sredo so javile francoske in italijanske radijske postaj©, da se je jugoslovenski parnik »Plavnik«, ki je v soboto popoldne krenil iz Ajžira v Oran, nekje izgubil. Pozneje se je dozna-lo, da so parnik ustavili španski nacionalisti ter ga odvedli v Melilo, kjer je bill zadržan do grede zvečer. Večkrat se je že zgodilo, da so ladje španskih nacionalistov ustavljale naše pamike ter jih šele potem izpustile ,ko so jih natančno pregledale. To se je dogajalo pod pretvezo suma vtihotapljenja orožja za španske republikance, parnik »Plavnik« pa ni navadna tovorna ladja, marveč je urejena tudi za potniški promet in zaluži zaradi tega dejanje španskih nacionalistov najstrožjo sodbo. Na pamiku je bilo več potnikov iz Jugoslavije in tudi iz inozemstva. Med njimi sta bila tudi Nada in Vojislav Djinovski iz Ljubljane. Parnik »Pla/vndk« je bil zgrajen leta 1922 v Hamburgu in je od lani v posesti družbe Oceanie kot eden izmed najlepših potniško-tovornih parnikov naše trgovske mornarice
*	Podobice z božjih poti so slovenski romarji že v starih časih prinašali domu za »odpustke«, jih spoštljivo hranili in lepili zlasti na pokrove skrinj, kjer so se tako po večih letih nabrale majhne zbirke in nastale nekake slikanice s podobami svetnikov in svetnic, varuhov pred vsem hudim in priprošnjikov v najrazličnejših težavah in nesrečah. Taka ljudska slikanica je poročala o milostih in čudežih po božjih potih, navadno pa kazala tudi znamenite cerkve ter kraje domovine in tudi tujih dežela. Se celo nekaj podobic iz Kel-morajna, Cah in Spire je ohranjenih, ki so jih slovenski romarji prinesli pred več sto leti iz teh slavnih božjepotnih mest ob Renu. Kakor nam je Valvasor ohranil podobe naših gradov in mest, tako nam stare podobice vestno poročajo o cerkvah, zlasti so nam pa tudi ohranile podobo naše vasi v davno minulih časih, čeprav so
božjepotne podobice, podobice raznih bratovščin in sploh svete podobice z večino prav majhne umetnostne vrednosti, so pa vendar prav važni viri in drobni spomeniki za zgodovino kulturnega razvoja našega naroda, če primerjamo zbirko tujih z zbirko naših podobic, nas takoj preseneti, da je na naših podobicah prav mnogokrat naslikana tudi domača vas ter večkrat celo daljnja okolica božje poti. Te preproste lesorezne ali bakrorezne podobice torej niso samo priče vernosti naroda, temveč zgovorno pripovedujejo tudi o velikem smislu našega naroda za lepoto domačih krajev ter dokazujejo veliko ljubezen do domovine, saj so vaški župniki, skoraj sami kmečki sinovi, hoteli mikavnost svojih župnij s podobicami pokazati vsemu svetu. Kakor danes z razglednicami ln plakati, s prospekti in Ilustracijami v časnikih in časopisih vabimo tujce v naša zdravilišča in letovišča, tako so naši predniki oznanjali lepoto in blagre domovine s podobicami. Zato so vse stare podobice predhodniki naših ilustriranih listov in spadajo na razstavo slovenskega novinarstva. Vljudno prosimo lastnike in zbiralce podobic, naj nam podobice in lesene ter bakrene plošče za njih tisk posodijo z mirno vestjo, saj prevzemamo popolno jamstvo za vse posojene nam predmete in jih po razstavi nepoškodovane vrnemo lastnikom. Prav posebno pa potrebujemo tudi stare »hišne žegne«, razne tiskane božjepotne pesmi in knjižice, kakor n. pr. »S. Lucie Andoht v gorenski Kraynski strani« iz Dražgoš, slovensko knjižico iz Perove pri Beljaku z notami, a tudi podobne latinske, nemške in italijanske knjižice od sv. Jošta, sv. Frančiška pri Gornjem gradu, sv. Peregrina na Brdu, sv. Notburge v Pazinu, z Vesele gore, s Trsata in Svete gore nad Gorico itd. Prav posebno pa prosimo našo podeželsko inteligenco, naj nam pomaga pri zbiranju, a predvsem velja naša prošnja duhovščini, naj nam z oznanili pomaga pri zbiranju raznih, tudi najdrobnejših starih tiskov, da jih rešimo in ohranimo. Na vse župne urade se pa obračamo s prošnjo 7.a sporočilo, če njihove cerkve hranijo kake vo-tivne slike s podobami požarov, nezgod, in drugih važnih dogodkov. Pripravljalni odbor razstave slovenskega novinarstva, Lj ibijana-Velesejem
*	Nov grob. V Ljubljani v Kolezijski ulici je umri g. Anton Germek, mestni učitelj v pokoju iz Trsta. Uglednega pokojnika' bodo jutri ob pol 17. spremili k večnemu počitku. Blas: mu 6pomln, žalujočim naše iskreno sožalje!
Kraški teran — najboljši kraSki pršut pri „Levu"
*	Pogreb zaslužnega moža. V srado popoldne so spremili iz Vrbljen pod Krimom na tožjo njivo v Tomišelj veleposestnika in gostilničarja ter bivšega dolgoletnega župana g. Martina Furlana. Kako velik uglad in spoštovanje ja užival blagi pokojnik med Barjani, je dokazal že žalni sprevod, katerega se je udeležila poleg ožjega in daljnega sorodstva še množica kmetskega ljudstva, da izkažs poslednjo čast svojemu dobrotniku, po slovo pa so prišli tudi mnogi njegovi prijatelji in znanci iz Ljubljane. Pogrebni sprevod eo otvorili gasilci s številnimi venci in šopki, sledila je častna gasilska četa, duhovščina, krsta, ki so jo nosili pokojnikovi tovariši gasilci, za njo so stopali užaloščeni svojci, nato pa ostalo številno občinstvo. Po žalnih molitvah v toni išeljski cerkvici je krenil sprevod na pokopališče, kjer je barjanska zemlja zagrnila krsto, v kateri počiva narodnjak Martin Furlan.
*	Za boljšo železniško zvezo Vojvodine z Zagrebom. Predstavniki gospodarskih krogov iz Novega Sada, Osjeka in Pe-trovgrada zahtevaijo Zboljšanje zvez med Zagrebom in Vojvodino. Sedanje zveze so zelo nerodne in v Stari Pazovi je treba cele ure čakati na priključek zagrebških vlakov. Konkretni predlogi za zboljšanje železniških zvez bodo predloženi konferenci, ki bo 19. t. m. pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu
*	Hipnotizirana se je poročila. Kakor smo že poročali so v nekem beograjskem hotelu aretirali Indijanca Abdula Hamid-kana, angleškega državljana, ker je hotelski portir policiji naznanil, da strašno pretepa svojo ženo. Aretirani Indijanec je na policiji dokazoval, da je njegova sprem ljevalka njegova prava žena in dokazal je tudi z dokumenti, da se je z njo civilno poročil v Pragi. Nesrečna mlada žena je bila v hipnotičnem stanju in šele po nekaj dneh je mogla v nekem beogsajskem zdra vilišču opisati svoje nenavadne in žalostne doživljaje. Piše se Marija Kratka,, njen
ki, jih opažamo v velikih višinah pa so nasprotno posledica delovanja nekih valov izredno male dolžine, ki jih proži sonce v tistih plasteh ozračja. To odkritje moram še nekoliko razjasniti. Proces nastajanja teh valov je naslednji: Sonce bruha iz sebe z elektriko nabite delce materije, ki ne predstavljajo drugega kot električni tok, ki teče skozi provodno plast atmosfere do višine nekako 10 km nad zemljo. Gre tu za prenos električne energije na isti način, kakor sem bil že pokazal pri svojih eksperimentalnih predavanjih, ko je bil en konec žice spojen z električnim generatorjem visoke napetosti, dočim se je drugi prosto končeval v zraku. V kozmičnem primeru je generator sonce, žico pa nado-mestuje provodna atmosfera. Električni tok s sonca si moramo predstavljati na ta način, da se električni naboj prenaša od delca do delca s svetlobno hitrostjo in ta proces vzbuja v atmosferi skrajno kratke in prodorne valove. Ako pa je omenjena plast atmosfere izvor valov, morajo biti takozvani kozmični žarki v velikih višinah logično tem močnejši, čim bolj se tej plasti približujemo. Na temelju tega preudarka sem s svojimi raziskovanji in računi prišel do naslednjih zaključkov: 1) jakost takozvanih kozmičnih žarkov mora biti največja v zenitskem delu atmosfere; 2) njih jakost mora bolj in bolj naraščati nekako do višine 20 km, kjer se pričenja provodna plast ozračja; 3) od tod naprej se mora njih jakost spet zmaniševati, naj-prvo počasi, potlej pa vse hitreje do neznatne vrednosti v višini 30 kilometrov; 4) visoka električna napetost se mora najočitneje pojavljati na prostem koncu zemeljske žice, to se pravi, na tisti strani zemlje, ki je obrnjena od sonca. Električni tok s sonca teče pod napetostjo 216 bili-•fonov voltov in vlada med osvetljeno in
temno polovico zemeljske oble napetostna diferenca 2 bilijona voltov. Energija tega toka je tako velika, da si z njo lahko pojasnimo severni sij in vse druge električne pojave na zemeljskem površju.
Za zdaj se moram zadovoljiti samo s temi kratkimi ugotovitvami, v kratkem pa bom že lahko navedel točne tehnične podatke, nanašajoče se na podrobnosti tega odkritja.
Teslov medzvezdni brzojav
Zdaj pa k neki drugI stvari. Povedati moram, da sem minila leta posvetil mnogo časa izpopolnjevanju nekega majhnega, toda odličnega aparata, s pomočjo katerega je mogoče prenašati precej veliko energijo skozi medplanetarni prostor na poljubno veliko daljavo brez vsakih izgub. Sprva sem nameraval preskusiti uporabnost tega aparata skupaj s svojim prijateljem, astronomom E. Hallejem pri njegovih raziskovanjih. Zdaj sem se pa le odločil, da predložim celo napravo z vsemi potrebnimi podatki in proračuni vred Francoskemu institutu in da zaprosim za nagrado Pierrea Guzmana, ki obljublja 100.000 frankov tistemu, ki bi prvi našel sredstva za komunikacije z drugimi svetovi. Trdno sem prepričan, da bom nagrado dobil. Denar igra tu seveda smešno vlogo, toda za zgodovinsko čast, da bi bil prvi, ki bi dosegel to čudo. bi bil sposoben žrtvovati tudi svoje življenje.
Kot praktični izum pa je še večjega pomena neka nova oblika elektronske cevi z vsemi dodatnimi aparati, ki so potrebni za njeno delovanje. Leta 1896 sem sestavil cev za visoko napetost, ki je prav uspešno delovala z električnimi napetostmi do 4 milijone voltov od 1896 do 189«. To cev so si prilastili mnogi moji plagiatorji in se leta z nekaterimi majhnimi spremembami
oče Je bogat trgovac v Pragi, ona pa J«
bila zaposlena v nekem velik :em praškem podjetju. Tam jo je menda spoznal indi-ski fakir, sledil ji je po ulicah in hipnotizirana je izgubila vso oblast nad seboj. Slediti mu je morala v hotel in tam ji je rekel, da se hoče z njo poročiti. Pokazal ji je steklenčico neke zelenkaste tekočine, rekoč: V moji oblasti si, zdaj pa izberi: ali se z mertoj poročiš ali pa moraš izpiti ta strup. Hipnotizirano jo je odvedel na magistrat in tam sta se poročila. Takoj po poroki sta se podala na potovanje. To je bilo v prvih dneh junija. Kod vse sta potovala, nesrečna žena ne ve povedati. Med vožnjo je moral nositi črna očala, skozi katera ni ničesar videla. Samo vožnja iz Trsta v Beograd ji je ostala dobro v spominu. Marija Kratka je že odpotovala v Prago in uvedena je razveljava nje nega nesrečnega zakona. Zločinski fakir je v policijskem zaporu. V njegovem stanovanju so našli velik kovčeg, v katerem so bili celi skladi fotografij mladih žena iz najrazličnejših evropskih držav. Preiskovalni organi domnevajo, da je nevarni pustolovec že dolga leta s svojo hipnotično močjo zlorabljal žene. O njem poizvedujejo v Pragi, Parizu, Londonu in še v nekaterih drugih mestih.
*	Velik vlom v Starem trgu. Medtem ko so bili domači zdoma, je bilo v torek popoldne vlomljeno v stanovanje mesarskega mojstra in posestnika Vilka Kranjca v Starem trgu pri Ložu. Neznani tatovi so odnesli železno blagajno, v kateri je bilo 6000 din gotovine, zlato moško uro z verižico, starinsko srebrno uro z rimskimi številkami, več zlatih in srebrnih prstanov, srebrnih verižic, zlatih kravat-nihigel, več raznih odlikovanj in zlatnikov, uhanov, nekaj avstrijskega srebrnega denarja in vložno knjižico Ljubljanske kreditne banke. Mesarski mogter Kranjc trpi okrog 10 000 din škode.
*	Tihotapci tobaka na Skaderskem jezeru. Finančni organi so na Skaderskem jezeru zajeli skupino tihotapcev, ki so v dveh čolnih prevažali okrog 750 kg najfinejšega tobaka iz Albanije. V zadnjem času se je tihotapstvo preko Skaderskega jezera močno razvilo. Zajeti tihotapci so doma iz podgoriške okolice.
*	Vpisovanje dijakinj, dijakov v enoletno trgovsko šolo znani »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. je že pričelo. — Enoletni trgovski tečaj na tem zavodu je odobren tudi od ministrstva in nudi izobrazbo za vsakovrstno pisarniško službo v gospodarskih podjetjih, odvetnikih, notarjih, trgovcih i. t. d. Izpričevala služijo tudi kot izkaz dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse, kar je važno za one, ki se Žale posvetiti trgovini. Poučujejo saino kvalificirana učne moči. profesorji trgovske akademije. Vsa pojasnila daje ravnateljstvo dnevno v pisarni na Domobranski cesti osebno in tudi pismeno ter razpošilja brezplačno nova šolska naznanila in iz-vestja. Pišite ponja! Lasten dekliški internat.
Eno srce — ena RADENSKA.
Iz Lfubljane
, Zavedni Slovenci !
V nedeljo 15. t. m. vsi v Kočevje. Odhod iz Ljubljane ob 7 50. Povratek v Ljubljano ob 22.10. Družba sv. Cirila in Metoda vas vabi na delo! Bodite zvesti in požrtvovalni!
n— članom Jadranske Straže v Ljubljani priporočamo, da se udeleže skupščine Družbe Sv. Cirila in Metoda v nedeljo ob 10. v Kočevju. (Dijaški dom).
u— G. Mirko Stepič je daroval Društvu za zgradbo sokolskega doma v šiški 100 din namesto venca na grob pokojnega abs. jurista g. Franca Kralja. Plemenitemu darovalcu brat©ka zahvala!
VaSe zdravje čuva
„Lasta" sladna kava
Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«
sprejema nove pevke in pevce. Vpisovanje bo še danes in jutri od 19. do 21. ure v društvenih prostorih v Mestnem domu, desno I. nadstropje.
u— S°ča matica v Ljubljani opozarja svoje članstvo na zelo važno skupščino CMD v Kočevju, ki bo v nedeljo 15. t. m. Odbor vaJbi člane, da se v čim večjem številu udeleže te skupščine. Posebni vlak bo priključen rednemu, ki bo krenil 5z Ljubljane ob 7Va zjutraj Prijavite se v naši pisarni Kralja Petra trg št. 8 — Pridite da manifestiramo z CMD za napredek slovenstva na Kočevskem!
u— Turistični avtoizlet \ Opatijo, Sušak za 70 Din. Informacije Putnik, Ljubljana, Gajeva ulica 3. telefon 24—72.
u— Obleke bi klobuke kemično čisti barva. plisira in lika tovarna Jos. Reich. 2
še zdaj uporablja v vseh laboratorijih in znanstvenih ustanovah tu kakor tudi v drugih državah. Vsa raziskovanja iz ato-mistike so bila izvršena z njeno pomočjo. Kasneje sem Okušal uporabljati še višje električne napetosti — do 18 milijonov voltov, ali pri tem sem naletel na nepremostljive ovire, ki so me prepričale, da bo treba najti povsem drugačno obliko cevi, če bom hotel preizkusiti neke teorije, ki sem jih bil postavil. Ta naloga pa je bila neprimerno težja, kakor sem pričakoval in sicer ne tolik'o zaradi same konstrukcije cevi, kolikor zaradi težav pri njenem delovanju. Dolga leta sem se bavil s to cevjo, počasi sem napredoval in slednjič se mi je posrečila cev izredne popolnosti. Nje konstrukcija je idealno preprosta. Podvržena ni nikaki obrabi in lahko deluje s poljubno visoko napetostjo, ki smo jo v stanju proizvajati. Električni toki v njej so razmeroma jaki in energija, ki se v njej pretvarja praktično ni omejena in se lahko poljubno kontrolira in regulira. Zdi se mi, da si bo ta izum naglo utrl pot v prakso, da bo izpodrinil druge oblike cevi in da bomo z njim lahko dosegli sijajne uspehe. Med drugim se bo nova cev lahko uporabljala kot nadomestilo za radij v vsaki za-željeni .dozi, bo pa tudi mnogo primernejša za razbijanje atomov in preobražanje materije. Prepričan sem, da bo mogoče z njeno pomočjo izvršiti te procese s kar najboljšim uspehom brez vsakršnih izgub. Seveda pa ne smemo pričakovati, da bi nam ta cev utrla pot do sproščanja atomske energije, ki bi jo lahko izkoriščali. Na osnovi fizikalnih dejstev sem dognal, da v atomski strukturi ni energije za izkoriščanje in če bi tudi bila, bi se za njeno sproščanje morale uporabljati mnogo večje sile, kakor pa bi nam jih sproščena, atomska energija lahko vračala.
Na fenevlaski Ml sa glaabOa pri
državni tebnifti sradnji šoli v Ljubljani bo vpisovanje dne 1. in 2. septemfcrs. Sprejemajo se učenci, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole in eo stari najmanj 14 let. Aola traja tri Ista. Učenci se učijo samoslojno izdelovati citre, kitare in violine, dobijo poleg praktičnega pouka v delavnicah tudi vbo potrebno teoretično strokovno izobrazbo in se učijo I sviranja. Izpričevalo zavnšnega izpita ima značaj pomočniškega izpričevala za rokodelski obrt izdelovanja glasbil.
u— Zadnja leta se je okolica dramskega gledališča precej prenovila. Ulice so se razširile in tlakovale, zrasla lepa poslopja, druga so se obnovila, nekatera pa so še nedograjena. Po vsem tam priporočamo kr. banski upravi, naj odstrani skoro popolnoma uničeno starinsko ograjo okrog poslopja našega dramskega gledališča, ali pa na drug način uredi to vprašanje, da bo tudi najbližja okolica drame ustrezala današnji prenovljeni soseščini.
KINO IDEAL
Samo še danes ob 16., 19. in 21.15 uri MARTHA EGGERTH v filmu
»čarobni zvoki«
JUTRI:
„Obala groze1'
MIRIAM HOPKINS
u— Nesreče. Včeraj zjutraj se je na Starem trgu pred hišo št. 11 precej hudo ponesrečila raznašalka »Jutra« Angela Biten-čeva. Na cesti je bil namreč odprt kanal, česar Bitenčeva ni inogla opaziti. in je padla vanj. Dobila je precej hude poškodbe na nogah. Reševalci so jo prepeljali na kirurški oldelek. Na mesitni klavnici pa je popoldne prišlo do druge precej nerodne nezgode. Zidar Josip Kerševan, zaposlen pri Svetinovem podjetju in stanujoč na Poljanski cesti 91, je popravljal streho na klavnici, pa mu je spodnselo, da je ftadel v globočino in si zlomil levo nogo. Podobno nesrečo je doživel komaj 3-1 et ni posestnikov sinček Metod Jenko iz kidanje vasi pri Križah na Gorenjskem, ki je doma padel s kozolca in si zlomil roko.
u— Roparski napad v LangusovJ ulld. V enem zadnjih večerov sta dva neznanca v Langnsovi ulici napadla sprevodnika električne cestne železnice Franceta Lamp-la. ko se je vračal \% službe in je nosil v svoji službeni torbi ves izkupiček dneva. Napadalca sta ga ustavila blizu Šimenčeve vrtnarije in eden izmed njiju ga je udaril s topni predmetom po glavi, da je izgubil zavest-. Roparja sta mu nato iztrgala torbo, v kateri je imel 1604 dinarje in nekaj voznih listkov, in izginila.
u— Putnik priredi kombiniran Izlet z autobusi v Radovljico na večernje plavalne tekme 14. t. m in na tekme z motornimi kolesi na Ljubelj 15. t. m. z prenočiščem in zajutrkom na Bledu
Cena za vožnjo, prenočišče, zajuterk in vstopnice na tekme Din 130.— Informacije pri biletarnicah »Putnik«.
Iz Cella
e— Prihod Čehov v Celje. V nedeljo 15. t. m. ob 9.36 dopoldne bo prispelo iz Zagreba v Celje z izletniškim vlakom okrog 170 pravoslavnih Čehov in čehinj pod vodstvom pravoslavnega episkopa češkega in moravsko-šleskega g. Gorazda. Gostje bodo odšli s kolodvora naravnost v tukajšnjo pravoslavno cerkev, kjer bo liturgija v češkem jeziku, pri kateri bo pel češki pevski zbor. Gostje se bodo ob 14.58 odpeljali preko Maribora v domovino. Ker je to prvikrat py osvobojenju, da počastijo predstavniki bratskega češkoslovaškega naroda s svojim obiskom Celje v tako velikem številu, bo celjsko občinstvo gotovo storilo vse, da bo sprejem dragih gostov čim lepši in da se bodo gostje v kratkem času svojega bivanja v Celju počutili kar najbolje ter da bodo odnesli iz Celja najpri-jetnejše spomine.
e— Pogreb Mohorja Hrastnika, ki se je v sredo v Gaberju smrtno ponesrečil, bo danes ob 17.30 izpred Gasilskega doma v Gaberju na okoliško pokopališče. Mornarska sekcija Jadranske straže v Celju poziva svoje člane, da se korporativno udeleže pogreba odbornika mornarske sekcije g. Mohorja Hrastnika.
e— Pospeševanje tujskega prometa. Na občinskih uradnih deskah je nabit razglas o smotrnem sodelovanju celokupne javnosti pri pospeševanju tujskega prometa. Taki razglasi z navodili in nasveti za pospeševanje tujskega prometa so sicer na mestu, vendar pa bi jih bilo treba izdati že pred začetkom glavne tujske sezone in ne šele sedaj, ko se glavna sezona pri nas nagiba že h kraju.
Nekateri listi so pisali, kako sem obetal, da bom ob tej priliki podal javnosti točen opis svojevi cevi z vsemi dodatnimi aparati. Tako pisanje mi je bilo zelo neprijetno, ker za enkrat nisem v stanju podati točnega opisa zaradi različnih obveznosti, ki sem jih prevzel glede uporabe te cevi v neke važne s vrhe. čim pa bom teh obveznosti prost, bom dal znanstvenim ustanovam na razpolago opis svojega izuma in vseh aparatov.
Ob tej priliki hočem še nekaj povedati o svojem novem odkritju, tičočem se neke nove metode in aparatov, s katerimi je mogoče doseči mnogo večji vakuum kakor doslej. Po mojem mišljenju bi se dal doseči bilijonski del enega mikrona zračnega tlaka. Kaj vse se bo dalo s takim vakuumom doseči, še ni mogoče reči. Jasno pa je, da se bodo dale graditi elektronske cevi z mnogo večjim učinkom. Moje predstave o elektronu se ne skladajo s predstavami, ki so danes splošno veljavne. Po moji sodbi je elektron razmeroma veliko telo, ki nosi površinski električni nabòj in ne predstavlja osnovne edinice elektrike. Kadar tak elektron zapusti elektrodo skrajno visoke električne napetosti v zelo visokem vakuumu, takrat nosi s seboj električni naboj, ki je dosti večji od normalnega. Marsikomu se bo čudno slišalo, da ima ta delec v zaprti cevi drugačen el. naboj, kakor izven nje v zraku. Toda jaz sem si zamislil v dokaz temu prav lep in poučen poskus, ki pokaže, kako tisti trenotek, ko z elektriko napolnjen deičič preide v atmosfero, mahoma vzblisne kot svetla zvezdica, zerubljaioč pri tem odvišni električni naboj. • Velika množina elektrike zbrane na takem delcu je tudi povod vsem težkočam pri obratovanju nekaterih elektronskih cevi in vzrok, da se le-te tako naglo pokvarijo.
Sijajna veseloigra s klasičnim ljubavnlm parom Lillian Harvey — Willy Fritsch Paul Kemp
NASMEH S B E C E
(Glückskinder)
Predstave danes ob 19.15 in 21.15 url
e— Trt hude nesreče. V sredo zjutraj Je padla 51-letna Julijana Perkova, dninari-ca brez stalnega bivališča, z nekega kozolca, na katerem Je prenočevala, tako nesrečno na zemljo, da si je poškodovala hrbtenico in levo ramo. Istega dne je padel dveletni posestnikov sinček Matevž Puncer iz Letuša doma po stopnicah ln si prebil čelno kost. V torek je mlatilnica zgrabila 13-letnega posestnikovega gina Antona Podkrajška v Sržovici pri Ponikvi za desno roko in mu zmečkala prste. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici.
e— Obdukcija Ivana B račka, ki je bila izvršena v sredo, je pokazala, da ga je njegov sin zadel z ostrino kose s tako silo po čelu, da mu je preklal lobanjo. Bračka so včeraj zjutraj položili na pokopališču v Vojnlku k zadnjemu počitku.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »OTOK SMEHA«. (Pat in Patachon — Hilde v. Stolz).
Iz Maribora
tu— 30 letnica mature. Te dni so »e sestali pri Orlu maituranti letnika 1907 moškega učiteljišča iz Maribora. Prišli so Ivan Feinik; naitačitelj. Maribor; Franc Hribar-nik, ravnatelj meščanske šole, Šoštanj; Josip Kladnik učitelj, Sevnica ob Savi: Josip Korošec, učitelj meščanske šode, Maribor; Rud. Legat, ravnatelj trgovske Sole, Maribor; Alojz Malenšek, dole 1 jen šolskemu nadzorniku. Slovenske Konjice; Ivan Medved, nadzornik železnice, Celje; Melhijor Rismal, ravnatelj meščanske šole, Slov. Bistrica; Miloš Tajnik, nadučitelj, Slovenska Bistrica; Rudolf Zupanek, nadučitelj, Nova cerkev pri Celju, vladni svetnik Ernest, Fallent, šolski nadzornik, Feldhaeh; šolski svetnik Franc Hausmann, ravnatelj meščanske šole, FeMbach; Josip Kriwet.z, šolski ravnatelj, Gradec, Robert Sernko, profesor, Gradec. Od profesorjev je bil zastopan g. Henrik Druzovič. Nekateri tovariši in profesorji so bili ■zadržani in so poslali čestitke k jubileju. Spominski nago-vot je imel ravnatelj meščanske šole Melhijor Riisman, ki se je sipomnB v lepih besedah časa študija in profesorjev ter dolge dobe 30 let. pa tudi umrlih tovarišev in profesorjev ter posebno splošno priljubljenega ravnatelja Schreinerja. Potem je govoril nadzornik železnice Ivan Medved, ki je g šaljivimi besedami karakteriziral vsakega tovariša in profesorja. Jubilanti so tu4i obiskali Maribonski teden in Legatovo šolo in so se o obeh ustanovah laskavo izrazili. Po slikanju so ee tovariši razšli 1 obljubo, da se bolo zopet kmalu sestali.
a— Opozarjamo na aktualno predavanje, ki ga bo imel drevi ob 20. v mali dvorani Narodnega doma prof. Baš o narodnostnem razvoju Maribora. Predavanje priredi Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru, ki pričakuje obilne udelažbe narodno zavednih Mariborčanov. Vstop prost.
a— Razburljiv dogodek v gostilni. V neki gostilni na Koroški cesti se je pojavil 33-letni trgovski potnik F. K. Naročil je četrt litra vina in ga v miru rapii. Nenadoma pa se je pojavila v njegovih rokah britev, g katero si je prereza! žile na levi roki v nadzapes-tju. Gostje so mu takoj priskočili na pomoč in so ga za tem prepeljali v splošno bolnišnico. Vzroki dogodka so baje v družinskih razmerah.
a— Na mariborskem delovnem trgu. Borza dela išče za takojšnji nastop službe; 8 do 10 natakarjev. 12 zidarjev, 8 tesarjev, 3 mizarje in 2 mlinarja. Interesenti naj se ■zgl&sijo med uradnimi urami pri mariborski Borzi dela.
Vremenska
Dozdevno vreme v avgusta po stoletnem koledarju
Dan Je dolg 15 ur, S minute do IS ur SO minut in se do konca meseca skrči na 1 uro 33 minut
nestanovitno,
lepo, sončno
viharne krajevne
nevihta
P. 18. Kasijan
S. 14. EvzebiJ P. krajec ob 3.28 N. 15. Vnebovz.
M. Dev. P. 16. Rok
T. 17. Milica
S. 18. Jelena Ljubo Ö. 19. Ludovik
P. 20. Bernard
S. 21. Ivana
N. 22. Timotej Ščip ob 1.47
P. 23. Zdenko
T. 24. Jernej
S. 25. Ludv. kr.
C. 26. Ceflrin
P. 27. Jožef Kal.
S. 28. Avguttin
N. 29. Jan. ob gl. Zad. kr. ob 0.45 P. 30. Milka
T. 81. Rajko
Poročilo Meteorološkega zavoda na tmlmil
12. avgusta
Ljubljana 7. 762.3, 17.8, 90. O, 10, —, — ; Maribor 7. 761.5, 16.0, 80, NNW1, 0, —, —J Zagreb 7. 762.3, 20.0, 80, El, 0, —, — ; Beograd 7. 762.2. 21.0, 80, O, 0. —, —; Sarajevo 7. 762.0, 16.0, 90, O, 10, —, — ; Kumbor 7.759.7, 23.0, 80. NE3, 0, —, —; Split 7. 761.0, 25.0, 60, NE2, 0, —, —; Rab 7. 761.7, 21.0, 60. O, 0, —, —.
Temperature: Ljublja.ia 27.0, 17.6; Maribor 28.0, 14.0; Zagreb 28.0. 18.0; Beograd 28.0, 17.0; Sarajevo 28.0, 14.0; Skoplja 81.0, — ; Kumbor —, 22.0; Split 34.0, 23.0; Rafr -, 18.01
do konca meseca mak> sonca, po večini deževno vreme bodo spremljali ponekod prav močni nalivi
►JUTRO« Il 187

Petek. ß. Vili. 193?
a— Kapusov belin povzroča Škodo. Pred
tedni smo videli bele metulje, kako eo l0-tali nad vrtovi in drugim] zemljišči. To je kapusov belin, ki zleže jajčka najraje na spodnjo stran kapusnic. Iz teh so one 3 cm dolge gosenice, ki so povzročile letos veliko škodo na tej kulturi. . Celo največje prizadevanje za uničenje jajčec je letos malo zaleglo. Najbolj so gosenice napadle cvetačo, ki je med kapusnicarni najnežnej-šj, najmanj pa obrovt. ki je najodpornej-ši. Nekateri Karfiolni nasadi, n. pr. oni ob železnici in Dvofakovi ulici eo docela opu-sfošeni. Vrtnarji tožijo, da jim je ta gosenica prizadela veliko materialno škodo.
Iz Zagorja
z— fiOletnica termalnega kopališča v
Mediji-Izlakah. Na tibam so obhajali leto-viščarji z lastnikom toplic v Mediji-Izlakah fiOletnico, odkar se je otvorilo to kopališče ob banovinski cesti Zagorje—Trojane. Ti vrelci so bili odkriti že leta 1689. Za vrelce ee je zalo zanimal zgodovinar Vajkard Valvazor, ki je bival v gradu Mediji, sezi-danem v letu 1644. Lastniki gradu kakor toplic so se večkrat menjali. Ko je bil lastnik toplic Alojzij Prašnikar, je ob otvoritvi kopališča 1. 1877 postavil Valvazorju sredi parka spomanik. Nekaj časa je bil pre cejšen obisk letoviščarjev, a je kmalu popustil. Za Prašnikarjem se je vrstilo več lastnikov. Sedanji lastnik je renoviral prostore in napravil ob bližnam gozdu pota za sprehajališča. Obisk je zdaj zadovoljiv. Kakor pa se čuje, namerava tudi ta vse toplice prodati. Poslopje lepa lega in kopališče so kakor nalašč nekak zdravstveni dom, ki ga dolina že davno potrebuje.
Iz Ptuja
j— Kino Ptuj. V soboto ob pol 21. uri ln v nedeljo ob pol 19. in pol 21. uri: j Carski svečniki« (Ana Demitrova). V glavni vlogi Sibila Schmitz in K. C. DiehL
Iz življenja na dežel*
ŠT. VID—GROBELNO. V ponedeljek 9. t. m. smo spremljali na zadnji poti ugledno posestnico g. Katinko Metličarjevo iz Grobalnega. Pokojnica je bila iz Št. Jurija ob južni železnici iz spoštovane rodbine Pisančeve, kjer je danes tanovinska kmetijska šola. Ze od mladosti delavna in skrbna je bila vrla žena svojemu soprogu in dobra mati svojim otrokom. Ze prad več meseci jo je napadla huda bolezen, za katero je zaman iskala pomoči v celjski bolnišnici. Vrnila se je na dom in po hudih bolečinah zatienila v soboto 7. i. m. trudne oči, stara komaj 60 let. Bila je gasilska botra in se je tukajšnja četa korporativno udaležila pogreba. Zadnjo čast ji je izkazalo tudi številno ljudstvo, ki jo bo ohranilo v lepem e-pominu. Žalujočim naše iskreno sožalje, pokojnici pa miren počitek!
SOKOL
Tržiško sokolsko okrožje priredi v nedelio 15. t. m. nastop v Kovorju pri Tržiču. Ja to po številu društev najmanjše okrožje, ki obsega sokolsko društvo Tržič in sokolske čete Kovor, Podbrezje, Naklo in Sv. Ana. Ob pol 14. to spejem gostov na kolodvoru v Križak, nato pohod v Kovor, kjer bo ob 14. zbor sokolstva tržiškega okrožja. Po zboru krene sprevod v prijazno vas Zvirče, kjer bo ob 16. talovadni nastop, po nastopu pa zabava. Pri sprevodu in nastopu bo svirala vojaška godba 40. pp. iz Škofje Loke. Za pripadnike čet in društev sokolskega okrožja je udeležba dolžnost, vabimo pa tudi sosednja društva in vse prijatelje, da sa nedeljskega zleta v čim večjem številu udeležijo.
Sokol pri Sv. Petru pod Svetimi gorami. K poročilu o razvitju prapora Sokola pri Sv. Petru pod Sv. gorami dostavljamo, da i" sodelovalo tudi bratsko društvo z Bizelj-skega v lepem štavilu. Prav tako je sodelovala konjenica imenovanega društva. Tgrala pa je sokolska godba iz Šmarja pri Jelšah.
PREJ IN ZDAJ
On: »Poti v Tivoliju so pa res Škandalozno razsvetljene.«
Ona: »Čudno, preden sva se vzela, so ti bile pa zmerom presvetle.«
RADIO
Petek 13. avgusta Ljubljana 12: Odmevi iz naših krajev f plošče). — 12.45: Vreme, poročila, 13: čas. spored, obvestila. — 1315: Radio orkester. — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura: Sa-vez Sokola kr. Jugoslavije. — 19.50: Zanimivosti iz izseljeniških krogov (g. Jože Prem rov). — 20: Spev iz opere »Lucia, di Lammermoor« (plošče). — 20.10: Naša podeželska gospodinja in tujski promet (ga. Ivanka Velikonja). — 20.30: Koncert Radio orkestra. — 21.15: Dvo-spervi in samospevi, pojeta gdč Dragica Sokova in Štefka Korenčanova. — 22; Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Angleške plošče.
Sobota, 14. avgusta Ljubljana 12: Pester glasbeni spored. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Pester program. — 18: Za delopust igra Radio orkestar. — 18.40: Kočevje in Kočevarji (dr. J. Rus). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Početki nacionalne zavesti in nacionalnega pokreta v srednjem veku (Fran Tarseglav). — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Muzikalen pisan večer. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Vesel konec tedna (igra Radio orkester).
Beograd 17.20: Orkestralen in pevski koncert. — 20: Srbski vačer. — 22.30: Lahka in plesna muzik». — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Komorna glasba. — 21: Orkestralen in pevski koncert. — 21.45: Narodna glasba s Cetinja. — Praga 19.15: Orkester in čelo. — 19.50: Zvočna igra. — 21.20: Vojaška godba. — 22.20: Plošče. — 22.35: Ciganska godba. — Varšava 19: Arije in pesmi. — 21.05: Poljske pasmi in plesi. — Dunaj 11.05: Verdi: Requiem. — 12.55: Plošče. — 16.30: Lahka glasba. — 19.10: Koncert orkestra. — 20.10: Pester glasbeni večer. — 21.45: Klavirske skladbe. — 22.20: Godalni kvartet. — Berlin 19.30: Komorna glasba. — 20.10: Berlinske noči. — 22.30: Plesna muzika. — München 19: Zabavan program. — 21.05: Pesmi med Varšavo in Miinchenom. — 22.45: Ples. — Stuttgart 19: Glasbeni dragulji. — 20.10: ItalPjanske noči. — 21.15: Orkester in tenor. — 22.35: Iz Miinchena.
24: Plošče.
Gospodarstvo
Nadzorovanje odpadnih voda
»Službene Novine« od 9. avgusta so objavile pravilnik o nadzorovanju odpadlih voda, ki ga je izdal minister za socialno politiko in narodno zdravje in je stopij takoj v veljavo.	.
Pravilnik predpisuje higijensko nadzorstvo, ki se nanaša na vse odpadne (kanalske) vode mest, naselij, bolnic, zdravilišč in privatnih posestev in na vse odpadne vode obrtnih ln industrijskih podjetij. Naloga nadzorstva je, da se ugotovi, ali te odpadne vode okužujejo bližnjo in daljno okolico v vodnem toku ln s tem ogražajo posredno ali nesporedno zdravje prebivalstva. Nadaljnja naloga je, da se ugotovi, če te odpadne vode onesnažijo vodotoke, jezera in morje v toliki meri, da to ovira in škoduje prebivalstvu na obalah, s posebnim ozirom na naselja in podjetja, ki vzt-majo svojo potrošno vodo iz vodnega toka. Končno je naloga nadzorstva, da se ugotovi škodljivost odpadnih voda za ribogoj-stvo in da se na osnovi teh ugotovitev po možnosti stavijo predlogi za odstranitev težkoč zaradi odpadlih voda.
Nadzorstvo obsega odpadno vodo samo, naprave za čiščenje odpadne vode, odvodne kanale, kraje, kjer voda postaja, pregled obal vodnih tokov, kjer teče odpadna voda, vodo javnih vodotokov, kamor se zliva odpadna voda, in po potrebi pregled bližnje in daljnje okolice kanala ali vodotoka, jezera ali morja. Poleg terenskega pregleda in po potrebi laboratorijskega pregleda je naloga nadzorstva, da daje mišljenja o škodljivosti odpadne vode in da stavi predloge o eventualni prepovedi obratovanja ohrtnih in industrijskih podjetij zaradi škodljivosti odpadnih voda. O priliki komisijske razprave po obrtnem zakonu je treba pri podeljevanju dovolil za industrijska in obrtna podjetja, ki imajo odpadno vodo, zahtevati mišljenje pristojnega higijenskega zavoda o škodljivosti odpadne vode. V primeru nepovoljnega mišljenja zavoda mora podjetje napraviti vse potrebne ukrepe za odstranitev škodljivosti odpadne vode. Evidenco o škodljivosti odpadnih voda in skrb za prijavo hi-gijenskim zavodom zaradi pregleda vrše prvostopna upravna oblastva preko strokovnih organov (STeshih sanitetnih refe-
rentov ln mestnih fizik a tov). Laboratorijske preglede ln carinske preglede vrte higijenski zavodi. Za dravsko banovino je pristojen Higijenski zavod v Ljubljani. Higijenski zavodi lahko po lastni uvidevnosti vsak čas izvrše terenske in laboratorijske preglede odpadnih voda, morajo pa o tem obvestiti drugostopno splošno upravno oblastvo.
Po dovršenem laboratorijskem pregledu pošlje higienski zavod rezultat s svojim mišljenjem in eventualnim predlogom za asanacijo ali za prepoved uporabe p risanemu prvostopnemu upravnemu obias+vu, ki bo postopal po teh predlogih ln o svojih ukrepih poročal higienskemu zavodu. Ce prvostopno upravno oblastvo smatra, da ne more usvojiti predlogov higienskega zavoda, tedaj mora o tem obvestiti v 8 dneh bansko upravo.
Strokovni pregled v smislu tega pravilnika se vrši brezplačno za vsa podjetja, ki plačajo manj nego 10.000 Din davka na leto, če rezultat pokaže, da odpadne vode ne povzročajo motenj v -smislu tega pravilnika. Podjetja, ki plačajo več nego 10.000 Din davka letno, plačajo v primeru nadzorstva dnevnice za strokovnjake higienskega zavoda in potne stroške, ln to v primeru, ako se ne ugotovijo motnje. Stroške za tak pregled plača podjetje največ dvakrat na leto. Ce pa se ugotovi, da so odpadne vode provzročile motnje, tedaj mosajo vsa podjetja, kakor tudi vsi lastniki posestev, s katerih se steka odpadna voda, brez ozira na višino plačanega letnega davka plačati polno pristojbino za pregled po strokovnih organih kakor tudi polno pristojbino za Izvršene terenske in laboratorijske preglede od strani higienskega zavoda. O vprašanju, ali se z odpadno vodo povzročajo motnje, odloča pristojni higienski zavod, v primeru spora pa ministrstvo za socialno politiko In narodno zdravje po zaslišanju glavnega sanitetnega sveta.
če bi strokovni organi (sreeki sanitetni referenti in mestni fiziki) In organi higienskega zavoda o priliki pregleda spoznali industrijske tajnosti podjetja, tedaj so dolžjni vse to držati k<jt uradno tajnost pod grožnje dolob § 71 uradniškega zakona.
Nadaljnje povečanje
denarnega obtoika
Poslednji izkaz Narodne banke od 8. avgusta zaznamuja nadaljnje povečanje obtoka bankovcev, čeprav se običajno v prvi četrtini meseca (po ultimu) zopet zmanjšuje. To povečanje je očitno posledica sezonske potrèbe v zvezi z vnovčavanjem letine.
V prvi četrtini avgusta se je naš_ obtok bankovcev dvignil za nadaljnjih 55.8 na 5743. 0 milijona Din in je bil pri tej viši-ni za 774 milijonov večji nego lani ob tem času in za 1566 milijonov večji nego ob istem času leta 1934. ko smo imeli najnižji obtok. Obtok kovancev iz niklja in srebra se je v prvi četrtini avgusta le nebistveno povečal na 818 milijonov Din in se drži približno na lanski višini. Skugaj smo imeli 8. avgusta v obtoku 6561 milijonov Din bankovcev in kovaneev, kar je več, nego ja znašal naš denarni obtok v konjunkturnih letih pred nastopom gospodarske krize, kajti 8. avgusta 1929, je znašal naš obtok bankovcev in kovancev 5600 milijonov, 8. avgusta 1930. pa 5535 milijonov.
Zlata podlaga se je v prvi četrtini avgusta sicer nadalje povečala za 1.9 na. 1687 9 milijona Din, ponovno pa se je zmanjšala postavka deviz izven podlage, in sioeir za 22.9 na 689.4 mdilijana Din (v prejšnjem tednu so devize izven podlage nazadovale za 33.9 milijona Din). Menična posodila so se zmanjšala za 22.4 na 1308.8 milijona Din, lombardna pa za 0 5 na 248.9 milijona Din. Temu nasproti pa opažamo nadaljnje naraščanje postavke raznih aktiv, o kateri smo že prejšnji teden obširneje poročali. Ta postavka vsebuje sedaj vsa posojila, kolikor niso ČL sta menična in lombardna posojila. Razna akiva so se v prvi četrtini avgusta povečala za 41.9 na 1549.6 milijona Din, kar je očitno v zvezi z dajanjem novih posojil. Od začetka julija pa do 8. avgusta so razna aktiva narasla že za 426 milijonov Din.
Vzporedno s iponovnim povečanjem obtoka bankovcev so se v prvi četrtini av. gusta zmanjšale obveznosti na pokaz za 71.3 na 21Q6.1 milijona Din. Privatne ži-rovne naložbe so se ponovno skrčile za 53.6 na 1145.3 milijona Din, obveznosti na pokaz po raznih računih pa so nazadovale za 20 na 939 milijonov.
Vrednost zlate podlage skupaj z ofi-cielno premijo je znašala 8. t. m. 6169 md. lijonov Din, kar predstavlja 27.63% kritja obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz. (prejšnji teden 27.54"/o).
Nadaljnje prodiranje tujega kapitala v našem rudarstvu in v lesni industriji
Že včeraj smo obširno poročali o najnovejših transakcijah v našem rudarstvu, ki nam kažejo, da se inozemski kapital v rastoči meri polašča našega rudnega bogastva. Francoska družba borskih rudnikov je odkupila podrinske svinčene rudnike v bližini Krupuja in rudarske terene v Ajvali, nedaleč od Trepče, kjer so ležišča dobre svinčeno cinkove rude. Nadalje smo poročali, da je družba »Montania«, kjer prevladuje nemški kapital, odkup5'4 rudnike antimona v Krupnju in v Lisi pri čačku in gradi veliko topilnico za antimon. Odkupila je tudi svinčeno-cinkove rudnike v Srebrenici in v Olovu (Bosna). Omenjena družba si. je osvojila nekak monopol v naši produkciji antimona.
Zdaj poročajo iz Beograda, da je Francoska družba borskih rudnikov sklenila razširiti svoi delokrog v Jugoslaviji. Izdelan je obsežen načrt o odkupu in eksploa-taciji rudarskih terenov v naši držav:» V poučenih krogih zatrjujejo, da bo v tem pogledu Francoska družba borskih rudnikov sodelovala z angleškim kapitalom in da bo osnovala posebno delniško družbo, ki pa bo imela sedež v Londonu. Pri tej družbi bo borsko podjetje udeleženo s polovico glavnsce, angleški kapital pa z ostalo polovico.
Nadalje poročajo iz Beograda, da je bila tam ustanovljena rudarska družba pod > • '
imenom »Rudopromet«, d. d., z glavnico 1 milijon Din. Družba se bo bavila z izvozom rud in z eksploatacijo svinčenih, bakrenih in cfnkovih rudnikov. Večina delnic je v rokah nemškega kapitala.
Glede na ugodnejšo konjunkturo v našem lesnem gospodarstvu kaže inozemski kapital tudi veliko zanimanje za naša lesna industrijska podjetja. Po informacijah »Jugoslovenskega kurirja« bo znano lesno industrijsko podjetje »SlavonJja«, d. d. v Zagrebu, ki je doslej spadalo v koncem Prve hrvatske štedionice, prešlo v angleške roke. Angleški kapital bo istočasno v Beogradu ustanovil veliko delniško družbo za eksploatacijo gozdov. Tudi neka dunajska finančna skupina ima namero odkupiti- nekatera obstoječa industrijska podjetja. Predvsem se zanima za podjetje lesne in tekstilne industrije. Ta skupina že pripravlja ustanovitev delniške družbe za eksploatacijo in «zvoz lesa.
Davek na poslovni promet
Te dni je izšla knjiga z gornjim naslovom, ki jo je priredil g. Štefan Sušeč, načelnik finančnega oddelka banske uprava v pok. S to knjigo smo dobili zbirko vseh veljavnih zakonov, uredb (z davčnimi tarifami) in ministrskih razpisov o poslovnem davku, ki so bili raztreseni v raznih letnikih prejšnjega »Uradnega lista« oziroma sedanjega »Službenega lista«, v »Finansij-skih zbornikih« in drugod.
Z raznimi zakoni in številnimi uredbami z zakonsko močjo je država zajela ne samo ves gospodarski blagovni promet, temveč tudi vso blagovno produkcijo v najbolj komplicirani davčni obliki. Prvotni prometni davak je s časom postal tako rekoč produkcijski davek. Zaradi tega so tudi predpisi o prometnem davku postali tako obsežni in tako komplicirani, da jih danes le malokdo obvlada. Tudi nismo imeli slovenske knjige, v kateri bi bili združeni in pregledno urejeni zakon in pravilnik o davku na poslovni promet iz 1. 1922. t ar novejši zakoni in uredbe o skupnem prometnem davku iz 1. 1930., oziroma 1931. in vse številne izpremembe predpisov o tem davku. Ta vrzel ja sedaj odpravljena.
Odveč bi bilo nadrobno naštevati vsebino te knjige. Poudarjamo le, da nadkriljuje po svoji preglednosti, urejenosti in kritičnosti vse doslej izdane srbohrvatske izdaja te vrste in sa odlikuje zlasti v tem, da ima normativne razpise mini^frslva za finance uvrščene neposredno za bjeedilom vsakega člena in paragrafa, h katerim po svoji vsebini spadajo. Davčni tarifi so dodane podrobne priprombe, iz katerih je razvidno, če in v kakšni višini so posamezni predmeti obdavčeni s državno trošarino, s skupnimi in posebnimi banorinski-mi trošarinami in » tako ivano kontrolno tak?n. Iz tega razloga sta knjigi dodana kot dodatek uredba o skupnih banovinskib trošarinah in pravilnik o njih.
Posebno važnost in veljavo pa dajeta knjigi na drobno splošno in blagovno kamin. S pomočjo teh abecednih kazal je knjiga uporabna za vsakega nestrokovnega poslovnega človaka. V splošnem kazalu *e najdejo posamezne določbe zakonov, uredb, ministrskih razpisov kakor tudi konkretna pojasnila, ki obravnavajo podrobna davčna vprašanja. Blagovno kazalo pa vsebuje ne samo v davčni tarifi naštete predmete, tem-vač tudi vse drugo gospodarsko blago ter označuje pri njem davčno tarifno številko, po kateri se dotično "blago obdavčuje s prometnim davkom.
V	knjigi so upoštevane vse izpremembe, dopolnitve z vsemi predpisi, ki so liili do konca julija 1937.
V	platno v?zana knjiga, prirejena na isti način kakor Suščeve »Takse« in »Neposredni davki«, qbsega XXVI + 518 strani in stane 240 Din, s poštnino pa 5 Din več.
Ta znesek lahko zanesljivi naročniki pia Sajo tudi v zmernih, največ 5 mesečnih zaporednih obrokih. Naročila spraiema prireditelj Sušeč Štefan, Ljubljana, Beethovnova 15. Knjiga se dobiva tudi v večjih knjigarnah.
Umetna volna in kazein
b Newyork« poročajo, da se ameriika, tekstilna Industrija živo sanima ca produkcijo umetne volna is mleka. Intmsirana podtjetja so poslala ▼ Milan svojega odposlanca, ki se Je pogajal s izumiteljem prof. Foretti jem in družbo Snia Viscosa, kot so-' lastnico patenta za proizvajanje umetne volne (Sanitala). Načrti amariških interesentov pa ne gredo samo za tem, da se prične proizvajati umetna volna v Zedinjenih državah, temveč imajo predvsem v mislih gradnjo produkcijskih naprav v Argen tini, ki je dan as glede produkcije kazeina iz mleka na prvem mestu.
Kazein je bil dolgo časa Industrijski izdelek, ki se je pridobival kot postranski produkt. V večini držav predelujejo posneto mleko t sir in la tam, kjer to ni mogoče, so se morali odločiti za proizvajanje kazeina. Tako 60 bili v Argentiniji primora-ni predelavati posneto mleko v kazein ln znaša danes argentinska produkcija okrog 20.000 ton letno. V Franciji je produkcija kazeina nastsla prav slučajno. Neka mlekarska zadruga v kraju Charente je prišla na misel, da izdeluje kazein, in spričo sposobnosti vodstva te zadruge si je kmalu osvojila tržišče. Po kakovosti ima Francija danes nekak monopol za kazein. Francija in Argentina sta ostali najvažnejši dobaviteljici kazeina, šele na tretjem mestu so Zedinjene države, ki pa morajo navzlic temu še kupovati kazein na svetovnem trgu. Značilno je, da doslej niso proizvajale kazeina tipične države mlekarske produkcije, kakor Nizozemska in Danska. Nizozemska se je šale nedavno oprijela te progukcije z zgradnio velike tvornice za kazeir^. Svetovna cena za kazein se je v zadnjih letih naglo dvignila. Veliko povpraševanje pa nima svojega izvora samo v produkciji umatne volne, ki se Je pričela naglo razvijata", temveč je cena narasla predvsem zaradi rastočega oboroževanja, kaiti iz kazeina izdelani klej je najbolj trpežno lepilo za letalsko industrijo. Italija je sama pričala v veliki meri izdelovati kazein za po-trebè produkcije lanitala. vendar je d^nes primorana kazein uvažati. Visoko narasla cena pa ie v zadnjem času pracej podražila produkcijo. Cena kazeinu je leta 1982. padla na 20 funtov za tono, lefa 1935. se je dvignila na 39 funtov, že lani v jeseni pa je dosegla 49 funtov in sa nadalje naglo dviga.
Gospodarsko vesti
= Nemški klirinški čeki se morajo prodati ▼ 15 dneh. Narodna banka je s eirku-larjem obvestila vse banke, ki so pooblaščene za poslovanje z devizami, da se morajo počenši od 12. t. m. klirinški čeki na nemška marke realizirati s prodajo na domačih borzah v roku 15 dni od dne izdaje. Prodajni rok za te Čeke je bil najprej določen na 30 dni, pozneje (5. marca) Je bil podaljšan na 60 dni, sedaj pa je znižan na 15 dni.
= Nove podružnice Narodne banke. Ze
lani je Narodna banka sklenila, da ustanovi podružnico v Užico. verjetno pa je. da bo ustanovila še letos nadaljnje podružnice. Predvsem zahtevajo ustanovitev podružnice gospodarski krogi v Leskovcu. V Narodni banki pripravljajo načrt o sistematičnem razširjenju mreže podružnic, o čemer bo razpravlja] upravni odbor na seji, ki bo ob koncu avgusta.
12. avgusta
Na ljubljanski borzPw se danes v pri-vatnem kliringu trgovali avstrijski šilingi
po 8.40, medtem lEo Je bilo za angleške funt 9 povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringa Js bil promet v avstrijskih Šilingih po 8.40 (▼ Beogradu po 8.4170) v angleških funtih po 238 io v gr-ikih bonih po 30. Kemiki klirinški čeki so se danes snatno dvignili, in sicer tara d i odredbe Narodne banke, da morajo is-vosaiki prodati klirinške čeke v 15 dseh od dse iistavitve (doslej v 60 dneh). V Ljubljani se je tečaj dvignil na 13.27 (včeraj 12.95), V Beogradu na 13.1066 in v Zagrebu na 18.12, odnosno za konec septembra na 1&
Na zagreblksm efektnem tržišču se Je pri nespremenjeni tendenci trgovala Vojna škoda po 406. Promet je bil še v 6% dalm. agrarnih obveznicah 75.50 (v Beogradu po 74.75) io v delnicah PAB po 198 (v Beogradu po 199).
Devize
LJabljana. Amsterdam 238365 — 2408.25, Berlin 1745.08 — 1758.90, Bruselj 730.85
—	735.41, Curih 996.45 - 1003.5(2, London 215.93 — 217.68, New York 4308.51 — 4344.82, Pariz 162.64 — 164.08. Praga 151.28
—	152.38, Trst 227.70 — 230.78.
Curih. Beograd 10, Pariz 16.3350, London 21.7050, New York 435.50, Bruselj 73.29, Milan 22.9250, Amsterdam 240.1260. Berlin 175.15, Dunaj 80.80, Stockholm 111.90, Oslo 109.05, Kobenhavn 96.8750, Praga 15.1850. Varlava 82.60, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3,25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 406 — 406.50, 6% begluške (drobni komadi) 72 do 73, 6°/« dalm. agrarne 74.25 — 75.50, 7°/t invest. 89 den., 7% stabiliz. 86
—	87.50, 7% Blair 84 — 85, 8*/. Blair 94 bi.; delnice: PAB 196 — 198, Trboveljska 250 den., Gutmann 43.50 den., Sečerana Osijek 190 — 197.50, Osječka ljevaonica 500 bi.
Beograd. Vojna Skoda 406 — 406.75, 4 agrarne 52.50 — 53, 6"'« begluške 77 bi., 6*/« dalm. agrarne — (74.75), 7% Blair 84 den., 8*/» Bla\r 94 den.. Narodna bank» 6525 den.. PAB 199 — 202 (199).
Blagovna tržišča
ŽITO
-f Chicago, 12. avgusta. Začatni fečajl: pšenica: za sept. 113.50, za doc. 114.50, za maj 116.75 koruia: za sept. 99.50, za dee. 66.25.
-f Winnipeg, 12. avgusta. Začetni tečaji: pSenica: za okt 130, za dee. 128, za maj 129.
+' Novosadska blagovna borza (1\ t. m.)
Tendenca neizpremenjena. Pšenica (78/79 kg): baSka 165 _ 167.50; banatska 162 do 168; baška ladja Tisa 168 — 170; ladja Be-gej 167 — 169; sremska slavonska 77/78 kg 164 — 165. Oves« baški, sremski. slavonski 114 — 116. Rž: baška 165 — 167.50. Koruza; baška in nemška 92 — 93: banait-ska89 — 90. Moka: baška in banatska »0g< in »Ogg« 260-270, »2« 240-250. »5« 220-230, »6« 190 — 200, »7« 160 — 1?0, »8« 120 — 125. Otrobi; baški, sremski, in banatski. v ju tastih vrečah 88 — 92: baška ladja 92 do 93. Fižol: baški beli brez vreče 225 — 235; sremski 225 _ 230.
+ Budimpeštan3ka terminska borza (12. t. m.). Tendenca slaba, kirusa: za avg. 11.60, za sap. 11.76 — 1180, ra maj 11.68
—	11.70.
BOMBA!
+ Liverpool, 11. avgust«. Tendenc* mirna. Zaključni tečaji : za. avg. 5.76 (prejšnji dan 5.74), za dee. 5.79 (5.77), za april 5.88 (5.85).
+ New York. 11. avgusta. Tendenca
mirna. Zaključni tečaji: za okt. 10.31 (10.36), za dee. 10.35 (10.40), za maj 10.50 (10.54).
Mahrovo hišo je izdražila mestna občina
za 3,600,000 din
Dražba je včeraj trajala celo uro
Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo U za poi stoletja!
Ljubljana, 12. avgusta.
Stara ljubljanska palača, ki stoji na Krekovem trgu in jo meščani poznajo pod imenom Mahrova hiša, je bila danes dopoldne središče zanimanja na ljubljanskem sreskem sod:šču v sobi štev. 16., kjer ji je, kakor so stari Ljubljančani pravili, pel traben. Poleg vrednosti, ki jo ima kot obsežna zgradba v središču mesta, pa ima hiša, ki že dolgo ne pripada več staremu lastniku Mahru, a ji je kljub temu ostalo še to ime, tudi svojo zgodovinsko zanimivost. Predstavlja kos ljubljanske zgodov'ne še Iz predpotresne dobe in s svojimi orjaškimi temelji je prenesla, dasi obenem z drugimr ljubljanskimi zgradbami vred močno prizadeta, tudi leto strahote, ko so se po Ljubljani rušili marsikateri temelj'.
Zanimiva zgodovina
Ze 1. 1856. je bila ta hiša, ki danes meji v Kopitarjevo ulico, Ulico 20. septembra in z dveh strani na Krekov trg, vpisana v ljubljansko zemljiško knj:go za Ljubljano-mesto pod vložno številko 185. Kot lastnik je bil vpisan Ferdinand Mahr. Največji sloves pa je hiša pridobila z ustanovitvijo daleč na okrog znane Mahrove trgovske šole pod Ferdinandovim naslednikom sinom Ar-turjem šele v dobi po potresu. Lastnik hiše je postal Artur 1. 1900. Na šolsk;h klopeh v prostorih njegove šole pa so poleg trgovskih sinov iz Štajerske in Kranjske zbirali trgovsko učenost marsikateri sinovi bogatih italijanskih, pa tudi hrvatskih in celo srbskih podjetn;kov iz stare kraljevine Srbije. Zo znanih septebrskih dogodkih leta 1908. pa je dotlej ugledna šola nekoliko izgubila na svojem slovesu in je le bolj nekam vegetirala. Ko pa je spomladi tega leta začelo veliko slovensko gibanje, so se ljubljanski Nemci nekoliko ustrašili svojih pozicij in pričeli prodajati svoje hiše Slovencem. Med temi je bil tudi stari Artur Mahr, ki je prodal svojo trdnjavo takore-koč za sramotno n^zko ceno. V zemljiško knjigo je bil pa že po zaključku svetovnega klanja 1. 1919. vpisan kot lastnik industrijalec France Vokač, ki je postal Ustnik na podlagi kupne pogodbe. Odtlej so se vrstile v kratkih razdobjih vknjižbe zastavnih pravic na stari hiš?, in končno je 1. 1928. prešla v roke novega lastnika, ki pa tudi ni imel preveč sreče.
2e dokaj dolgo se je za to hišo zanimala ljubljanska mestna občina. Pogodba za nakup je bila že skoraj sklenjena, a do sklepa le nI prišlo. Naposled pa je bil nad h'-šo uveden dražbenl postopek na predlog trgovca in posestnika Aleša Pavlina Iz Pod-brezja-Podnarta, ki je imel v zemljiški knjigi vknjiženo zastavno pravico za 420.000 din. Cenilna vrednost je znašala 3.811.441 din, kòt najmžji ponudek pa je bila določena vsota 1,905.706 din, 4 varščina je «naàsU 381.141 din,
Dražba fe trajala dobro uro.
Vodil jo Je sodnik dr. Svet. K njej je prišlo mnogo interesentov in tudi drugega občinstva. K draženju samem se je prijavilo sedem interesentov. Med njimi so bil5-: odvetnik dr. Rudolf Krivic kot pooblaščenec, za Mestno hranilnico ljubljansko, ki je bila kot upnik oproščena varščine, se je priglasil tajnik g. Vrančič, državni zaklad sta zastopala finančni tajnik Korenini in višji sekretar državnega pravobranilstva dr. Milan Koželj, nadalje Aleš Pavlin, posestnik in trgovec iz Podbrezja-Pod-nart, ki je dražbo predlagal in bil kot upnik oproščen varščine, narodni poslanec in podjetn.:k Rajko Türk, ki je položil varščino z vlogo na hranilni knjižici, bratje Karol, Franc in Viktor Vok^č, ki so položili varščino deloma v gotovini, deloma s hranilnimi knjižicam' in kot zadnji Fran Medič, lastnik tvrdke Medid-Zankl.
Za mestno občino
Glavna boiba se je vršila med zastopnikoma državnega zaklada in odvetnikom dr. Krivičen). Naposled je dražba obstala prf najvišjem ponudku 3.600.000 din dr. Kri-v;ca. Ko se v predpisanem času ni nihče več oglasi kot višji ponudnik, je sodnik hišo domaknil dr. Krivicu.
Med interesenti in tudi drugim občinstvom je vladalo veliko zanimanje, koga je dru. Krivic zastopal. Po dražbenih pravilih zastopniku namreč ni treba povedati, koga zastopa in na njegovo željo sodnik tega tudi ne sme izdati do zaključka dražbe. Tako je šlo ugibanje sem in tja do trenutka, ko je sodnik dr. Svet po opravljenih formalnostih objavil, da je dr. Krivic zdražil Mahrovo h;šo za Mestno občino ljubljansko. Izid dražbe bo postal pravomočen, ko ne bodo v zakonitem roku podani nikaki ugovori proti domiku zdražitelju mestni občini v smislu izvršilnega zakona in bo domik odobren tudi od zemljiškoprometne komisije na sreskem sodišču.
Za danes je bila najavljena nadalje še velika milijonska dražba nepremičnega imetja nekega ljubljanskega trgovca. V eni dražbeni skupini je upoštevana tudi nekdanja znana Smoletova hiša na Tyrsevi cesti. Vendar do te dražbe danes še ni prišlo, ker je bil* zaradi pogajanj s konkur-znim' upniki odgodena in je predvidena, da pride na vrsto šele jeseni, če lastnik in upniki dotlej ne bodo našli drugega izhoda.
Smrt izumitelja duraluminija
Berlin, 12. avgusta. AA. Umrl je star 67 let 6lavni nemški inž. Alfred Wilm. izumitelj duraluminija. Intervencij«
Med Francozi in Japonci je po znanih incidentih v Tiencinu, kjer so hoteli japonski vojaki vdreti v francosko koncesijo, prišlo do »prijateljskega sporazuma«. Koliko dado Francozi na ta sporazum, je razidno iz tega, da so poslali svoje anamitske straže
celo na glavno tiencinsko postajo
Morski orjak » zabavišče
Usoda nekdanjega največjega parnika na svetu
Skupina ameriških finančnikov je naje-ja za dve leti veleparnik »Leviathan«, da ga spremeni v plavajočo palačo zabave. »Leviathan« se je imenoval nekoč »Vaterland« in je bil eden izmed tistih parnikov, ki jih je morala Nemčija po mirovni pogodbi izročiti Ameriki. Ko je ta parnik
Najdaljši evropski most
Je 3550 m dolgi most, ki veže danska otoka Seeland in Falster in ki ga bodo slovesno izročili prometu 26. prihodnjega meseca na rojstni dan kralja Kristijana.
1. 1914. splaval na morje, ga je svetovni tisk označil za največjo in najlepšo ladjo na svetu. Dolgo časa je veljal za čudež ladijske tehnike, potem pa so ga polagoma odrinili drugi moderni prekomorniki, »Bremen«, »Europa«, »Normandie« in »Oueen Mary«, s prvega mesta. Tri leta leži že zasidran ob pomolu v Hobokenu, ladja, ki so jo nekoč vsi občudovali, ne opravlja več svojega dela. Sedaj pa naj začne novo življenje — seveda na način, ki je za nekdanjega vladarja morij precej dvomljiv. »Leviathan« naj postane namreč središče newyorskega nočnega življenja. 500.000 dolarjev najemnine je ponudila zanj omenjena ameriška denarna skupina in to ponudbo so še preradi sprejeli. Treba ga bo izvleči iz blata, v katerem je obtičal, in ga preurediti. Potem ga bodo zasidrali v zalivu Flushingu in postane cilj vseh ponočnjakov velemesta ob Hudsonu. Obenem bo tudi posebna atrakcija newvorske svetovne razstave, ki se bo razprostirala vzdolž obale Flushinga.
Kakor pišejo newyorski listi, dobi »Leviathan« opremo modernega hotela, ki bo imel prostora za 1000 oseb. V njem bodo uredili tudi velik kino rn gledališki oder. Najvažnejši pa bodo različni nočni lokali. Med tem ko bo eden teh lokalov namenjen ekskluzivnemu nočnemu klubu, v katerem bodo nastopale slov;te zvezde in zvezdniki, bo drugi lokal obsegal velik ljudski kabaret, tretji lokal pa bo nekakšna toč'Ini-ca za vse ljudi v slogu bavarskih točilnic piva. V bližini ladje bodo uredili velike parke za avtomobiliste. Ladjo bodo pobarvali z belo barvo, ponoči pa jo bodo razsvetljevali z žarometi. Z delom pričnejo že v letošnjem oktobru. Predelava nekdanjega prekomornika v zabavišče veljala poldrag milijon dolarjev.
Kupujte domače blago!
Italijanski parnik „Mongio"
so pred nekoliko dnevi, kakor znano nedaleč od Gibraltarja bombardirala tri neznana letala, španski nacionalisti, Italijani in Nemci trdijo, da so bila ta letala republikanska, republikanci trdijo, da so bila nacionalistična. Bila so bržkone res nacionalistična, kajti Italijani so kaj kmalu prenehali poročati o tej stvari, čeprav je bil pri napadu od bombe ubit ladijski poveljnik, kapitan Solari (v krogu levo). Ob tej priliki je bil lažje ranjen tudi holandski nevtralni opazovalec Bruin (v krogu desno)
Od žlice do letalskega motorja
1001 izdelek iz aluminija lahke kovine — podlaga
modernega prometa
Odkar obra/tuje pri Drnišu v Dalmaciji naša prva tovarna aluminija, in je tudi naša država postala produeent te žlahtne kovice, bo gotovo marsikoga zanimalo, kako težka je bila pot do tega, danes tolikanj cenjenega in rabljenega tvoriva. Aluminija ni malo na svetu. V obliki oksida tvori skoraj 8 odstotkov zemeljske skorje. Samo silicija, ki je glavna sestavina stekla pa kisika je še več v zemeljski lupini. Po tem takem se kar čudno sliši, da je preteklo komaj dobrih &0 let, odkar ga umemo proizvajati v poljubno velikih množinah. Vzrok, zakaj ga že poprej nismo poznali kakor n. pr. železo, ki ga je manj v zemeljski skorji, je bil ta. da je aluminij v zemlji tako skrit, da ga nikjer ni videti. Kdo neki bi pričakoval aluminij v navadni ilovici in glmi. In prav glina je tista ruda, ki nam daje dragoceno srebrnkastobelo kovino. Da tiči v glini neka kovina, 6o znanstveniki dognali že pred dobrimi dvesto leti, ali takrat se nikomur niti sanjalo ni, kako bi to kovino iz gline izluščili in prav tako nihče ni slutil, da bi bila ta kovina sploh za kako rabo.
Še celih sto let je minilo, preden 6e je kemiku Wöhlerju posrečilo po silno zapletenih kemičnih postopkih izluščiti prvi aluminij, ki pa kovini na videz niti malo ni bil podoben. Ščepec črnikastega prahu je bil edini plod Vöhlerjevega prizadevanja. Ampak poslej so dobili kemiki pogum in Hasti, Francoz Devüle, ki mu je ce&ar £Fan
poleon III. naklonil bogata sredstva za raziskovanja, je imel tako srečno roko. da se mu je posrečilo s pomočjo elektrolize pridobiti malce večjo količino aluminija. _ Prvi kilogram nove kovine je bil postavljen na ogled na pariški svetovni razstavi 1858. Na sedanji pariški razstavi je ni stvari, ki bi jo obiskovalci tolikanj občudovali kakor takrat tisto srebru podobno kovinsko gručo, ki pa je bila vendar neprimerno lažja pa tudi neprimerno dražja od srebra. Prvi kilograni aluminija je veljal ca 30.000 Din današnje veljave. Aluminij je bil takrat po dragocenosti kralj med kovinami, če prav ne za dolgo časa. 2e naslednje leto so kemiki »naTedili« 700 kg aluminija in proizvodnja je počasi naraščala v tone, dočim je cena iz tisočakov usihala v stotake.
Pravo rojstno leto aluminija, je bilo prav za prav šele 1887, torej natanko pred 50 leti, ko se je kemiku Kiiianiju posrečil preprost in izdaten način pridobivanja aluminija iz baiuksita, ki je v glavnem do danes obveljal. Pcslej so se začele graditi zlasti v državah, ki razpolagalo z velikimi vodnimi silami, velike topilnice aluminija in h nekoč dragocene kovine je postal aluminij tvorivo za vsakdanjo rabo. Lani je znašala svetovna proizvodnja oluminija 358.000 ton in povprečna cena za kilogram 15 Din.
Kako aluminij nastane? Ne na posebno preprost^ način. Naj zadostuje, ako pove-»P, ida, j§ z& toap čistega elumiMia
Zopet železniška nesreča pri Villeneuveu
V	Villeneuvu pri Parizu so imeli pred kratkim hudo železniško nesrečo, ki je uničila okrog 30 človeških življenj. Tam se je zgodila sedaj zopet težka nesreča. Neki brzovlak je zavozil z brzino 40 km v potniški vlak, ki je stal na postaji. Zadnji voz potniškega vlaka je popolnoma razbilo. Trije potniki so bili težko, 20 pa lažje ranjeni.
Kolera v Hongkongu
V	Hongkongu je nastala epidemija kolere. Iz Šanghaja je odletelo tja letalo s cepivom Doslej je bolezen zahtevala že okrog sto človeških življenj.
S strupom za muhe se je o trovala
Na nenavaden način je umrla 20-meseč-na hčerkica neke Mihailescove iz Bukarešte. Otrok je na kuhinjski mizi zagledal nekoliko krožnikov, ki so bili pokriti z mu-holovnim papirjem. Ker je bil na vrhu tega papirja sladkor, je deklica pomakala svoj kruh v tekočino in je dobila takoj hude krče. V bolnišnici je še lahko povedala, kaj je jedla s kruhom in je umrla.
Točno plaču) »Jutra« naročnino Vanri svofcem zavarovalnino
Glavna vrata kitajskega mesta Vanpinga
U ga v sedanjih spopadih med Japonci in Kitajci pogostoma imenujejo
Pešci nekoč in danes
Staroveški vojaki so v enem dnevu prehodili
80 do loo km
V vseh deželah se trudijo, da bi mladino naučili korakanja, da bi jo izvežbali za daljše pohode. Toda v tem času premikajočih se stopnišč, omnibusov, avtov, letal in železnic pogostoma ne zaleže več mnogo, če skušajo z majhno zamudo nadoknadi to, kar smo zamudili v rani mladosti. V Švici so imeli primer, da si je neki vojak zlomil nogo, ker se je preveč utrudil s korakanjem. Morda je čutil, da je napor prevelik, a je menil, da bo zdržal. Nenadno se je zgrudil z zlomljeno nogo na tla.
To so sicer izjemni pojavi, vendar pa je opaziti posebno v južnih deželah neko telesno nerazpoloženje pr: korakanju in hitro utrujenost, proti kateri vežbanje ne pomaga več dosti. Neki francoski vojaški zdravnik ugotavlja, da Francozi povprečno ne zmorejo več nego 50 km pohoda na dan. Pri tem je upošteval pohode, ki so trajali mnogo dni in dobro izvežbane vojake.
Za primerjavo navajajo italijanski zdravniki starorimske vojake, ki so bili možje posebnega kova. Ohranilo se nam je polno podatkov o velikanskih pohodih, ki so jih delale njih legije. 80 km pešačenja na dan ni bilo za te korenjake nič posebnega, prav pogostoma so morali opraviti takšne pohode, n. pr. če je bilo treba nujno oja-čiti čete v Germanij?. Pri tem so bile te-
danje poti čez Alpe kaj neprijetne.
I Tudi tistih 10.000 Grkov, ki jih je Kse-nofont, kakor opisuje v svoji »Anabazi«, po bitki pri Kunaksi vodil proti Črnemu morju, je prepotovalo najmanj 80 do 100 km na dan. In to je trajalo silno dolgo.
Seveda je danes težko ugotoviti, katera dejstva, kakšna vrsta prehrane, kakšni zdravstveni ukrepi in kakšno vežbanje je stare vojščake napravljalo za boljše pešce nego smo današnji povprečni Evropci. Ali so korakali bosi, s prnjami, v usnju, brez usnja — to in še mnogo drugega so vprašanja, ki bi se za točen odgovor nanje zanimal vsak današnji strateg.
Umetalni ogenj razdejal mestece
V malem perujskem mestecu Sandiji so med neko slavnostjo eksplodirale pripravljene rakete. Eksploz:ja je bila tako huda, da je razdejala del mesta. Mnogo oseb je bilo ranjenih in več sto jih je ostalo brez strehe.
V12 urah preko Atlantika
Angleško vodno letalo Cambria je iz Nove Fundlandije prispelo do Foynesa na Irskem v 12 urah in 2 minutah. Tako kratkega poleta čez ocean ni izvršil še nihče.
no- 4 tone bauksita, 630 kg posebne vrste koksa, 80 kg kriolita in vrhu te zmesi še za 25.000 kilovatnih ur električne energje. Dober bauksit in cenena električna energija sta za proizvodnjo aluminija glavni po-goj. V naši državi imamo oboje v zadostni meri zlasti v Dalmaciji. Pogoji za industrijo aluminija pa so dani tudi v Sloveniji, saj imamo pri Bohinju dovolj dobrega bauksita, ki je znan v mineralogiji pod imenom bohinjka in tudi vodnih sil za proizvodnjo cenene električne energije bi nam ne manjkalo.
Plred 50 leti, ko je postal aluminij že bolj obče znan pojm, se je začela zanj zanimati tudi kovinska industrija, ali ni se ji posrečilo, da bi ga kakor koli s pridom uporabila. Aluminijeve barvice in folije za posrebrenje, to je bilo vse. kar so spočetka vedeli početi z njim. Potlej pa je prišlo h konou dievedesetih let na trg prvo aluminijasto posodje in jedilni pribor. Spomnimo se, da je bila za marsikoga izmed nas aluminijasta žlica prvi stik s to kovino. Za aluminijastimi žlicami, vilicami, zajemalkami, krožniki, kožicami in lonci so prišle na vrsto aluminijaste folije, ki so izpodrinile stanijoi za zavijanje jest vin. Elektrotehnika se je začela posluževati aluminijastih žic namestu bakra in ko so se začele graditi velike električne centrale za prenos električne energije na velike daljave, so se začeli postavljati tudi prvi daljnovodi z aluminijastimi žicami namestu bakrenih. Aluminij je dobival vse večjo veljavo.
Še hitreje bi se začel uveljavljati aluminij kot nadomestilo za druge kovine, ako bi bil bolj trden. Zaradi tega so kemiki že zgadaj aačali. «ffifasrtiaJi» wiaifwatim a.farni«
nijeve zlitine, da bi se požlahtnila njega svojstva. Prve dobre aluminijeve zlitine eo ee posrečile šele pred pičlimi 30 leti. S prav odmerjeni dodatki bakra, magnezije, cinka itd. se je posrečilo sestaviti aluminijeve zlitine, ki so dosti trše od čistega aluminija in primerne za vsakovrstne konstrukcijske dele, za katere 6e je moralo poprej jemati jeklo in druge odpornejše kovine. S tem je nastopila doba duralutranija in drugih aluminijevih zlitin in območje uporabnosti aluminija se je neizmerno razširilo. Sam čisti allumini j se danes prav malo uporablja. Za vsakršno potrebo imamo na razpolago primerno zlitino, ki po 6vojih svoj-etvih kar najbolje ustreza svojemu naimenu.
Brez aluminijevih zlitin, ki jj,h poznamo že nad sto. ne bi imeli danes niti moiler-nih kovinskih avionov, niti zrakoplovov, niti ekspresnih motornih voz, ki z bliskovito brzino merijo železniške proge, po katerih so se včasi počasi vlačili težki parni vlaki. Lahki letalski in avtomobilski motorji, e ka-rimi se dosezajo rekordne brzine na kopnem, na vodi in v zraku, so v bistvenih sestavnih delih grajeni iz aluminijevih zlitin. Celo na težkih bojnih ladjah se skušajo posamezni deli graditi fe aluminija, da bi se mrtva teža ladje čim bolj zmanjšala in bi 6e izkoristila prihranjena nosilnost za čim težje topove.
Na vseh koncih in krajih se aluminij in njega zlitine vrivajo v naše zgTadbe in konstrukcije. Velikanski je razvoj aluminija od aluminijaste žlice do modernega letalskega motorja in vendar je po mnenju strokovnjakov naš čas šele detimska doba te lahke kovine, ki ima še sijajno bodočnost pred se-feoj.-^
Najnovejši avtomat
Najnovejši avtomat ne ponuja ljudem slaščic, čokolade, cigaret, britvic in podobnih reči za visakdanijo potrebo, temveč — zakon. Njegov ustroj je zelo preprost. Vržeš določeno število kovancev skozi razpor, pritisneš na gumb in že ee prikažejo za vrtljivim okencem fotografije — žensk, ki bi se rade poročile. Med njimi si poiščeš svoj ideal. Potem pa. moraš seveda žrtvovati še dolarčeik, da zveš za naslov dotične dame Za ta dolar, ki ga vržeš v poseben prostor, dobiš seznam z vsemi potrebnimi podatki o tej dami. Ta novi način ženitvenega posredovanja se je Američanom zelo priljubil. Na žalost pa ponujajo ti avtomati za sedaj samo dame v zakon, ne pa tudi moških. Ko se poroči, mara dekle, katere slika je v avtomatu učinkovala, plačati majhen zna« sek podjetju, ki avtomate upravlja.
Dve glavi iz kitajsko« japonskega spora
Kavagoe, japonski poslanik v Nankinga
VSAK DAN ENA
KaJ se mimoidočemu lahko vse zgodi.
ANEKDOTA
Odposlanstvo iz častitljivih, preizkušenih, delno ranjenih občanov je stopilo v neki južnoameriški republiki pred nekega generala:
»Gospod,« je dejal vodja, »čast nam je sporočiti vam, da vas je parlament, kolikor ga je po zadnjih nenrrih še ostalo, izvolil za predsednika. Dosti vam za to ne moremo plačati. Upamo, da boste to razumeli. Ponujamo vam enkratno odpravnino v znesku 70.000 pezet, stroške za pogreb plačamo posebe.«
bivši kitajski zunanji minister, general čangčovu
1 Rekordni ugankar
Vfeufca Danriaa te Spztngfielda r OUu bo proglasili za svetovnega prvaka za reševanje ugank.
Davis se že dvajset let udeležuje vsefe ugankarskih natečajev, ki Jifa prirejajo časopisi, reklamne tvrdke Itd., samo da zve za te natečaje. Rešil Je že na tisoče ugank, a njegov trud ni bü mm an. Njegovo ime se >'blešči« vedno znova v seznamih dobitnikov ln do danes Je prejel že več nego tisoč nagrad. Samo lansko leto so ga nagradili stokrat. Te nagrade predstavljajo vrednost kakšnih 40.000 dolarjev, kajti med njimi niso samo avto-xnabüi — dva manjša voza Je dobil n pr. v enem tednu, — temveč tudi klavir, večja in manjša počitniška hiša i. t. d. Dobitki v denarju mu delajo seveda največje veselje, nasprotno pa je imel z drugimi dobitki pogostoma velike skrbi: n. pr. z vstopnicami za gledališča v oddaljenih krajih, z majhnim živim aligatorjem, s poljubom, ki bi mu ga dala neka filmska diva iz Hollywooda, ki je pa bila zanj predaleč i. t. d. V takšnih primerih se je moral pač zadovoljiti z zavestjo, da je teo retično lastnik teh dobitkov, vendar so seveda tudi ti dobitki utrdili njegovo slavo najboljšega reševalca ugank na svetu.
Neslavni konec dveh kraljic •
Poročali smo o pobegu dveh levinj iz nekega cirkusa v francoskem mestecu Enghterra. Zveri sta se zatekli v bližnji gozd. Ker sta se zasledovalcem postavili v bran, ju Je bilo treba ustreliti. Tu vidimo eno izmed obeh živali po tem žalostnem koncu hrepenenja po svobodi
»JUTRÖ« ff. W
kulturni dogodek, m kar gr« Sasl ln priznanje vsem sodeldjočim, ki «o se vneto potrudili zfi čim lepši uspeh, zlasti pa režiserju M. Kosiču in dirigentu prof. M'. Kozini, ki je zbral okol: sebe najboljSe mariborske godbenike! Naj bi ne ostala več prekinjena tradicija poletnih predstav na prostem in naj bi se uresničila misel stalnega letnega gledališča, ki bi, kakor kaže odziv občinstva, prav lepo uspevalo.
—ec
S.Ä.F.
Selenski suhi usmerjevalci
Kulturni pregled
Za polnjenje akumulatorskih baterij avtomobilov, moto-ciklov itd.
Za galvanopiastlko: elektrolizo.
Za napajanje magnetov, relejev, motorjev, siren Ltd.
Za polnjenje odnosno puferlranje telefonskih in radio baterii, kakor tudi vseh drugih baterij za naprave nizke napetosti;
Zanapajanje telefonskih in ostalih naprav nizke napetosti neposredno iz mreže.
Ljubljanska opera v Rogacki Slatini.
Kakor amo že poročali, so gostovali v Rogaški Slatini člani ljubljanske opere z Rossinijevim »Seviljskim brivcem« in Puccini j evo »Madame Butterfly«. Prostrana zdraviliška dvorana je bila oba večera polna izbrane domače in inozemske publike, ki je pozorno sledila izvajanju naših odličnih solistov In nagradila sodelujoče z velikim aplavzom. — Rosino v SevÜjekem brivcu je kreirala gdč. Zvonimira Zupev-čeva, njenega parine rja Almavivo pa tenorist Joža Gostič. Predvsem je treba omeniti učitelja glasbe Basijia, ki ga je podal igralski in pevski odlično Marjan Rus. Bil je deležen posebnega priznanja Tudi ostale partije so bile najbolje zastopane. Bartolo, zdravnik Rosine, je bil D. Zupan, brivec Figaro Janko, Berta ga. Ko gejeva, Fiorella in vodjo straže pa je odpel Skrabar. Vsi so svojo nalogo izvedli najlepše — Kot druga predstava je bila na programu »Madame Butterfly« s p rimarono Zlato Gjungjenčevo v naslovni vlogi. Odveč bi bilo poudarjati njene pevske in igralske odlike, ki prihajajo zlasti še v tej vlogi do popolnega izraza Poročnik Pinkerton je bil Joža Gostič, ki je prav tako kakor njegova Čo-čo-san, navdušil številno zbrano občinstvo. Prav tako odlično so bile zasedene ostale vloge, ki so jih peli Janko (konzula), Kogejeva (Suizuki), Zupan (Bonec), J. Rus (Gera), Lupša (princa), itd. Vsem pevcem se je glasovno močtno poznalo, da so prišli v Rogaško Slatino spočiti od napornega sezonskega delovanja. Obe operi je dirigiral kapelnik ljubljanske opere g. A. Neffat, ki je tudi mnogo pripomogel k splošnemu uspehu. Omeniti je treba dobro vi grani ljubljanski operni orkester, ki že vso dobo počitnic koncertira v tem biseru naše zemlje Za inscenalo je poskrbel v polni meri akad. slikar g. B. Vavpotič. Ker je bil uspeh omenjenih oper najboljši, je uprava Zdraviliškega doma ponovno povabila člane ljubljanske opere, ki bodo 14, t. m gostovali zopet 4 Seviljskim brivcem, 15. ' pa bodo podali „Prodano nevesto v isti zasedbi, s katero Bo nedavno gostovali v Trstu.	r	z—r
Milanska Scala v Berlina. Minule dni je z velikim uspehom gostovala v Berlinu sloveča milanska »Scala«.- Poleg solistov so sodelovali tudi ^Scaline orkester, zbor in balet, ki gredo le redkokdaj; čez mejo. Peli so »Aido«, »Boheme«, in Verdijev »Requiem«. Glavne vloge so imeli Gigli, Lugo, Tancredi Pasero, Ebbe Stignani in Mafalda Pavero. Muzikalno vodstvo je imel Vittorio de Sabata.	'"V-
Nazadovanje glasbena li vi jen ja na Dunaju. Brnske »Lidové .Noyiny« so priobčile IL. t. m. članek svoj<i»a sodelavca dr. R. ^èlfterja' »Nàzà^vialSjé^àsfeatiSga življenja na Dunaju«!. Pisec ugtfavljä,. dš je tudi le-
^Mrtm^^ Usmerjevalne celice za Izdelovanje usmer*
jevalcev.
^^PPv^^P^^^M Usmerjevalne celice za instrumente. MwWgjM	Foto-celice.
KffBMggS UNIVERZALNA UPORABA
HniSBf^^^f^M Poznani SELENSKI SUHI USMERJE-
iMDTO^ . r l VALCI S. A. F. se odlikujejo napram dru-BSP^BI'^^^mÌ	sUinün napravam s svojo precizno
P^jpffi^^^^PH izdelavo, visoko stopnjo delovanja in nizko ' "Mf^m ceno; s tem, da je pri le-teh odpravljeno vsakršno vzdrževanje, nimajo nobenih ^ obrabnih delov ter obratujejo brez šuma in brez gibljivih delov, zavzemajo povsem Pojasnila in ponudbe:	neznaten prostor.
JUGOSLAVENSKO STANDARD ELECTRIC Co. A. D. Beograd, Kralja Aleksandra 17.
BRZOJAVI: STANELCO, Beograd.	TELEFON: 25867.
toSnji glasbeni sezoni vtisnila poglavitno obeležje gospodarska kriza. Prav posebno nazadujejo operetna gledališča, ki so bila nekoč po?ebno6t in ponos Dunaja. Značilno je, da izmed novih operetnih del najbolj uspevajo češke operete. Jara Beneša »Pod to goro zeleno« ( na Dunaju »Grüne Wisse«) je rešila Ljudsko opero. Poleg te je imela večji uspeh opereta mladega Dunaj-čana Leonarda Märkerja »Warum lügst du, cherie?«. Znaten uspeh zaznamujejo tudi Farkasova »Verzeih', dass ich dich lieb'« in R. Benatzkega »Pariserinnen«. — Obisk koncertov stalno nazaduje. Svetovno znani solisti, ki eo imeli v prejšnjih letih na Dunaju že v naprej polne dvorane, eo bili morali letos igrati pred napol praznimi dvoranami, če sploh niso odpovedali koncerta. Največ zanimanja zbujajo še vedno orkestralni koncerti. Na teh izvajajo samo standardna dela klasične glasbene literature in mnogo redkeje standardna dela moderne glasbene literature, najnovejša generacija skladateljev je pa zastopana samo izjemno. Široke vrste glasboljubečega občinstva so — pravi dunajski kritik — dandanes manj kakor kdaj prej voljne poslušati moderne skladbe manj znanih komponistov. Skladatelji radikalno novotarske 6fttéri se morajo zadovoljiti z majhno občino ljubiteljev in pristašev.
Gornje vrstice sicer niso napisane »sine ira et studio«, toda priobčujemo jih kljub temu, ker bo zgovoren dokaz, da so vendar še v naših klubih agilni ljudje, ki budno spremljajo delo našega LNP. Morda pa nedeljski občni zbor LNP po vsem tem niti ne bo potekel tako brez zanimanja, kakor se je splošno računalo.
Športni dan SK Amaterja
Preteklo nedeljo je imel tukajšnji SK Amater svoj športni dan s precej pestrim sporedom. Ker je bil pokrovitelj te prireditve g. generalni ravnatelj TPD Skubec službeno zadržan, je bil na prireditvi navzoč njegov namestnik domači ravnatelj TPD g. Biskupski. Po prisrčnem pozdravu se je takoj začel turnir tukajšnjih delavskih klubov, na katerem si je SK Retje priboril krasno diplomo. Med odmorom je bil propagandni tek na 5 km po rudarskih kolonijah, na katerem je s precejšnjim naskokom zmagal član Amaterja Koritnik Leopold.
I Popoldanski del prireditve je otvoril a I rudarska godba s koncertom, ob 15. pa se j je začela nogometna tekma med moštvo-I ma Radeč in rezervo Amaterja, v kateri I so domačini zmagali z 2:1. j Nato se je vršila glavna tekma med I kombinirano enajsto ri oo zagrebške Con-I cordie in prvim moštvom SK Amaterja, I ki se je končala z zmago gostov v razmer-I ju 4:2 (1:2). Igra je bila od vsega početka I zelo živahna in je celo Amater v 25. min. I dosegel vodstvo. Takoj nato so Zagrebčani I izenačili, nakar je bila igra za eno minuto I prekinjena v znak počastitve pokojnega f klubovega predsednika g. Varge. Tik pred odmorom se ponudi domačinom slučajna priložnost za realizacijo in branilec šu-ster zabije iz daljave 40 m zopet vodilni gol za Amaterja. V drugem polčasu so Concordijaši po avtogolu prišli do izenačenja, kar je zelo deprimiraJo domače in bilo gotovo tudi glavni razlog, da so gostje do konca zabili še dva gola
Gostje so ugajali po svoji lepi tehnični igri, zlasti pa se je odlikoval reprezentativni srednji krilec Jazbec. Domačini so igrali predvsem požrtvovalno, napadalna [ vrsta pa je bila mnogo preveč raztrgana. Tekmo je sodil ljubljanski sodnik g. Dor-čec prav dobro in objektivno.
SK Amater je lepo izvedel svoj športni dan in ai je spet pridobil večji krog novih prijateljev.
Pred srečanjem celjskih in mariborskih atletov. Čim bolj se bliža dan tekmovanja, tembolj raste napetost med tekmovali. Take negotovosti, kakor letos, še ni bilo pred dosedanjimi srečanji. Celjani bodo nastopili, če bo dobil Martini dopust, kompletni. Celo Marek, naš odlični skakač, se je oglasil iz Pilzna in zagotovil evojo udeležbo ter bo v nedeljo poskušaj doseči rekord v skoku v višino. Dokazati hoče, da mu je bila storjena krivica, da ga niso upoštevali pri sestavi akademske reprezentance, ki pojde v Pariz. Tudi Mariborčani bodo prišli kompletni, ker morajo braniti dva lepa pokala, izmed katerih je enega podaril bivša • celjski župan dr. Goričan, drugega pa JLAS. Tekmovanje bo v nedeljo 15. t. m. na Glaziji v Celju in Pe bo pričelo točno ob 9. dopoldne. Za vgako mesto bosta nastopila po dva tekmovalca. Vstopnina je propagandno nizka.
Redna glavna skupščina LNP bo v nedeljo 15. t. m. s1 priče tk o m ob S. zjutraj v Delavski zbornici. Za delegata JNP je določen njegov prvi podpredsednik dr. Andre jevič.
ASK Primorje, (lahkoatletska sekcija).
SK Savica v Stražišču pri Kranju priredi v neddjo 15. t. m. lahkoatletsko prireditev z naslednjimi točkami; štafeta 800x400x200 xl00 m, tek 5000 m in tek 1500 m. Na tem tekmovanju je atletom dovoljen nastop samo izven konkurence. Atleti, ki bi reflek-tirali na nastop, naj se dnevno javijo na igmiSču pri načelniku sekcije.
M. K. »Ilirija«. Zadna seja za tragično umrlim predsednikom g. Rudolfom Zalo-kerjem bo drevi ob 20. v klubovem tajništvu, Miklošičeva 15. Pozivamo tov. odbornike, da se seje udeležijo polnoštevilno.
K. »Ilirija«. Pozivamo vse tovariše. motoeikl«te. da se polnoštevilno udeležijo pogreba našega tragično umrlega dolgoletnega in zasluženega predsednika g. Rudolfa Zalokerja, ki bo v soboto ob 16. izpred hiše žalosti na Tržaški cestì. Oficielni tre- . ning, ki je določen za to popoldne na Ljubelju, se za čas pogreba prekine. Vsi in»; zemski, zagrebški, mariborski in domači dirkači «e korporativno udeležijo pogreba.
V nedeljo; Slavija (Varaždin) : Ljubljana
Zadnja preskuSnja ljubljanskega moštva pred startom
v ligi
Po odlični igri, ki jo je prevedla Slavija	v srednji vrsti ter Tičarja in Zemljiča na v Zagrebu proti Concordiji in v kateri je	levi strani napada je moštvo sigurno veliko prepričevalno zmagala, kar soglasno potr-	pridobilo. Visoka morala, požrtvovalnost jujejo vse zagrebške športne rubrike, pri-	in disciplina odlikujejo danes moštvo nahaja sedaj to moštvo v Ljubljano, da se	Se Ljubljane, tako da lahko z velikimi na-pomeri z našimi.	dami gledamo na njegove bližnje nastope.
Zadnjo nedeljo pred začetkom velikih Moštvo se danes zaveda, da mora pri
borb bo Ljubljana preizkusila svojo stan-	nastopih nuditi gledalcem lepo in koristno
dardno postavo. Moštvo se je od lanske	igro, na naši športni publiki pa je, da z
sezone precej spremenilo. Slabo zasedena	obilnim posetom pokaže, da zna ceniti
mesta so se izpopolnila z boljšimi igralci.	njegove napore. S pritegnitvijo Slaparja in Bertonclja I
Kakor v miniaturnih Vodnikovih Novicah, opažamo tudi v poznejšem našem tisku, da se kulturno poročevalstvo v ožjem pmislu (vesti, novice o kulturnih pojavih in dogodkih) ločuje od načelnih, clankar-skih ali feljtonističnih prispevkov literarne-Ea, znanstvenega in podobnega značaja. V prvem nasledniku Vodnikovega lista, v Bleiweisovih >Novicah«, imamo še združene vse tipe naših listov: narodno-politič-:nega, strokovno gospodarskega, reportažnega, poleg revialnega (leposlovje). Bolj ko napreduje slovensko politično in kulturno življenje, večja je diferenciacija. V prvem slovenskem dnevniku (»Slovenski Narod«) se začenja vedno bolj razvijati f.elj-ton, ki ne prinaša samo leposlovja, marveč tudi članke kulturne vsebine (poročila o knjigah, biografija pisateljev, članke o važnih premierah v gledališčih itd.). Tudi v drugih dnevnikih se pod črto večkrat ob-
Dirka na Ljubelj nI odgodena
stem. V ozadju teh njegovih spretnosti so prav gotovo uspehi Reinhardtove in najbrže tudi Piscatorjeve šole, katerih pridobitve oplaja s samostojnim, izvirnim ustvarjanjem.
Ob prijetnih in vsemu temu pravljičnemu torišču prilagojenih zvokih Mendels-sohnove glasbe, ki ji je dal matični dirigent prof. Marjan Kozina s svojo interpretacijo svojsk:. pečat, se je brezhibno, brez odmora in v naglem tempu odigravalo to pravljično smešno dogajanje, ki je dobilo poseben poudarek s sodelovanjem nekaterih odličnih gostov, predvsem članov ljubljanske drame Vide Juvanove v vlogi Hermije in Slavka Jana kot zaljubljenega Lisandra. S svojo umetniško zrelo igro sta postavila svoja lika na stopnjo širšega formata, ki ga je popolnoma z druge strani dosegal tudi Kosičev sijajno pogodeni tkalec Klobčič v vlogi Pirama. Med gosti, ki so bili povabljeni k sodelovanju, sta bili tudi članici graškega opernega baleta Any Schiffermayer in Cita Saiten, ki sta odlično naštu-dirali številne koreografske točke, ter Vla-sta Sernčeva iz Celja, ki je s svojim neutrudno razgibanim, vihravim in vprav artistično spretnim Spakom razodela odlične igralske kvalitete.
V vsem tem šumno pravljičnem :n čarobnem svetu so se uspešno kretale in gibale številne podobe atenskih dostojanstvenikov, vilinskih vladarjev, palčkov, vešč in spakov ter atenskih rokodelčičev od Crno-borijevega dostojanstvenega vojvode Teze ja, Lad. Kraljevega postavnega Egeja, Blaževega zaljubljenca Demetrija, Povhe-tovega tesarja Dunje, štandekerjevega krojača Trlice, Harastovičevega mehokrpa Piska v vlogi nesrečne Tizbe, F. Duječevega kotlarja Nosana, H. Povhetovega mizarja Smuka in Turkovega ceremoniarja Filo-strata pa do jedko jezične amaconske kraljice Hipolite M. Zakrajškove, Helene Tite Veljakove, Verdonikovega vilinskega kralja Oberona, vilinske kraljice Titanije B. Rasbergerjeve in palčka Nade Pfeiferjeve.
Premiera in reprize so mariborsko kulturno publrko zelo navdušile, saj predstavlja ta predstava za Maribor zares pomemben
»SEN KRESNE NOČI«
V MARIBORSKEM PARKU
Maribor, 12. avgusta.
Misel uprizoritve na prostem se v Mariboru že nekaj let sem resno razglablja. Zaenkrat je dobila svojo stalnost le v letnem gledališču ruškega Sokola. Ob letošnjem /Mariborskem tednu pa se je znova poro-d:la pobuda iz časa prvih Mariborskih tednov ter si je mariborska Jadranska straža nadela nalogo, da v okviru prireditev Mariborskega tedna omogoči vprizoritev Sha-kespearejevega »Sna kresne noči«. Režijo je prevzel igralec in režiser mariborskega gledališča Milan Kosič, ki je priprav;l kulturnemu Mariboru zelo prijetno presenečenje. Milan Kosič je pravi mojster v organizaciji in tehnični priredbi predstav na prostem. To dokazuje že posrečen izbor vpri-zorščnega mesta v mestnem parku v bližini spomenika osvobojenja. To je zares idealno zatišje in zaokroženo prizorišč^, ki mu je režiser Kosič z iznajdljivo domiselnostjo, zrelim okusom, uvaževanjem vseh uporabljivih naravnih momentov in sijajno izrabo te prirodne konjunkture vtisnil tako markanten pečat, da bi bilo škoda, če se ne bi izkušnje te odlično uspele predstave na prostem z inventarjem in tribuno vred uporabile pri uresničenju misli stalnega letnega gledališča v Maribonu z dvema ali tremi predstavami v poletni sezoni.
Otvoritvene signalne rakete, ki so naznanile pričetek predstave, pojav konjenikov glasnikov, silno spretno kombiniranje re-flektorskih svetlobnih učinkov, efektno vzplamtevanje bengaličnega ognja, silno spretno izvedena slikovita opremnost, pestro plasirani dohodi, štev;lni poedinski in skupinski ritmitični ter plesni vložki, razkošni mnoštveni nastopi v tem čarobnem svetu palčkov in vil, dvorjanov in dvorjank, domiselno izrabljanje vseh uprizoritven'h osnov, ki jih v tem romantičnem kotičku mariborskega mestnega parka nudi priroda, vse te in druge neštete okoliščine so utrdile sloves, ki si ga je bil Milan Kosič pridobil «b svoiečasnih celjskih predstavah na pro-
Pestani ln ostani član Vodnikovedrntbel
t	k JUTRO« Si 187 -	g	■ Petek. 13. VIIL 1937	■
Vzajemna posojilnica v Ljubljani, r. z. z o. z. — Miklošičeva cesta 7
nudi za vloge popolno varnost in jfli obrestuje po 4% do 5% po dogovora. Nove vloge so vsak čas v celoti na razpolago.	■ DAJE TUDI KRATKOROČNA POSOJILA PO NIZKI OBRESTNI MERL
Rafael Sabatini!
35
MORSKI KRAGULJ
Gusarski roman
SSr Oliver Je pahnil vrataa*ja v kraj, pianili na övorisce in zgtraibil imoža za grdo, dia bi zadušil vsak klic na poimoč; nato ga je predal svojim ljudem, ki so mu hitro zamašili usta.
Molče se je usu'lo krdelo skozi široki vbod. V hitrem teku so zdirjali proti visokim oknom, skozi katera je vabljivo sevala zlata liuč. S služabniki so opravili takisto tiiho in kratko, in previdnost njihovega početja je bila todikana, da so sir John in njegova družba šele tedaj zaslutili navzočnost gu-earjev ,ko so ee vrata obedmice treskoma odprla.
Pogled na to množico divjih postav je navdal gospodo s strmenjem in zmedo. Lord Henry poroča v svojem letopisu, da je najprej domnevali ma-škajrado, presenečenje, ki ga hočejo zakupniki sira Johna pripraviti mladi dvojici. K temu mnenju je pripomoglo tudi to, da ni bilo nikjer videti kakega orožja, zakaj dasi so bili pripravljeni za vsak slučaj, jim je bil vodja vendar izrecno prepovedal fcjdreti jeklo. Kar bo treba, naj opravijo z golimi rokami brez krvoprelitja.
Sakr el Bahr je stal tej legiji rjiavopoltih, pisanih, s turtaii okrašenih postav na čelu. V stro-
gem molku mu je oko obletelo družbo, ln družba je z grozo dvignila oči k temu velikanu z oblastnim mahagonastarjavim obrazom, črno šiljasto brado in čudno svetlimi očmi, M so se naJik jeklu bliskale izpod temnih obrvi
Nekaj časa je bilo vse tiho; nato je Lionel Tressilian mahoma zavpil in se zgruznil v svoj naslanjač. Ahatne oči so z neusmiljenim nasmehom oècinile slabiča.
»Vsaj ti me spoznaš,« se je zarogal Sakr el Bah-rov globoki glas. »Trdino sem bòi prepričan, da bodo oči braitovske ljubezni pregledale izpremembo, ki so mi jo nakopala leta in gorje.«
S kletvico na ustnicah in s koščenim obrazom zariplim od naglega pritiska krvi je skočil sir John pokonci. Rozamunda je sedela kskor otrpla, z rokami se je oklepala mize, in razširjene zrenice so ji kakor prikovane visele na siru Oliverju. Tudi cma ga je bila zdaj spoznala in zaslutila, da vse to ni maškarada. O tem, da se pripravlja nekaj zlo-vestnega, ni mogel nihče več dvomiti — a kaj bo to, kdo bi se bil upal ugibati! Prvikrat so bili ma-vrski morski razbojniki stopili na angleško obal!
»Oliver Tressilian!« je zasiigal Killigrew, in »Oliver Tressilian!« je ponovil lord Henry Goade.
»Ne Oliver Tressilian,« je bil odgovor; »ne, morski kragulj Sakr el Bahr, strah kristjanov, neusmiljeni gusar, v kakršnega so važe laži, vaša lakomnost in vaša zavratnost izpremenile coraske-ga plemiča. Tu stojim s svojimi sokoli, da predložim davno zapadli račun.«
i Sir John je plani k steni in strgal z nje neko orožje; Sakr el Bahr je kriknil kratek arabski ukaz, in tnalik psom krvašem se je vrglo pet ali šest njegovih črncev na viteza ter ga vkljub vsemu otepavanju podrlo na tla. Lady Henry j èva je glasno zatarnala, Njen soprog menda ni storil ničesar; v svoji skromnosti vsekako molči o tem. Rozamunda, še v ustnice bleda, je drevenela na mestu, in Lionel je v nemi grozi Skrival obraz med dilani. Vsak posebej je bil pripravljen na nezaslišano krvavo dejanje. A nič podobnega se ni zgodilo. Gusarji so le po bliskovo zvezali siru Johnu rcxke za hrbtom; nato so ga pustili pri miru.
Sakr ei Bahr je z mrkim nasmehom gledal njihovo delo. Ko je bilo opravljeno, je pokazal na Lionela in vnovič zaklica! povelje. Plemič je z nečloveškim glasom zakričal in planil kvišku, toda gibčne rjave roke so ga ovile kakor hobotničje lovke. Ne da bi se mogel braniti, so ga vzdignili od tal.
»Proč z njim,« je zarohne! sir Oliver. Takoj so napravili gusarji ulico, ki se je hipoma spet zaprla za Lionelom.
»Kakšen nov umor vam je na misli?« je pogumno zavpil sir John. Pobral se je bil in stopil pred Oliverja, strog in dostojanstven ne glede na svoje vezi.
»Mar hočeš ubiti svojega lastnega brata, kakor si mojega ubil?« je vzkliknila Rozamunda. Planila je bila pokonci, in lahna rdečica se je razlila po belini njenih lic.
Videla je, kako se je sir Oliver zdrznil, videlo, kako sta mu posmeh in gnev spačila obraz. Njene besede so mu bile mahoma prevrnile namen. V gluhi, besni togati je po tej novi žalitvi zadržal pojasnilo, iki ji ga je hotel dati.
»Zdi se mi, da ljubiš tega — tega psa, to reč, ki je bila moj brait,« je rekel. Ali bo tvoja ljubezen dolgo trajala, kadar ga bolje spoznaš? Seveda, v ženski ljubezni me ne more več nič presenetiti. Vsekako vaju pa nočem ločiti — zdaj še ne.« Stopil je k nji. »Z menoj, lepa gospodična!« je zakli-oal in iztegnil roko.
Ta korak je pripravil sira Henryja, da je neustrašno posegel vmes. »Planil sem med njiju,« piše, »da bi jo obvaroval. »Pes«, sem zakričal, »to mi boš plačal!« »Plačal?« je odvrnil gusar in po-roglijvo buhndl v grohot. »Plačal sem že. Saj zato sem tukaj.« »Še boš plačeval, peklenski razbojnik,« sem ga posvaril; »kakor gotovo mi je Bog podaril življenje, tako gotovo se boš pokoril za ta zločin!« »Tako, pokoril se bom?« je mirno in mrko vprašal sir Oliver. »Iz čigavih rok neki bo pokora?« »Iz mojih, sir,« sem zarjovel, skoraj blazen od besmo-sti. »Iz tvojih?« se je porogal. »Ti debeüi jereb, bi rad podil morskega kragulja? S poti se poberi!«
Spet je sir Oliver po arabsko zaklical kratko povelje, in nekaj Mavrov je zavrtilo generalnega guvernerja ter ga privezalo na stol. Zdaj je gledal Sakr el Bahr Rozamundi iz oči v oči — iz oči v oči po dolgih petih letih! Zavedal se je, da ni ves čas niti za trenutek dvomil o gotovosti tega srečanja.
MALI OGLAüil
Letovišča
B«s<xla 1 Dia. davek 8 Ola ta šifro «U tajanje daaIov» 6 Dio, Najmanjši tneeek 17 Din.
V Splitu
nudim letovlščarjem lepe sobe z oskrbo ln takso za osebo 45 Din, 2 minuti od kopališča. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra< pod »Split«.
2010238
Službo dobi
Baaeda i Dia, davek > Dia. aa šifro »11 dajanje nasiera I Pia. Najmanjši metek 17 Din.
Prodajalko
za trg. čevljev Iščem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 201151
Pridno dekle
ki zna tudi kuhati, dobi službo. Marija Götz, Rogatec. Mesečna plača Din 200	20006-1
iVaaka oesea» 60 pat. davek S D-n, ta šifro tli dajanj » naslova 5 Dia; najmanjši tnesek 12 Dia.
Blagajničarko
»obar! co. dobro restavracijsko kuharico, kuharske va-jenke, natakai ia in kavarniško kuharico, sprejmem takoj. Pismene ponudbe na podr. Jutra Maribor pod ^Rabini nujno«.
20127-2
Prodam
Bee*la 1 Din. davek 8 Dia. ta šifro tU dajanje oaelova 8 Din. Najmanjši snaaek 17 Din.
»
Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5, Telef. 20-59
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Pohištvo
Beseda 1 Dia davek 8 Dia. ia šifro tli dajanje naslov» 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Sobna oprava
nova, lepa. zelo ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
20096 22
Beeeda t Din. davek 8 Dia ia šifro tU dajanje naalova S Din, Najmanjši tneeek 17 Din.
Hranilne vloge
knpita tli prodnata potom moje pisarn» najboljše
RUDOLF ZORE
LJubljana, Gledališka 12. Telefon 36-10.
19999 16
Avtobusno progo
U let obstojno, b*ezk<ro-kurenčno, dobra frekvenca, oddam v najem ali prodam, mesečni zaslužek netto 6.000 do 7.000 Din, Za prevzem je potreben 16 do 20 sedežni voz in nekaj kapitala. — Dopise je poslati na ogl. odd. Jutra pod značko »Dober zaslužek«.
2013&-17
Tračnice
profila 9 kg potrebuje cca. 500 m Tallonlca željeza Topusko.
20094-17
Lokali;
Večji trgovski lokal
s skladiščem oddam v najem na Mestnem trgu v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	20097-19
Naslove malih oglasov pošiljamo
samo onim,
ki pošljejo znamke za 3 din.
Beaetla 1 Dia. davot 3 Dia za šifro tU dajanje naslova 8 Dia. Najmanjši tnetek 17 Din.
Gostilničarji
V najem za trj leta oddam na javni, ustni dražbi, gostilno na naj prometnejšl točki kraja z vsem gospodarskim po slopjem ln nekaj zemljišča s 1. sept. Dražba se bo vršila 22. avgusta ob 16. url na licu mesta. Dražbene pogoje ln vsa pojasnila da o-skrbnlk Ivan Hočevar, p. Struge.
19788-17
G. Th. Rothman:
VRTISMRČEK in ŠIL0N0SKA
Nove pustolovščine
TT^oTÓ
i o; o m o fe o <>
c I o
> mr<? w u
79
»A, tako!« zakliče. »Tu sta potepen-ca! Lepa reč! Tako pazita na dom? In kam sta zapravila moje omelo? Ni ga več? Dobro! Pri tej priči se mi pobelita! Nikoli več vaju ne maram videti!« Po teh besedah seže za hrbet in nama zagrozi z dežnikom.
od cla
Beeeda 1 Dia, davek 8 Dia za Šifro aK dajanje naatora 8 Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami se odda s 1. septembrom v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	2.0126-21
Dijaike sobe
Uoaeu* 1 IX» la vek a Uu. ta šifro tU dajanje tastava S Din. Najmanjši metek 17 Din.
Dva dijaka
niijeioloa te boljše rodbine, sprejmem nt dobro brano ter zračno in solnčno stanovanje ▼ centra mesta. Cena zmerna. Pomod pri n&enjn ter strogo nadzorstvo. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.	19M2-22
Timwm r» jji
Beseda 1 L>L£i laveK il LH II sa šifro tU dajanje nasiera & Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Sobo
s tremi posteljami oddam ln sprejmem sostanovalca. Sv. Jakoba trg 5.	20040 23
Opremljeno sobo
sredi mesta oddam so litini, mirni osebi, ne dijaku. Poseben vhod, elektrika, lončena peč. Najemnina Din 280. Prečna ulica 8. 20130-23
Lepo sobo
opremljeno, oddam takoj boljšemu gospodu v Kersnikovi ulici 5-II. vrata 7.	20124 23
Sobo
lepo meblirano s posebnim vhodom, elektriko in parketom, oziroma dve vključni, oddam takoj v centru mesta. Mestni trg 17II, vrata 8.	20095 23
Lepo sobo
oddam 1 ali 2 gospodičnama. Istotam sprejmem sostanovalko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra«. 19981 23
Lepo sobo
novo opremljeno oddam boljši, čez dan odsotni osebi. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«.
20100-23
Novosti
perila, obleke, pumparice i. t. d. nudi ceneno
PRESKER,
Sv. Pet» c, 24.
tovorno avto-prevozništvo
iz Jugoslavije v vsa mesta Italije, izvršuje najceneje edino kon-cesijonirano podjetje
Pavel Česnik,
Planina pri Rakeku.
Med mesto» in deželo
posreduje »Jutro v« mali oglasnik
m_
Vsaka Oeaeo. t Dn: davek 8 D:n. ta dajanje naslova 5 Din; najmanjši tneeek 20 Din.
27. VII.
Zal. te nI bilo videti... Kam naj pišem?
20111-24
Informacije
Dvignite dospele
ponudbe: 15. avgust
Agilna 60.000, Brez posredovalca, Bodočnost zasigurana. Boljša natakarica, Boljša, Cena, Centrum, Dobro ohranjen, Dober okus, Dobre reference, Dobro kuham. Dama, Diskre cija zajamčena. Dobra kuharica 300, Družab-
nik. Dobra kruh. Do 40 let, Dobra prometna gostilna. Dobra vestna moč, Don> "»0. Drogist, Dohodek, Do ora družina, Drva kolobarji. Gorenje, Garancija sigurna, Kitara, Ljubljana 31, Ljubljana, Lepa prilika, Mirno ln čisto. Mlada dobra gospodinja. Mir, Ne prenobel, 30 oktober, Osamljena, Premožna. Preproge, Poštena in dobra šivilja. Pekarna, Popularna varnost, Rabljen, Srečen zakon. Srečno naključje. Stalen gospod, Sreča, Slika zaže-Ijena, Samostojna 387, Sreča v Jeseni, Sigurnost, Samostojna gospodična 42, Snažno ln lepo. Takoj ali s 1. avgustom, Točen plačnik 9787. Usoda, Upanje, Ugodna prilika. Vila z vrtom, Ventilator, Velik zaslužek. Zanesljivo 2607, Zanesljiva gospodinja, Zmožen 10000. 36.
Za jugoslovanski patent št. 11576 od 1. oktobra 1934 na: »IZBOLJŠANJA, KI SE NANAŠAJO NA MOTORNO LETALO« se iščejo kupci ali odjemalci licenc.
Cenj. ponudbe na: patentni inženjer ing. Hinko Petrič, Ljubljana, Beethovnova ulica 2.
Kvalitetna znamka
Gornja kvalitetna znamka v moških kratkih nogavicah, moških dolgih nogavicah in bombažastih ženskih nogavicah se dobi od 15. oktobra t. 1. dalje v vseh boljših trgovinah.
UllllllllllliiltilUllIllllllllliililllllll^
No. 2381/37.
Razpis.
OBČINA KRIŽE, srez kranjski, razpisuje pragmatično
mesto občinskega delovodje
-pripravnika, šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. — Kavcija Din 5.000.—. Praksa v poslovanju zaželjena.
Pravilno kolekovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7 in 8 Uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti v 30 dneh, t. j. od vštetega 11. avgusta do vštetega 9. septembra 1937 pri upravi podpisane občine.
Uprava občine Križe, dne 9. avgusta 1937.
Il>llll!llllli>lllllll!ili:illlll!lllllltilllfil!ll!!!l!lllll
Zali vaia ! Tr^ovsM samopomoči v MARIBORU
Ker mi je uprava cenj. naslova točno izplačala izdatno posmrtnino po mojem umrlem soprogu PRIMC ALOJZU; izrekam za to iskreno zahvalo ter si obenem usojam posebno trgovcem in obrtnikom toplo priporočati pristop k tej kulantni in karitativm instituciji, ki nudi posmrtninsko zavarovanje proti nizkim
prispevkom.	PRIMC KATARINA s. r. vdova po trgovcu.
POBRE2JE-MARIBOR, dne 11. avgusta 1937.
Cocno plačaj „ifatru" naročnino varai svojcem zavarovalnino t
: * .v
f
V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je nenadoma preminul naš dolgoletni in velezaslužni predsednik, gospod
RUDOLF ZALOKER
industrijalec i. t. d.
Nenadomestljivega tovariša - sodelavca spremimo k večnemu počitku v soboto, dne 14. t. m. ob 16. uri izpred hiše žalosti na Tržaški cesti k Sv. Križu.
Motoklub „ILIRIJA" Ljubljana
Umrl nam je danes popoldne naš dragi, dobri oče, gospod
Anton Germek
MESTNI UČITELJ V POK. IZ TRSTA
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 14. avgusta 1937, ob Pol 5. uri pop. iz hiše žalosti, Kolezijska ul. 25 na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 12. avgusta 1937.
Žalujoči ostali
Mlajše uradnike
z dovršeno trgovsko akademijo sprejme »Moravija« fabrika pletenih proizvoda a. d. v Beogradu, ulica Cirila in Metodija 8.
V ponudbi navesti višino zahtevane plače, priložiti prepis spričeval kakor tudi fotografijo.
Ponudbe poslati na gornji naslov.
VSEMOGOČNI
je nenadoma poklical k sebi našega dobrega soproga, vzornega sina, ljubljenega očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Rudolfa Zaloher
industrijalca
Pogreb dragega nam pokojnika bo v soboto, dne 14. avgusta ob 16. iz hiše žalosti, Glince — Tržaška cesta 8.
LJUBLJANA, dne 12. avgusta 1937.
2ALUJOCI:
MARIJA ZALOKER, roj. WENDLING, soproga, MAKSIMILJAN ZALOKER, oče, MAKSO, RUDOLF, BARICA, STANA, ZEVKA, otroci.
Uremie Davorin Ravöen, — Izdaja n konsotdj »Jtitra« AdoU RIbnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za lnseratni del Je odgovoren Moj» Novak — VaS s Lteidjan*.