Reja živine na  posestvu ,,Kamendin"
V šterilnih državah redijo goveda hle^h, ki so s treh strani zaprti z balami slame, medtem ko so s četrte, navadno ti-ste, ki je obrnjena proti jugu, popolnoma odprti. V takih hlevih je temperatura ne-koliko višja ka.kor na odprtem polju. Tu se krave ,telijo, redijo teleta. opravlja ruolža itd. Temperatfira v takih hlevih se lahko zniža do minus 15 pa tudi 20 sto-pinj. Na posestvu >Kamendin{ v Gajdobri na primer se je zniževala tudi na minus 12 stopinj. kljub temu pa so vsa teleta zdrava, d^bro zrejena in se v ničemer ne ločijo od tistih, ki so bila zrejena v top-lih hlevih. Proti raznim boleznim in mra-zu so še bolj odporna.
Da bi mala teleta zavarovali pred po-sebno močnira mrazom, jim v nekaterih državah nadenpjo v prv-ih letih življenja preko trupa topel oprsnik in naušnike, da jim ušesa ne zmrzncjo. Na >Kamen-dinli« pa delajo tako: že šesti dan vza-mejo telc izpod krave in ga irnajo pod napuščem, v provizorDem lilevu, toltko. da je z-avarovano pred padavinami in mrzlimi vetrovi. Tedaj tele popo-lnoma lo-čijo od krave in ga začenjajo umetno na-pajati. Odtlej se teleta nikol« več ne vr-nejo v zaprt prostor. Glavno pri iem na-činu roje je, da so goveda obilno krmlje-na. Sain<i pod temi pojroji se dobro raz-vijajo. Za goveda je va/no, da imajo do-volj grobe veliko prostora zavzemajoče krme — sena in koruznice. ker povzroča
irkoriščanje teh. grobih krmil nastajanje telesne toplote in varuje organizem pred mrazom. Odrasla goveda je treba postop-no navajati na tako mrzlo rejo. To do-sežemo tako, da goveda od zgodnje po-mlad[ izpuščamo v izpuste in pod napuš* če. Kakor se klima spremihja, tako se tudi goveda nanjo privajajo. Tako priTa-jena goveda se ne vraoajo več v hlev. Praksa je pokazala, da je taka reja bolj koristna in cenejša od dosedanjih. Pred-vsem je cenejša gradnja hleva, za rejo je potrebno manj delovne sile, nadalje je mlečuost večja, kakovost hlevskega gnoja je boljša, čistoča živine je edinst-vena Ln kar je najvažnejše njeno zdrav-stveno stanje je mnogo boljše.
Razen tega izvajajo v nekaterili kjne-tijsko bolj naprednili državah že oddav-na »obrezroženje« krav. To prakticirajo tudi na tem pasestvu. Čim se telica oteli, ji z močno kemično tekočino požgejo ro-gove, tako da ji potem nikoli več ne mo-rejo zrasti. To delajo zato, ker'želijo, da bi bile bodoče krave svobodne, to je, da v hlevu ne bi bile privezane. Tedaj se krave svobodno gibljejo pod napušfei, molžo pa opravljajo v ločenih prostorih s popolnimi higienskimi pogoji. Ce bi krave imele rogove, bi bila nevarnost, da bi pri prostem gibanju skozi hlev druga drugo kako poškodovale, nabodle in podobno.
Inž. Mih Račić