8554 AA 60100200 0 S R E D N J A K' N JI i NIC A P - FM 26 PRilviurtSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ., Ab'o. postale I gruppo ( idia 500 111* Lelo XXXIX. Št. 68 (11.484) TRST, sreda, 23. marca 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V VZDUŠJU REŠITVE PRED NEVARNOSTJO MONETARNEGA ZLOMA DESETERICE S pomiritvijo med Francijo in ZRN včeraj zaključen «vrh» EGS v Bruslju Ministri so obravnavali številna vprašanja, konkretnih rešitev pa je bilo malo BRUSELJ — S »sklenitvijo miru* med Bonnom in Parizom, po »monetarni nevihti*, ki je grozila, da bo potopila evropski denarni sistem, * v Evropi ali v Aziji, ker so izstrelitvene rampe Stuttgartu pristojni ministri desetih ■ premične. Obenem ne bi smeli v kompromisni rešitvi upoštevati bri-članic. j tanskih in francoskih raket srednjega dometa. Na področju mednarodne politike je «vrh* izrazil svpjo zaskrbljenost zaradi zastoja v splošnem procesu pomirjenja na Bližnjem vzhodu in je v zvezi s tem poudaril vrsto svojih stališč, ki temeljijo na beneški listini iz leta 1980. Prav tako so •pozvali tudi Irak in. Iran naj sedeta za pogajalsko mizo. V celoti lahko rečemo, da jo bruseljski «vrh* probleme, ki jih je i-mel na dnevnem redu. v bistvi' le identificiral, ni jih pa reševal. Napovedali pa so. da bo reševanje teh vprašanj na vrsti v Stuttgartu. MED URADNIM^ OBISKOM V NASI_ DEZEIJ Sestanek delegacije hrvaškega sabora z zastopstvom zamejskih Slovencev Hrvaški zastopniki so obljubili podporo našim prizadevanjem za globalno zaščito - Dopoldanski obisk v raznih krajih Furlanije GORICA — Zastopstvo hrvaškega sabora se je včeraj zvečer, pred zaključkom dvodnevnega uradnega obiska v Furlaniji - Julijski krajini, sestalo z enotno delegacijo slovenske narodnostne skupnosti v goriš-kem Kulturnem domu. Hrvaški gostje so v Gorico prišli potem, ko so obiskali nekatere kraje v Furlaniji. Na vratih Kulturnega doma jih je sprejel predsednik upravnega odbora, profesor Milko Rener. ter jim razkazal celotni objekt. Navzoči so bili tudi drugi člani upravnega odbora. šali položaj, v katerem se nahajamo Slovenci v zamejstvu. Poudarili so prizadevanja za dosego globalne zaščite v rimskem parlamentu, o-risali zakonske osnutke in spregovorili o podpori matične domovine. Gostom so orisali položaj zamejcev na šolskem, kulturnem, političnem in gospodarskem področju. Še zlasti so opozorili na sedanji zastoj v prehajanju meje, kar je treba pripisati jugoslovanskim gospodarskim ukrepom in depozitu, v pravo luč pa so postavili tudi maloobmej- ni promet. Zastopniki manjšine so _ ...... . , tudi povedali, da je večina sti- Zatem so se nrvaski gostje sestali | |-ov 2 matično Slovenijo, dobri pa z enotno delegacijo zamejskih Slo- , s:o jucj; s-j|:i manjšine s Hrvaško vencev, v kateri so bili senatorka i jn drugimi jugoslovanskimi' republi- Jelka Gerbec, arh,. Jože Cej, prof. Andrej Bratuž, dr. Mirko Primožič. dr. Damjan Pauiin, prof. Vi- ljem Černo in Salvatore Venosi. Za- vse jugoslovanske r ... . stopnikom hrvaškega sabora so ori- kanat. Predsednik sabora Jcvo Ugrčič je zastopnikom manjšine zagotovil pod-ikupnosti, Mauroy sestavil novo francosko vlado OBISK PREDSEDNIKA SOVJETSKE VLADE V JUGOSLAVIJI Tihonov in Planinčeva ugodno ocenila gospodarsko sodelovanje med državama Stiki med SFRJ in SZ temeljijo na načelih beograjske in moskovske deklaracije BEOGRAD — V palači federacije so bili včeraj uvodni pogovori med predsednico Z1S Milko Planote PARIZ — Komaj dobrih 24 ur po j in predsednikom ministrskega sve-odstopu prejšnje, imajo Francozi že ta SZ Nikolajem Tihonovim, ki je novo vlado, v kateri so v bistvu o- j na obisku v Jugoslaviji. Milka Pla-stali vsi prejšnji ministri, le da so ninc in Tihonov ter njuni sodelavci nekateri zamenjali resorje. Novo i-me' je le Max Gallo. socialistični zgodovinar, ki je postal državni tajnik in vladni glasnik te tretje Maii-royeve vlade. Odstop dosedanje francoske vlajSb je narekovala potreba po dehti spremembi njene sestave. Bistveni pa sta vsekakor dve zamenjavi: ministru za gospodarstvo in finance so dodali še proračunsko ministrstvo, medtem ko je dosedanjo ministrico za kmetijstvo, Edith Cresson, zamenjal Michel Rocard. Novo francosko vlado sestavlja 11 socialistov, dva komunista in eden spoznanja, da bodo morale nositi iz vrst levih radikalcev. so preučili vse vidike stikov, pri čejaer so'posebno pozornost namenili gospodarskemu sodelovanju med državama. Razpravljali so tudi o najpomembnejših perečih mednarodnih gibanjili in dogodkih. Premier Tihonov je povabil predsednico ZIS Milko Planinc naj obišče Sovjetsko zvezo. Med obiskom bodo podpisali tudi deklaracijo o splošnih okvirih dolgoročnega gospodarskega sodelovanja med SFRJ in Sovjetsko zvezo do leta 1990. Obe strani sta se podrobno seznanili z notranjim razvojem in perečimi nalogami, ki jih rešujeta obe državi. Milka Planinc in Niko- Delno pojasnjene okoliščine nesreče iraškega helikopterja laj Tihonov sta pojasnila poglede svojih vlad na splošno sodelovanje med državama in pozitivno ocenila razvoj stikov. Poudarila sta. da ti stiki temeljijo na načelih beograjske deklaracije in moskovske izjave iz leta 1955 oziroma 1956. Glede vzajemnih na to, da so se načela iz teh do 1 kuinentov potrdila tudi v prale,i, j* mogoče oceniti, da bodo trajen te melj odnosov tudi v prihodnje. Veliko pozornosti sta predsednika vlad namenila gospodarskemu so delovanju in ga posebej pozitivno o-cenila. Ugotovila sta, da se uspešno uresničujejo srednjeročni dogovo ri o blagovni menjavi pri gospodarskem in znanstveno-tehničnem sodelovanju in da bo vrednost skupnega gospodarskega sodelovanja letos pre segla 7 milijard dolarjev. Obe stra ni sta poudarili, da je to obliko sodelovanja mogoče še okrepiti z bolj specialižiranim sodelovanjem in skupnimi nastopi na tretjem tržišču. V tej luči so proučili možno sti sodelovali ja na več pomembnih področjih kot so energetika, elektronika, kmetijstvo, gradbeništvo, avtomobilska industrija itd. (dd) predvsem pri prizadevanjih za do šego globalne zaščite, še posebej, ker gre za mednarodno obvezo Italije napram Jugoslaviji. Omenil je tudi položaj italijanske narodnostne skupnosti v Istri in na Reki. Dejal je tudi. da so sedanji jugoslovanski ukrepi težki, da pa jih bo v prihodnosti moč omiliti, ko bodo odpravljeni vzroki, zaradi katerih so bili sprejeti. Zastopniki hrvaškega sabora, ki jih je spremljal jugoslovanski generalni konzul v Trstu, Drago Miro-šič, so zjutraj položili venec pred kostnico umrlih jugoslovanski!) internirancev v Gonarsu. Tam jih je sprejel župan Gonarsa, Ottavio Joan. Zatem so šli na obisk v tovarno DanielJi, v Butriu, kjer jim je predsednik tega velikega kon-| cerna, inž. Vittorio Danieli, opisal | delo tovarn, ki sestavljajo ta kon-I cera. Tu izdelujejo kompletne tovar-| niške opreme za jeklarne, cementar cije, Haima Herzoga. Veliki poraženec je kandidat Beginove koalicija Elcn, saj je izid volitev v nasprotju z vsemi predvidevanji. Pripisujejo ga prostostrelcem iz vrst VlN?ri izraS državni poglavar bo i ne ‘udj. druS.e kvarne. K1-’ub . i zj in hudi konkurenci imajo veliko 1 naročil in v preteklosti so opremili sedanjega predsednika Navona menjal v maju. Dogovor o gradnji predora skozi Karavanke BEOGRAD - Pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Ta-rig Ajanovič in avstrijski veleposlanik v Beogradu Norbert Linhart, sta včeraj izmenjala ratifikacijske dokumente, ki zadevajo veljavnost sporazuma med državama ob spremembi jugoslovansko avstrijskega dogovora o predoru skozi Karavanke. Izgradnja tega predora je pomembna tako za Jugoslavijo kot za Avstrijo in bo prispevala k poglobitvi stikov med državama in posebej povezovanja prebivalstva v obmejnih območjih. Izgradnja predora skozi Karavanke je tudi velikega mednarodnega pomena, saj bo predor izbolj- Proces prod Sindoni preložili na september MILAN — Komaj so ga začeli, so morali včeraj tudi takoj zaključiti proces proti Micheleju Sindoni in drugim 26 osebam, vpletenim v stečaj njegove «Banca privata italia-na». Razlog je preprost: v sodni dvorani ni mogel biti glavni obtoženec:' ki v ameriškem zaporu čaka ha poravnavo dolgov s tamkajšnjo pravico. Proces so po kratkem posvetu sodnikov preložili na 28. september v upanju, da se ga bo udeležilo več obtožencev, saj jih je bilo tokrat le 12 in le eden med njimi z lisicami na rokah. tudi nekatere tovarne v Jugoslaviji. skupno z nekim jugoslovanskim podjetjem pa so opremili tudi tovarno v Libiji. Zatem so si hrvaški gostje ogledali še etnografski muzej v Tolme-ču, kjer hranijo predmete domače obrti iz vse Karni.ie. Tam so se sestali tudi z zastopniki občin Kar-niie. Na obisku v deželi jih je spremljal podpredsednik deželnega sveta Del Gobbo, v Gorici pa se je od njih poslovil predsednik Mario Colli. MARKO 1VALTRITSCH BEOGRAD — V skupščini Jugo slavije so včeraj razpravljali o možnostih morebitnega skrajšanja vo jaškega roka Med včerajšnjim srečanjem predstavnikov hrvaškega sabora z enotno delegacijo slovenske manjšine v Italiji iiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiB Neugodne posledice depozita na devizni priliv v SFRJ LJUBLJANA — Predsedstvo republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je skoraj celotno razpravo na včerajšnji seji namenilo obravnavi aktualnih gospodarskih vprašanj Jugoslavije. V tem okviru je bilo največ razprave namenjeno vprašanjem izvoza in vračanja tujih kreditov, vprašanjem, kako ohraniti doseženo raven proizvodnje spričo neugodne devizne bilance, kako urejati vprašanja cen in inflacije, ki bo že v prvem četrtletju najbrž tolikšna kot je bilo načrtovano za vse leto. S seje bodo posredovali v zvezne organe socialistične zveze pa tudi v zvezno vlado in CK ZKJ nekatera stališča s tem v zvezi in nekatere pobude. Eden takih predlogov, ki naj si jih zvezni izvršni svet spet uvrsti na dnevni red, so depoziti in položaj maloobmejnega prometa. Janko Smole je v razpravi opozoril, da je bilo glede tega vprašanja v jugoslovanskem merilu premalo storjenega, da v drugih republikah in pokrajinah specifičnega vzdušja ob jugoslovansko - italijanski in jugoslovansko avstrijski meji ne razumejo. Povedal .je, da bodo zvezni organi vpraštftje še enkrat obravnavali in predlagal, da je tedaj treba predložiti jasnejšo podobo o tem kai institut odprt* meje pomeni za obmejno prebivalstvo in republiko Slovenijo. V razpravi o tem vprašanju je dr. Danilo Turk postregel z zanimivimi podatki, ki ilustrirajo stanje tokov na ineji po uvedbi ukrepov zveznega izvršnega sveta. Novembra lani. neposredno po uvedbi ukrepov za zmanjšanje odhodov Jugoslovanov v tujino, je prihod italijanskih državljanov v Jugoslavijo padel za 38 odstotkov v primerjavi z istim mesecem leto prej, medtem ko je januarja letos v primerjavi z lanskim januarjem padel že za 46 odstotkov. Razčlenil je tudi, kai to pcmeni z gospodarske plati: v času veljave ukrepov je Jugoslavtia na ta račun iz-gubtia 2 milijona dolarjev čistega deviznega priliva (torej z odštetim odlivom dinarjev v Italijo). Tako se izkazuje, da zapora maloobmejnega premeta, pioleg tega da je politično nesprejemljiva, tudi ekonomsko ni smotrna. Ekonomski učinek je z 12 prehodi na leto izničen, politični odgovor pa je izostal. Socialistična zveza Slovenije bo zveznim organom in organizaeram predlagala spremembo teh ukrepov. Med drugim bo še pred iztekom leta predlagala nadomestilo za sedaj veljavni depozit za odhajanje v tujino, (jp) j-lllllll llllilillililiitiiiiitiiiliiiiilillilitildlHllHtliiilitHliililiiliiiiilliiii IM tlim TEDEN DNI PO NAPADU V BLIŽINI BEJRUTSKEGA LETALIŠČA Včeraj je umrl Filippo Montesi italijanski vojak, ranjen v Libanonu • • v • * ' # Vzrok smrti je verjetno embolija na pljučih - Žalovanje v Fanu, kjer je stanoval REVI — V rimski polikliniki je včeraj umrl Filippo Montesi, 20-let-ni mladenič, ki je bil ranjen med napadom na pripadnike italijanskih mirovnih sil v Bejrutu pred tednom šal prometne zveze med zahodne in j ^ Montesi Je služil vojaški rok srednjo Evropo ter Bližnjim vzho • bataljonu San Marco. Za to se dom. (dd) r ----— i... .... — V Izraelu izvolili novega predsednika je odločil sam, potem ko so vojaške oblasti zavrnile njegovo prošnjo, da bi bil razrešen vojaške obveznosti. Dejal je, da noče biti zaprt v kaki zakotni vojašnici, da raje potrpi, a se pri vojakih nauči kaj koristnega. TEL AVIV — S štirimi glasovi ve j Odtod izbira za tako zahteven bata-čine so včeraj izraelski parlamen- I ljon, kot je «San Marco*. znan ixxl tarči izvolili novega predsednika dr- j vzevkom «lagunari». sicer pa edini žave, kandidata laburistične opozi-1 italijanski bataljon «marincev». Montesi ni bil presenečen, ko so mu 24. septembra lanskega leta povedali, da bo šel v Libanon. V Bejrutu bi moral ostati do 15. aprila, nakar bi mu preostalo še šest mesecev vojaščine, ki bi jo odslužil v Benetkah. Vendar pa se je njegov vojaški rok predčasno tragično iztekel. 15. marca ponoči je bil v ob hodnici, ki je z dvema terenskima voziloma pregledovala območje palestinskega taborišča Borj e) Ba rajne, nedaleč od bejrutskega letališča. Neznanci so skozi lino v nekem zidu streljali proti italijanski obhodnici in zadeli drugo vozilo v katerem je bil tudi Montesi. Trije V.ALDAGNO — Šele včeraj popoldne so delno pojasnili zagonetk« v zvezi z iraškim vojaškim helikopterjem, ki je v ponedeljek v prvih Popoldanskih urah strmoglavil med letom iz Benetk v Milan na goratem področju v bližini Recoara. Do nesreče je prišlo okoli 13.30, kake tričetrt ure potem ko je helikopter vzletel z beneškega letališča Tes-sera, kamor je prispel prejšnjega dne iz Zagreba. Ob uri nesreče je bilo celotno območje Veneta zavito v gosto meglo, tako da je najbolj logičen vzrok nesreče prav megla, zaradi katere naj bi helikopter treščil v neko goro. Vprašanje, kaj je počel ta vojaški helikopter z vojaško posadko * Italiji, so pojasnili šele včeraj popoldne, z izjavo predstavnika rim skega podjetja »Elettronica*. Iraške oblasti so namreč v svoje helikopterje MI-8 sovjetske izdelave hotele vgraditi sodobne navigacijske druge elektronske naprave, ki jih izdeluje italijansko podjetje. Najprej pa je bilo treba preveriti, kako bodo te naprave namestili, ker gre za prvo tako del- na sovjetskem helikopterju, za katerega je do bila nalog italijanska družba (po privoljenju italijanskih oblasti, ki morajo izdati ustrezno dovoljenje za vse vojaške dobave tujini). Potrebne priprave za namestitev elektronskih naprav so poverili milanski družbi Caproni Vizzola in prav v Milah je bil helikopter namenjen. Niso pa še pojasnili nenavadne okoliščine, da je v nedeljo prispelo v Benetke 15 Iračanov Osem. ki so se izjavili za vojake, in ki so naslednjega dne izgubili življenje, je prespalo v nekem hotelu na otoku Giudecca. nadaljnjih 7 Iračanov pa je prespalo v nekem središčnem hotelu. Vsi so odpotovali naslednjega1 dne in ni izključeno, da sta bili °be skupini povezani. Vsekakor te zagonetke ne bo mogoče rešiti, dokler ne bodo ugotrvili kam c izginila sedmerica Iračanov. Na sliki (telefolo AP) trupla ponesrečenih iraških vojakov po pre-vaeu v dolino. V ZVEZI S PREISKAVO O VIŠJEM SODNEM SVETU Nepričakovana poteza socialdemokratov Parlamentarna skupina PSDI zahteva, naj gre preiskava spet v Galluccijeve roke RIM — Achille Gallucci je našel svoje politične «branilce»: gre za celotno vodstvo PSDI. Včeraj je namreč vzbudilo v parlamentu nemalo začudenja vprašanje, ki ga je ministru za pravosodje Daridi predložila in podpirala celotna parlamentarna skupina PS Dl (razen ministrov in podtajnikov, to pa iz razumljivih razlogov) in v katerem obtožu jejo kasacijsko sodišče «zlorabe oblasti* in poudarjajo zahtevo, naj se vrne rimskemu državnemu pravdniku preisKava proti višje mu sodnemu svetu. Kot znano so Gallucciju odvzeli preiskavo zaradi »upravičenega su ma»: to je tehnični pojem, ki kaže, da šef rimskega državnega pravdništva ne more vo diti preiskave, kajti višji sodni svet je pre iskoval dejavnost Galluccija, predvsem kar zadeva njegove zveze s politiki (Claudio Vi-talone) in ložo P2. Izhodišče socialdemokratski interpelaciji je neki člen kazenskega zakonika, po katerem predstavnika javnega tožilstva ni mo goče odstaviti, razen če tega ne stori nje gov nadrejeni Interpelanca je imela seveda svojo predzgodovino, saj je bilo v zadnjih dneh kar sedem kolokvijev med raznimi pred stavnikj strank (PSDI in KD) in ministrom Darido, ki ima glede tega vprašanja zelo dvoumno stališče Prav zaradi tega ocenjujejo komunisti pobudo PSDI kot zelo za skrbljujočo in »presenetljivo* in to mimo vseh mogočih posledic, ki bi jih znala imeti na parlamentarni in politični ravni. Veliko jih tolmači pobudo PSDI kot pa skus protinapada članov razpuščene lože P2, v kateri je bilo (in to ni naključje) več vid nih predstavnikov socialdemokratske stranke z rimskim tajnikom na čelu Ob tem pa ne gre zanemariti niti presenetljive pobude na mestnikov državnih pravdnikov iz Rima. ki so na ponedeljkovem zborovanju glasno za btevali »odprtje preiskave o upravljanju rim skega državnega pravdništva in njegovega šefa*, ki ni nihče drug kot Achille Gallucci. R. G. vojaki so bili ranjeni, med temi pa je Montesi utrpel najhujše poškodbe. Prepeljali so ga v bejrutsko civilno bolnišnico, že naslednjega dne pa je prispel iz Rima kirurg prof. Guidetti, ki je ugotovil, da mladeniča zaradi težkih poškodb na hrbtenici ni mogoče operirati v Bejrutu, ter je zato odredil takojšen prevoz v Rim s posebnim sanitarnim letalom. V rimski polikliniki je kasne je Montesija operiral in mu odstra nil iz hrbtenice železne drobce. Včeraj ponoči pa se je njegovo edrav-stveno stanje nenadoma poslabšalo in v zgodnjih dopoldanskih urah je umrl, verjetno zaradi embolije v pljučih. Vest o smrti Filippa Montesija je tragično odjeknila v Fanu, odkoder je bil mladenič doma. Montesi je namreč edini sin vdove Marie Sar cinelli. Njegov oče je umrl teta 1970, njegov edini brat pa pred stirinn leti, oba v tragičnih okoliščinah. Montesi je kot edini sin vložil prošnjo za oprostitev vojaškega roka, vendar so mu prošnjo zavrnili, ker jS bila mati zaposlena kot sluginja in je tudi prejemala pokojnino po možu. V Fanu se je včeraj na izrsd-ni seji sestal občinski odbor m proglasil splošno žalovanje za dan pogreba, ki pa ga še niso določili. Mo i-tesijevi sorodniki so včeraj odšli v Rim in so izrecno zavrnili vse žalne manifestacije. Dejali so, da če želi priti predsednik Pertini na Dogreb, naj pride, ostalih oblasti pa nočeio. Vest o smrti mladega vojam je vzbudila žalost tudi pri vseh predstavnikih oblasti. Predstavniki parlamenta, vlade, strank in drugih organizacij so, seveda poleg predsednika Pertinija, naslovili družini so žalne brzojavke. O stanju italijanskih vojakov v Filippo Montesi Libanonu bosta danes razpravljali senatni komisiji za obrambo in za zunanje zadeve. Razprava ib bila predvidena že od prejšnjega tedna, žal smrt Filippa Montesija pa bo nedvomno vplivala na potek razprave. Spel skrivnostna podmornica na Švedskem? STOCKHOLM — švedska vojna mornarica je od včeraj znova v Stanju pripravljenosti, potem ko je »precej oseb1 hkrati videlo stolp neznane podmornice, ki je med plovbo štrlel iz morja*. Podmornica naj bi se oddaljevala od znanega pomorskega oporišča Muskoe proti jugu. LJUBLJANA - V Sloveniji je zaposlenih okrog 135 tisoč delavcev iz drugih jugoslovanskih republik. Kar 60 odstotkov le-teh jih stalno živi v SR Sloveniji. SE 0 PONEDELJKOVI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA Zaostrovanje odnosov med strankami močno zapleta rešitev sedanje krize V takem političnem vzdušju dejanske preti upravam komi-KD zelo kritična do laično - socialističnih strank sar Ponedeljkova seja tržaškega pokrajinskega sveta, na kateri so kot znano izglasovali kar tri «nezaupnice* Claricijevemu odboru, je tudi jasno razkrila, kakšna so stališča posameznih strank glede bližnje bodočnosti pokrajinske in posredno tudi občinske uprave. Slika, ki se zrcali iz te razprave, ni rožnata in tudi ne obeta nikakršnih kratkoročnih razčiščenj. Zato si moramo letos pričakovati zelo «vročo» in kon-fliktualno volilno kampanjo za obnovitev deželnega sveta, v kateri bodo Trst in njegovi številni »vozli* spet jeziček na tehtnici za marsikatero povolilno zavezništvo. Od volitev nas ločujejo najmanj trije meseci, od sestave novega deželnega odbora pa gotovo dosti več. Vprašanje je, kdo bo takrat upravljal občino in pokrajino: od ljudstva izvoljeni zastopniki ali pa izredni vladni komisar? Marsikomu se bo v tem trenutku ta dilema zdela nekoliko prenagljena, potek dogodkov na politi V nem prizorišču pa nas sili, da je treba razmišljati tudi v to smer. Komisarske uprave si ne želi nihče. »recepti* za njeno preprečitev pa so si zelo različni. Demokratična opozicija (KPI, KD in MT) je mnenja, da se je pokrajinski odbor v celoti izneveril svojim programom in svojim obvezam in da njegovo dosedanje delo predstavlja pravi polom. Clarici mora zato takoj odstopiti, pravijo te stranke in tako omogočiti poglobljeno politično razčišče-nje. ki bo v perspektivi omogočilo odobritev proračuna ter izključitev možnosti komisarske uprave. Koalicija, ki trenutno vodi odbor, je še mnenja opozicija, ne daje nobenih političnih jamstev za rešitev perečih tržaških problemov, zlasti laiko - socialistične sile pa niso upravičile vloge »naprednega pritiska* na LpT. S tako nepremišljeno politiko bo manjšinski odbor, ki mu predsedujejo socialist Clarici, sta poudarila načelnika svetovalskih skupin KPI in KD Martone in Locchi, popeljal pokrajino naravnost v »naročje* vladnega komisarja. Koalicija lista - laiki pa je seveda nasprotnega mnenja. Mi nasprotujemo, pravijo njeni voditelji, tako-zvanim »krizam v temi*, manjšinska odbora sta zato v vseh okoliščinah boljši rešitvi kot vsakršna upravna in politična praznina. Tako laiki kot listarji so v ponedeljek pokazali veliko »pripravljenost* za politično razčiščenje in konec koncev tudi za razširitev koalicije na Krščansko demokracijo, ki pa mora plačati »davek* za vstop v odbora. Ta znana »pristojbina* pomeni kot že nekaj časa hrupno zahteva Lista, sprejetje s strani vlade tako i-menovanega »paketa za Trst*. To stališče demokristjani jasno pojmujejo kot politično izsiljevanje na njihov račun in bodo tako na občini kot na pokrajini še dalje sedeli na klopeh opozicije, ki pa je v obeh izvoljenih telesih številčno gledano večina. Taka so torej v grobih obrisih stališča, ki so izšla s ponedeljkove seje pokrajinske skupščine. Kljub trem političnim »nezaupnicam* o-staja Clarici trdno na svojem mestu, kot smo izvedeli pa odbor že pripravlja osnutek finančnega proračuna za leto 1983. Po vesteh, ki prihajajo iz Rima, bi morala pokrajina, kot vse krajevne ustanove, izglasovati ta dokument do vključno 31. maja. Časa za razmišljanje torej ne manjka, bomo videli pa. če ga bodo znale stranke dobro izkoristiti. V zvezi s ponedeljkovimi glasovanji na seji pokrajinskega sveta sta sinoči deželni in pokrajinski tajnik KD Biasutti in Coslovich v izjavi za tisk označila namen Claricija, da kljub »nezaupnicam* ostane še da lje na svojem mestu, za nedopustno stališče v prezir najenostavnejših pravil demokracije. Voditelja stranke zelo ostro kritizirata zlasti deželna vodstva laično - socialističnih sil, «ki so skušale v tem času na vsak način in v vseh o-blikah prezreti sporazume in obveze glede razširitve tržaških koalicij*. Demokristjani obenem tudi spet odločno zavračajo »izpitno preizkušnjo* raznih gospodarskih in davčnih olajšav v korist Trsta, ki ostaja za LpT temeljni «pogoj» za vstop KD v večino. Manifestacija za referendume Pred sedežem deželnega sveta se bo danes, ob 9. uri, začela manifestacija, ki jo prirejajo pobudniki zakonskega osnutka Cavallo (D-P) - Cocianni (KD) o prepovedi lova na ptice (v njegovo podporo je bilo že zbranih skoraj 60 tisoč podpisov) in vse tiste sile, ki zahtevajo, da bi deželni svet pred iztekom mandatne dobe poleg o tem osnutku razpravljal tudi o uvedbi referenduma v Furlaniji - Julijski krajini. O teh vprašanjih bodo namreč jutri dopoldne odločali načelniki svetovalskih skupin. PO VESTEH IZ RIMA NOVA DISKRIMINACIJA V ŠKODO NAŠE DEŽELE F-JK je edina dežela s posebnim statutom, ki še ni dosegla prilagoditve višine rednih dohodkov - KPI: Odgovornost deželne vlade in večinskih strank V Sežani srečanje gozdnih izvedencev Na pobudo tamkajšnje občinske skupščine bo v Sežani v kratkem srečanje gozdnih izvedencev Furlanije - Julijske krajine in SR Slovenije, ki se bodo domenili za enotno akcijo za zatiranje borovega prelca na obmejnem področju. Tako so se namreč domenili na nedavnem srečanju ob predstavitvi publikacije o seminarju o Glinščici, ki so se ga udeležili tudi visoki predstavniki obeh obmejnih dežel. Meseca maja pa se bo na plenarnem zasedanju, ki se bo baje odvijalo nekje pri Kamniku, sestala tudi posebna delovna komisija naše dežele in SR Slovenije, ki se ukvarja s skupnimi pobudami za varstvo okolja. KER IZ RIMA ŠE NI ODGOVORA NA ZAHTEVE PO SREČANJU Delavci škedenjske železarne demonstrativno blokirali ladjo MANIFESTACIJA DELAVCEV PAPIRNICE Delavci štivanske paparniče so včeraj popoldne za štiri ure prekrižali roke. Stavko je delavski svet podjetja v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami oklical v znak protesta, ker ni prišlo do pričakovanega izvajanja sporazuma v zvezi z načrtom za okrepitev obrata. Stavkajoči delavci so tudi živahno demonstrirali pred sedežem zveze industrijcev, kjer so potekali razgovori med sindikalnimi predstavniki in vodstvom podjetja. Za danes in jutri so napovedane delavske skupščine, na katerih bodo razprav- ..... ‘1" ,mtr . Ijhli o poteku' teh razgovorov. Sindikalni predstavniki namreč niso zadovoljni z odgovorom vodstva podjetja. Slednje je sicer povedalo, da načrta za okrepitev proizvodnje v paparnici ne bo mogoče uresničiti, če preden ne bodo rešili določenih problemov v zvezi z družbeno glavnico, niso pa povedali, do kdaj in kako nameravajo vso zadevo dokončno razčistiti. Stavkajoči delavci so manifestirali tudi pred sedežem RAI z zahtevo, da bi sredstva javnega obveščanja bolje poročala o hudih problemih papirnice. S SINOČNJEGA OBČNEGA ZBORA GOSTINSKE SEKCIJE SDGZ «Gostinci bredemo iz težave v težavo naših problemov pa ne jemljejo resno> V novem odboru potrjena tako predsednik (Karlo Guštin) kot tajnik (telice Ostrouška) V okviru priprav na občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki bo v nedeljo, 27. t.m.. ob 9. uri v goriškem Kulturnem domu, se je včeraj na sedežu SDGZ odvila še zadnja sek-cijska skupščina. Na vrsti so bili gostinci, ki so v lepem številu zasedli sejno dvorano in potrdili zaupanje v to našo osrednjo gospodarsko ustanovo v zamejstvu. »To je vendar naše združenje, saj smo Slovenci,* nam je dejala gostilničarka iz Nabrežine in zadela v srž narodnostne problematike: edinole, če bomo združeni, če se bomo vključevali v naše organizacije, se bomo zamejci lahko ohranili in razvijali. V tem duhu se je tudi razvil občni zbor, ki se je začel s predsedniškim poročilom Karla Guština — ob njem so bili tajnik sekcije Fe-lice Ostrouška, direktor SDGZ Vojko Kocjančič in organizacijski tajnik sekcije Igor Milič — nadaljeval s poglobljeno razpravo in končal z izvolitvijo novega odbora. Za predsednika je bil potrjen Karlo Guštin, tajnik je ostal Felice Ostrouška, odborniki so še Josip Guštin, Luigi Guštin, Igor Petaros, Zora Mervič. Božo Jejčič, Romano Škabar, Vanda Dol jak, Silvana Pegan in Boris terjal. NA POBUDO ODBORNIŠTVA ZA IZSELJENSTVO TURNEJA P0DRECC0VIH LUTK MED FURLANSKE IZSELJENCE Leta 1979 je Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine ustanovilo poseben odsek »Podreccove lutke* z namenom, da ohrani umetniško in kulturno bogastvo tega velikega ustvarjalca ter ga oživi k novemu življenju tudi z izvirnimi predstavami. Letos je, od stoletnici rojstva Vittoria Podrecca, odsek Po-dreccovih lutk uprizoril pod režijo Francesca Macedonia predstavo »Mesečni svet* Carla Goldonija na glasbo Haydna v jazzovski priredbi in izvirnih skladb Silvia Donatija. Prav s tem delom bo Stalno gledališče F—JK v drugi polovici a prila gostovalo v Parizu, Bruslju, Mulhousu in Baslu, pri glavnih skupinah furlanskih izseljencev. Pobudo, ki jo prireja odbomištvo za izseljenstvo in socialna vprašanja, je včeraj na tiskovni konferenci predstavil sam odbornik Renzulli. S turnejo namerava naša dežela proslaviti to pomembno obletnico u-stvarjalca Podreccovih malčkov, je dejal odbornik Renzulli, in hkrati nuditi, v okviru spodbujanja in razvijanja tesnejših stikov med našo deželo in izseljenci, kvalitetno kulturno doživetje. Pobuda je del širšega programa, s katerim želi od-borništvo poglobiti odnose z izseljen ci. tudi s tistimi, ki so se stalno preselili v tujino. Zlasti pri mladini, ki išče svoje korenine, ne sprejema pa nostalgične in oleografič-ne podobe naše dežele, je prisotna potreba po kakovostnih kulturnih pobudah z naše strani, je nadaljeval Renzulli, kar lahko obogati kulturno ustvarjanje in delovanje samih izseljencev. Pri pobudi sodelujejo razna društva Fogolars fur-!»ns. italiianski kulturni center v Bruslju ter italijanski konzulat v Baslu. Predsednik Guštin je naglasil, da je bila sekcija po preustroju odborov po kategorijah mnogo bolj prisotna na terenu ter nanizal žgoče probleme, ki tarejo gostince in ki so bili v diskusiji še poglobljeni. Ti zadevajo: vodenje knjig in regi- strov — potreben je izpopolnjevalni tečaj, napovedan za jesen; pomanjkanje delovne sile — domače ni. zdaj pa niti jugoslovanske zaradi omejitvenih ukrepov, zato bi jo bilo treba črpati iz množice mla dih po obveznem šolanju, katerim bi morali oskrbeti poklicni tečaj, hkrati pa rešiti problem visokih vajeniških prejemkov; nove obveznosti glede elektronskih blagajn, tehtnic in vinskih čepov, ki so pravi absurd: nevzdržni položaj gostincev, kar zadeva socialno skrbstvo in pokojnine: pa še, med drugim, vprašanje dvodnevnega tedenskega počitka. Na te in gornje težave javnost ne pomisli, ker z njimi sploh ni seznanjena, a o gostincih pravi, da goste »ožemajo kot mokre krpe*. Iznešena je tudi bila zamisel o širokopotezni reklamni akciji v korist celovitega zamejskega gostinstva od Milj do Trbiža, ki je dokaj živo, a premalo poznano in cenjeno. Pobudo, ki bi slonela na izdajanju vsebinsko bogatih in lično u-rejenih brošur s prikazom krajinskih lepot in gastronomskih značilnosti naših gostišč, bi morda raz tegnili na vinogradnike, kot je bilo storjeno na Goriškem, in tako postregli gostu še z raznolikostjo domačih vin. Z združenimi močmi bi brez težav krili ustrezne stroške, obenem pa pozneje privabili še vse tiste slovenske gostince, ki niso da nes člani Slovenskega deželnega gospodarske ,a združenja. Takšna re-klamizacija predpostavlja seveda, tam, kjer tega treba, posodobitev gostišč in ponudbe, to se pravi sprotno prilagajanje okusu gostov, ki so spričo kriznih razmer čedalje zahtevnejši, (dg) ■ Zadeva škedenjske železarne Terni je zlasti po petkovi dokaj svojevrstni delavski manifestaciji na trgu pred prefekturo in tržaško občinsko palačo, po raznih srečanjih s predstavniki krajevnih oblasti in po njihovih solidarnostnih izjavah in obvezah za odločno posredovanje, silno razburkala vode tržaškega javnega življenja, iz Rima pa še nobenega glasu, kot bi se ne bilo nič zgodilo. Na zahtevo po srečanju z ministrom za državne u-deležbe Giannijem De Michelisom in z vodstvom Finsider, zahtevo, ki jo je osvojil in posredoval tudi tržaški občinski svet in ki jo je že v petek posredoval v Rim tržaški podprefekt, ni še nobenega odgovora. Delavci železarne so zato včeraj odgovorili na molk z novo protestno akcijo. Po dokaj živahni in rifŽbtffljlVi skupščini so sklenili blolBraVj 'trgovsko ladjo »Salvatore d’Amičo», last družbe Sidemar, ki je ž&sTdžaHh ob pomolu železarne. Z ladje so raztovorili rudo in bi bila morala okrog poldne odpluti, a delavci so nanjo spustili ročice velikih žerjavov in jo tudi sami zastražili, da bi ne mogla odpluti. Sklenili so. da bo ladja blokira na v pristanu, dokler ne bo zadovoljivega odgovora z ministrstva za državne udeležbo. Svojo nenavadno odločitev je delavski svet železarne objavil v posebnem letaku, ki so ga včeraj razdeljevali pred tovarno ter v tiskovnem poročilu. »Čas je, je med drugim rečeno v tiskovnem poročilu, da Finsider in minister De Miche-lis. ki je lani, med svojim obiskom v Trstu, na skupščini delavcev Terni, svečano delil obljube, stopita iz svoje nepremičnosti in se korenito lotita problema proizvodne preosno-ve škedenjske železarne*. Kot znano, bi morala grupa Terni že izde lati načrt, po katerem bi del zmog ljavosti železarne preusmerili na novo, alternativno proizvodnjo cevi iz surovega železa. Pri tem gre tudi za pomoč iz razpoložljivosti po zakonu 828. Vendar zaenkrat ni še nobena stvarna pomoč povsem zagotovljena in usoda železarne Terni ostaja slej ko prej negotova. Od tu odločen nastop delavstva, ki se krčevito bori v prvi vrsti za goli obstoj obrata. V zvezi s podporo škedenjski železarni se je včeraj tudi predsednik tržaške pokrajine Clarici zavzel pri deželnih oblasteh, da bi pri razdeljevanju sredstev po zakonu 828 u-poštevale probleme železarne ter nakazale 25 milijard lir in ji s tem omogočile, da bi uresničila svoje razvojne načrte. Na podlagi mandata načelnikov svetovalskih skupin na pokrajini je predsednik Clarici obenem zahteval poglobljeno analizo pogojev za preosnovo obrata. Kot so iz Rima sporočili komunistični poslanci Baracetti, Miglio-rini in Colomba, je vlada s svojimi amandmaji finančnemu zakonu sklenila rešiti vprašanje prilagoditve rednih dohodkov dežele s posebnim statutom Sardinije, ki bo tako že z letom 1983 lahko razpolagala z 290 milijardami lir več rednih dohodkov. To prilagoditev so že prej opravili za dežele Sicilijo, Tridentinsko - Gornje Poadižje in Dolino Aoste, ne pa še za našo deželo, ki se je morala tako v zadnjih letih odreči skupno kakim 1000 milijardam rednih dohodkov. Vlada pa je na ta način tudi prezrla dokument senata še iz leta 1981, ki je pozival osrednjo oblast, naj prilagodi redne dohodke za vse dežele s posebnim statutom. Parlamentarci KPI so seveda protestirali proti tej nedopustni diskriminaciji v škodo naše dežele, ugotovili pa so tudi, da je bilo sardinskim zahtevam ugodeno zaradi močnega pritiska na vlado s strani sardinskega deželnega odbora in sveta, medtem ko tukajšnji deželni odbor in večinske politične sile v svojih zahtevah očitno niso bili dovolj odločni. Vsekakor je KPI že predložila ustrezne amandmaje finančnemu zakonu, po katerih bi lahko naša dežela prejela za letos okrog 250 milijard lir dodatnega prispevka. Včeraj so se v poslanski zbornici sestali vsi poslanci naše dežele, ki so se pogovorili o morebitnih korakih v odnosu z vlado in s poslansko komisijo za proračun, da bi našli zadovoljivo rešitev tudi za našo deželo, preden bi parlament razpravljal o finančnem zakonu. POTEM KO SO BILI OBNOVLJENI VODSTVENI ORGANI Potek občnega zbora osrednje vprašanje zadnje seje glavnega sveta Kmečke zveze Ostro obsojena odsotnost predstavnika dežele - Obširna razprava o poklicnem seznamu ter o odnosih do strank in italijanske Coltivatori diretti - Veliko začudenje glede posega predsednika KOS Potem ko je glavni svet Kmečke zveze na svoji zadnji seji obnovil vodstvene organe stranke, je v nadaljevanju zasedanja, ki je bilo prvo po letošnjem občnem zboru, razpravljal še o vrsti drugih vprašanj. Jasno je, da je bil prav potek občnega zbora z vsemi poročili in posegi ter stališči, ki so jih na njem izrazili razni člani in predstavniki organizacij in strank, med glavnimi točkami razprave. Glavni svet KZ je z zadovoljstvom ocenil vse posege, ki so bili vzpodbudni za delovanje organizacije, predvsem pa za njena prizadevanja za razvoj kmetijstva. Zelo ostro pa so odborniki obsodili odsotnost predstavnika deželne u-prave, oziroma odbornika za kmetijstvo in predstavnika periferičnih u-radov tega odborništva. Vprašali so se, kako je lahko upravičen obstoj teh uradov, če se njegovi funkcionarji ne udeležujejo shodov, ki jih prirejajo kmeti in ki hočejo odražati stanje, potrebe in predloge za reševanje kmetijske problematike. Odsotnost deželnih oblasti, je bilo poudarjeno, je ponoven dokaz, ki potrjuje stališče KZ, po katerem je krizno stanje kmetijstva v večji meri odvisno od odnosa pristojnih krajevnih oblasti in politične volje na deželni ravni, kot pa državna kmetijska politika. Jasno je zato, da bo KZ nastopila pri vseh pristojnih o-blasteh, da bi se tako stanje spremenilo. Govor je bil tudi o poklicnem seznamu kmetijskih podjetnikov. Problem je znan: namesto da bi dežela sklicala volitve za izvolitev komisije, ki bi ta seznam vodila, je lani sama z deželnim zakonom ustanovila posebno komisijo, ki mora o-pravljati to nalogo. Zakon je stopil v veljavo 10. decembra lani; v komisiji, ki jo zakon predvideva, je predviden tudi predstavnik KZ; na- iiiiiiiiiiimainiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiifiiHiiHtiMKiltiHtiinimimiiititHiiiiimiiiittiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiimiiii S PREDVČERAJŠNJEGA SESTANKA NA OPČINAH VZPI pripravlja proslave 40. obletnice osvoboditve Predvčerajšnjim zvečer je bil v dvoranici prosvetnega društva na Opčinah širši sestanek predsedstva pokrajinskega odbora VZPI - ANPI ter predsednikov in tajnikov sekcij združenja celotnega ozemlja. Šesta nek je predstavljal v krajevnem merilu nadaljevanje dela vsedržavnega sveta ANPI - VZPI, ki se je sestal pred dnevi v Firencah. V tem in naslednjih dveh letih bo združenje priredilo po vsej Italiji in seveda tudi pri nas borbene pro- Pri KZ na razpolago nalepke IVA za prodajo vina Kmečka zveza sporoča, da so v njenih uradih na razpolago vsem tistim, ki so zanje zaprosili, nalepke (contrassegni) IVA, ki jih je treba nalepiti na posode do 60 litrov zmogljivosti za prodajo vina. Vsi zainteresirani naj se zato čim-prej zglasijo v njenih uradih. O teh novih predpisih pa je KZ sinoči priredila že tretje predavanje po občinah; bilo je Zgoniku, in kot ostala organiziraDo..v.,.sodelova nju z občinsko upravo. Podobno predavanje bo jutri, ob 20. uri, v Kulturnem domu A. Sirk v Križu. • Deželni odbor je včeraj začel zaključno fazo notranjega dogovarjanja glede uporabe finančnih sredstev po zakonu štev. 828. Začel je namreč razpravljati o zakonskem o-snutku, ki določa porazdelitev teh sredstev, od katerih je 250 milijard lir namenjenih utrditvi in razširitvi produktivne osnove ter podpori in obrambi zaposlitve na Tržaškem in Goriškem in v drugih predelih F-JK, ki jih potres ni prizadel. Razprava o govorjenem jeziku sinoči v Slovenskem klubu Problem jezika, kot bistvenega . torskim delom zlasti na gledališkem elementa za komuniciranje in spo-j področju in je kot lektor večkrat po-ruzumevanje med ljudmi, je zmerom magal pri delu tudi našemu Sloven Drevi v Križu srečanje zadružnikov Člana, upravniki, odborniki in uslužbenci kmetijskih zadrug tržaške pokrajine, župani, predstavniki strank ter družbenih in gospodarskih organizacij so vabljeni, da se drevi udeležijo javnega srečanja,-ki ga v prostorih Kulturnega doma Albert . Sirk v Križu prireja .deželno združenje kmetijskih zadrug. Srečanje, ki se bo začelo ob 20. uri, se bo odvijalo na te mo: »Kmetijsko zadružništvo kot instrument proizvodne organiziranosti krajevnih sredstev pri pospeševanju narodnostne istovetnosti.* Srečanje sodi v sklop priprav na četrti deželni kongres združenja, ki bo v kraju Villa Chiozza di Cervignano v soboto, 26. t.m. aktualen, v naših specifičnih narodnostnih razmerah pa še zlasti. Zato so kulturni večeri, za kakršnega sta poskrbela sinoči v Gregorčičevi dvorani Slovenski klub in tržaški pododbor Združenja dramskih umetnikov Slovenije, izredno koristni in potrebni in bi jih zato kazalo večkrat posredovati naši javnosti. Mimogrede pa bi lahko pripomnili, da bi jih prav tako kazalo obiskovati v večjem številu, kot smo ga zabeležili sinoči. Tehtna razprava o uporabi govorjenega (pa tudi pisanega) jezika je pomembna ne samo za dramske umetnike, ki so bili prireditelji sinočnjega večera in so se ga tudi polnoštevilno udeležili, temveč tudi za druge, zlasti za naše šolnike in druge javne delavce. Gost večera je bil prof. Jože Faganel. kj se uspešno ukvarja z lek- skemu stalnemu gledališču. Svoje zanimivo izvajanje je osredotočil predvsem na razvejano problematiko govorjenega jezika in poudaril pomen ne le njegove oblike, temveč predvsem vsebine, kar pomeni tudi ovrednotenje tako imenovanega organskega jezika, ali govorice okolja, ki nas obdaja. Še besedo o Združenju dramskih umetnikov, o katerem pri nas doslej nismo veliko slišali. Vlogo in cilje združenja je predstavil Adri-jan Rustja. ZDUS, ki skrbi predvsem za strokovne in profesionalne probleme gledališča, je doslej v Trstu obravnavala zgolj notranje probleme, sedaj pa je sklenila usmeriti svoje delovanje tudi navzven, o čemer priča sam sinočnji večer. V načrtih pa so še številne druge zanimive pobude slave 40-letnice osvobodilnega boja. Gre za triletno dejavnost, ki bo že letos zabeležila precej pomembnih manifestacij. To pa že pred pokrajinskim kongresom, ki bo v Trstu 8 maja letos. Včerajšnji sestanek je odprl tajnik Dušan Košuta, nakar je predsednik Calabria podal poročilo. Pri tem je posvetil posebno pozornost, po bežnem pregledu mednarodnega političnega položaja, žgočim vprašanjem italijanske politične, socialne in gospodarske stvarnosti. Med drugim je jasno in nedvoumno prikazal nevarnosti, ki izvirajo iz o-krepljene dejavnosti nazadnjaških krogov in sil, ki skušajo spodkopati temelje republiške ustave. Pri tem je navedel razne primere, kot nastop rimskega tožilstva proti višjemu sodnemu svetu, dogodke v Turinu in drugod. Tudi v deželi Furlaniji - Julijski krajini obstajajo znaki krepitve reakcionarnih in celo fašističnih sij; Naša dežela — je dejal Calabria — ni nikakršna oaza miru, temveč je izpostavljena številnim hevarho--stim. Pri vsem tem ne smemo pozabiti tudi, da je v tej deželi nameščenih veliko število izstrelkov in da je v njej navzoča velika večina italijanskih oboroženih sil. Kljub temu pa se bomo mi borili za ohranitev naše meje miru. Calabria je v svojem poročilu omenil še značilnosti osvobodilnega boja v naših krajih, ki je bil dedič večdesetletnega protifašističnega boja Slovencev in Italijanov. V nadaljevanju je predsednik nekoliko podrobneje razčlenil pobude letošnjih borbenih proslav pri nas. pa tudi v sodelovanju z borčevskimi organizacijami na drugi strani meje. Navzoči so tudi že napovedali. vsaj deloma, sekcijska predkongresna zborovanja v prihodnjem mesecu. Nadaljevanj« razprave o kmečkem turizmu Deželni svet je včerajšnjo sejo v glavnem posvetil vrsti upra vnih vprašanj; seja se je sicer začela z odgovori odbornikov na vprašanja in interpelacije, nakar .je skupščina izvolila svetovalca Čampa gnola (KD) za enega od štirih tajnikov predsedstva skupščine, potem ko .je to mesto ostalo prosto z izvolitvijo Specogne v deželni odbor. Deželni svet se bo ponovno sestal danes dopoldne, na dnevnem redu pa je tudi nadaljevanje razprave o zakonskem osnutku o kmečkem turizmu. • Pred nekaj dnevi je dopotoval v Trst novi vicekonzul ZDA Gregory V. Powell. ša strokovna organizacija ga je ž* imenovala, da bi komisija začela čimprej delovati (v pomanjkanju tega so namreč zaustavljene številne prošnje in pratike, o katerih se mora izreči) v korist kmetov. Doslej pa predsednik deželnega odbora še ni podpisal ustreznega odloka, zaradi česar si bo KZ prizadevala, da bi do tega prišlo čimprej, v izjemnem primeru pa je pripravljena prijaviti sodnim oblastem deželno upravo, ker ni opravila svoje dolžnosti. Diskusija je stekla tudi okrog vsebine poročila, ki ga je na občnem zboru podal predsednik Alfonz Guštin glede njegovega naglasa na zahtevo, da se mora vsa slovenska narodnostna skupnost izraziti, katera je resnična predstavnica slovenskega kmeta: Kmečka zveza ali italijanska Coltivatori diretti. Pri tem je podpredsednik Alojz Debeliš izrazil, da bi bilo po njegovem mnenju krivično, če bi KZ napadala stranko SSk, ki si stalno prizadeva za pravice našega kmeta in naše skupnosti. S tem stališčem so se strinjali vsi člani glavnega sveta, P« čemer je Alfonz Guštin poudaril, da KZ noče s tem v zvezi napada« nobene politične stranke; obratno-' želi si jasnost in dejansko podporo za ustvarjanje stvarne enotnosti v korist slovenskega kmečkega življa-V diskusijo je poseglo veliko število svetovalcev, ki so se strinjali * predlogom Josipa Sancina, ki je poudaril, da bi morale vse stranke, * katerih se Slovenci udejstvujejo, pripraviti svoje pripadnike, da s* včlanijo v Kmečko zvezo. Glavni svet KZ je razpravljal tudi o odnosih do italijanske organizacije Coltivatori diretti. Ugotovljeno je bilo, da je še preveč slovenskih kmetov pri tej organizaciji; razlogi so verjetno različni, eden od teh Pa je, da ljudje ne vedo, kaj je pravzaprav ta organizacija. Zato bo morala KZ nameniti več sil, da bi slovenski kmeti, zaradi česar ni mogoče dovoljevati, da bi naši ljudje b>“ instrument narodnostnega razkrajanja ter instrument izvajanja take politike, ki hoče Slovence razdeljene, kar lahko omogoči izvajanje take politike, ki ne upošteva ne potreb kmetijstva in niti potreb skupnosti, ampak jo sili k gospodarskemu obubo-žanju in narodnostnemu propadanju- V tem okviru ima KZ veliko i® nelahko vlogo, zanjo pa se mor* skupnost, saj je ta vloga osnovati* tudi na narodni zavesti naših kmetov, od katerih je tudi vsekakor odvisno, če bomo zares lahko samostojno odločali o naši usodi. Glede posega predsednika KGS * zvezi z uporabo prve milijarde lir. ki jo je ta ustanova prijela kot protivrednost za škodo, ki jo bo narodnostni skupnosti povzročil odvzem zemlje za gradnjo nove avtoceste, je glavni svet KZ z največjim začudenjem ocenil njegove besede; n* občnem zboru je namreč dejal, da KGS namerava uporabiti ta denar za družbene in kulturne potrebe širšega značaja v korist prizadete skupnosti in da pri tem KGS ne namerava upoštevati potreb kmetijstva, češ da so za ta sektor na razpolago druge možnosti pridobivanja finančnih sredstev. S tem v zvezi je g'y-ni svet KZ ponovno potrdil svoje sta'išče - načrt, ki ga je izdelal glede uporabe teh finančnih sredstev in poudaril, da bi bilo treba t* načrt vsekakor upoštevati. • Nadaljujejo se pokongresne skupščine KPI. Ob 17.30 na sedežu v Ul-San Lorenzo in Selva 4 bo skupščina sekcij Gramsci in Gherlani ob navzočnosti Perle Luša; ob 18. uri pa v Ul. Capitolina skupščina sek-cije Bubnich. Jutri v Rossettiju premiera «Iatona» Za abonmajsko sezono Teatra Stabile bo jutri zvečer v gledališču Rossetti premiera »Zatona* Re'. nata Simonija. Delo je režiral Lutfl* Sguarzina. v glavni vlogi pa nastopa Oreste Lionello. Sceno h* kostume je izdelal Paolo Tommasi. ..............................i......n...............................................................................................■■■•■<••>■■■ FINANČNI STRAŽNIKI ARETIRALI ZNANEGA ODVETNIKA IN TRGOVCA Adv. Giordana obtožujejo obrekovanja in osebne ter stvarne pomoči, trgovca Brandemburga pa izvoza valute v višini milijarde lir Odvetniške kroge je včeraj presenetila vest, da so finančni stražniki aretirali 37 letnega odvetnika Maria Giordana, enega najbolj ble stečih in uglednih odvetnikov mlajše generacije. Preiskovalna sodnika Colarieti in Gullotta sta ga na zahtevo namestnikov državnih prav-dnikov Staffe in Grohmana obtožila sodelovanja pri obrekovanju. Zapor ni nalog, ki ga je proti njemu izdal sam državni pravdnik Zanetti. pod pisal ga je tudi namestnik državnega tožilca Drigani, pa ga obtožuje tudi osebne in stvarne pomoči, ki naj bi jo nudil nekomu za prikrivanje odgovornosti. Včeraj so finančni stražniki aretirali tudi trgovca Giacoma Brandemburga. Rdeča nit med prvo in drugo aretacijo je verjetno namestnik državnega tožilca Drigani, ki je podpisal zaporni nalog proti Brandemburgu. Obtožuje ga nedo- voljenega izvoza več kot milijarde lir valute. Preiskavi, ki sta v polnem teku, vodi osebno deželni načelnik finančnih stražnikov Vin-cenzo Lombardo. Gre verjetno za zelo kočljivo zadevo, o kateri vlada velika preiskovalna tajnost, kajti tako preiskovalna sodnika kot žena aretiranega Giordana in namestniki tožilcev so se na naša vprašanja umaknili v popoln molk. ki ga je Staffa opravičil z dejstvom, da se preiskava nadaljuje in da bo lahko prišlo do razpletov. Na vprašanje, kako sta aretaciji povezani, nam je odgovoril s trditvijo, da je njegova preiskava povsem ločena od one, ki jo vodi Drigani, s sodelovanjem državnega pravdnika. • Na sedežu rocolske sekcije KPI bo drevi ob 20 30 javna skupščina na temo »Cene, urniki trgovin, ka kovost izdelkov, propaganda*. DO NESREČE JE PRIŠLO, KER JE ENEGA VOZNIKA VERJETNO ZADELA KAP Čelno trčenje v Drevoredu sv. Andreja: ena oseba mrtva in dve hudo ranjeni V Drevoredu sv. Andreja, prav pri mostičku, ki pelje v bivšo Tovarno strojev, je včeraj zjutraj o-krog 10. ure prišlo do hude promet ne nesreče, v kateri je ena oseba izgubila življenje, dve pa sta bili hudo ranjeni. Ko so reševalci prihiteli na kraj nesreče, je bilo za 55-letnega uradnika Salvatoreja O-limpa iz Ul. Scomparini 37/1 že prepozno: izdihnil je med pločevinami svojega povsem uničenega avta. V bolnico pa so prepeljali 20-letno Maro Pandolfo in njenega moža, 28-letnega Paola Lucija, s katerim stanuje v Latisani. Žensko so sprejeli na oddelku za oživljanje s prognozo 30 dni zaradi hudega u-darca. ki ga je zadobila v glavo in vsled katerega je nastopila rahla koma Mož pa se bo moral zdraviti 40 dni na ortopedskem oddelku. i Kako je prišlo do nesreče? Preiskovalci so ugotovili, da je Olimpo s svojo giulietto, ki jo je upravljal proti mestni periferiji, najprej zavozil na »vojo desno, v ograjo, od tu pa je zavil na drugo stran cestišč* in čelno trčil v nasproti vozeči fla* 124, katerega je upravljal Paolo Luci. Pokojnikov brat, ki je takoj prihitel na kraj nesreče, je pov*' dal, da je Salvatore Olimpo že dalj časa imel težave s srcem. Zato ja zelo verjetno, da ga je med vožnjo zadela kap Slovensko lovsko društvo Furlani je-Julijske krajine Doberdob Uroka ob smrti svojega člana RUDIJA SEMCA svojcem Iskreno sožalje. Učenci J. razreda osnovne šol* Primož Trubar skupno s starši U" rekajo svoji učiteljici Silvani globoko sožalje ob izgubi dragega brata ALDA Gledališča SSG »Smrtni ples* A. Strindberga — danes. 23. t.m., ob 19.30 v Mestnem gledališču ljubljanskem; v petek, 25. marca, ob 19.30 v Kamniku. ROSSETT1 Od jutri 24. t.m. bo na sporedu «Tramonto» Renata Simonija. V abonmaju odrezek št. 7. Rezervacije pri glavni blagajni. VERDI V soboto, 26. t.m., ob 20. uri red A za vs vrste prostorov, bo na sporedu premiera Puccinijeve opere »Turandot*. Dirigent Daniel O-ren, režiser Alberto Fassini. orkester in zbor bo vodil Andrea Giorgi. O operi bo v petek ob 19. uri v Novinarskem krožku. Korzo Italia 12, spregovoril znani kritik Gior-gio Gualerzi. Vstop prost. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V petek, 25. t.m., ob 20. uri: Jožef in Marija — Lov na podgane v gledališki dvora,J v Solkanu, abonma S-petek C in izven. CANKARJEV DOM • LJUBLJANA Mala dvorana V soboto, 26. t.m., ob 10. uri: Otroška matineja «Družina junakov*, amatersko gled. iz Bugojna. Okrogla dvorana Jutri, 24. t.m., ob 18. uri: Razgovor «Meštrovič danes*, vodi prof. Duško Kečkemet. V petek, 25. t.m., ob 21.45: Nočni šanson Svetlane Makarovič. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega dor.a v Emonskem Prehodu od ponedeljka do petka od 9- do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom oredstave. Belluschi. Zveza slovenskih kulturnih društev — Združenje pevskih zborov Primorske — KD Vesna PRIMORSKA POJE v petek, 25. marca, ob 20.30 v LJUDSKEM DOMU v Križu. NARODNA L\ ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na predavanje SLOVENSKO SLIKARSTVO PO LETU 1945 ki bo danes, 23. marca 1983, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Predaval bo mag. Jure MIKUŽ Kino Cappella Underground 16.00 «Para-dise». Režija Pupi Avati. Ariston 16.00 «La signora e di pas-saggio*. R. Schneider. Eden 17.00 «Sapore di mare*. Nazionale 16.00 «Babilonia, le dol-cezze del peccato*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 »Ufficiale e gen-tiluomo*. Penice 17.00 «Rambo». Barvni film za vsakogar. Mignon 17.00 «Saranno famosi*. Barvni film za vsakogar. Pilodrammatieo 15.00 «La borghese golosa*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16 00 «ET l’extraterrestre». Barvni film za vsakogar. Capitol 16 00 «ET l'extraterrestre*. Barvni film, za vsakogar. Cristallo 16.00 «E tutti risero*. B. Gazzara, A. Hepburn. Moderno 16.00—22.00 «Gli altri gior-ni del condor*. Barvni film. Radio 15.30 «Voglia di lei». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 15.30 «11 cacciatore*. R. De Niro. Prepovedan mladini ,pod 14. letom. Eumiere 16.30 «Jericho mile*. Včeraj-danes Danes, SREDA, 23. marca SLAVA Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 18.20 — Dolžina dneva 12.17 — Luna vzide ob 11.45 in zatone ob 2.56. Jutri, ČETRTEK, 24. marca SIMON Vreme včeraj: ob 12. uri 13.2 stopinje, zračni tlak 1006,7 mb pada. veter 14 km na uro južnik, vlaga 63-odstotna. nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 10 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Andrea Caproni. Mattia Brecelj, Sara Fonda. UMRLI SO: 72-letni Albano Prelz. 81-letni Giovanni Raffa. 87 letna Maria Marinuzzo vd. Fortunato, 72-letni Luigi Pergolis, 87-letna Maria Giovanna Bacer. 87-letna Aliče Spa-daro. 77-letna Antonia Vegliach vd. Rizzotti, 87-letni Guglielmo Battan, 6G-letna Elli Mitakidis vd. Piemon-tese. 80 letna Anna Cotich vd. Lus-sa, 70-letna Nerina Nedok, 90-letni Rodolfo Marcon. SLOVENSKO ^STALNO . ^GLEDALIŠČE F* V TRSTU Kulturni dom Gostovanje Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane CARLO GOLDONI SLUGA DVEH GOSPODOV KOMEDIJA jutri, 24. marca, ob 16. uri — ABONMA RED I, J. H. ob 20.30 — ABONMA RED D, E v petek, 25. marca, ob 20.30 — ABONMA RED A v soboto, 26. marca, ob 20.30 - ABONMA RED B, F v nedeljo, 27. marca, ob 16. uri - ABONMA RED C, G Cen j. abonentom sporočamo, da je združitev abonmajev nujna zaradi odmerjenega časa gostujočega ansambla. Prosimo za razumevanje. PD Slovenec Boršt - Zabrežec priredi danes, 23. marca, ob 20.30 KULTURNI VEČER SPORED: nastopajo učenci osnovne šole iz Boršta, otroški in mešani zbor Slovenec, pesnik Aleksij Pregare in kantavtor Ivo Tul. Koncerti šola Glasbene matice - Trst. Ciklus koncertov MLADI MLADIM. V četrtek, 24. marca, ob 18.30 v Gallusovi dvorani. Ul. R. Manna 29 Igor Starc - kitara. Na sporedu: Gorzanis, Paganini, Villa Lobos. Sor, De Falla, Brouwer. Vabljeni! Prispevki DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 1. Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 93, 'rosek, Milje (Lungomare Vene-a 3). Ki 8.30 do 13 00 in od 16.00 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (S. rancesco) 1. NOČNA SLUŽBA (ud 20.30 dalje) Trg Cavana 1. Trg Giotti (S Francesco) 1, Prosek, Milje (Lun gomare Venezia 3). Namesto cvetja na grobova tovariša Mirka Švaba in Rudija Sem-ca daruje Dušan Košuta z družino 20.000 za SKD Tabor Opčine in 20.000 lir za KD Vesna - Križ. Namesto cvetja na grob Milene Pertot darujeta družini Kriščak in Bole 20'.000 lir ža KD Barkovlje. V spomin na Alojzijo Flego in Remigija Kavaliča daruje Kristina Mozer 5.000 lt za KD Ivan Grbec. Razna obvestila Slovenska gobarska družina - Trst vabi člane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v petek 25. marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Predvajali bomo tudi diapozitive lanskih gobjih za nimivosti. k‘rya Ul. sv. Frančiška 20 vas vabi jutri, 24. marca, ob 18. uri na otvoritev slikarske razstave DEMETRIJA CEJA Samostojna razstava risb in grafik Tomaža Kržišnika bo na ogled še danes, 23. t.m. Danes praznuje 75. rojstni dan EDVARD GRGIČ iz Bazovice Iskreno mu čestitajo in želijo obilo zdravja žena Pepca, sin Janko ter hčeri Neva in Duška z družinami. ■ v ssjss BANCA DI"CREQlfO Dl TROSTE., r R 2 A š K A K RED |-T NA BANKA . ■ S. P. A. > TRST - UUCA F FjLZMO - 13! 61-«3<1S 23. 3. 1983 Ameriški dolar 1.430.— Kanadski dolar 1.170.— švicarski frank 693.— Danska krona 165.— Norveška krona 197.— Švedska krona 188.— Holandski florint 530,— Francoski frank 197.— Belgijski frank 26.— Funt šterling 2.110.— Irski šterling 18.50 Nemška marka 596.— Avstrijski šiling 84.50 Portugalski escudo 13.— Pezeta 10.— Jen 5,— Avstralski dolar 1.120.— Drahma 13,— Debeli dinar 17.— Srednji dinar 17.50 Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Ivan Cankar sporoča, da je seja danes, 23. marca, ob 19. uri v društvenih prostorih. KD Ivan Grbec iz Skednja priredi v petek, 25. marca, ob 20. uri večer barvnih diapozitivov pod naslovom »Indijanci iz Amerike*. KD ‘A Prešeren - Boljunec vabi na «Glasbeni večer* v soboto. 26. marca, ob 20.30. Nastopajo kitarist Samo Južinič, tamburaski ansambel F. Prešeren, mladinski pevski zbor F. Prešeren. KD «Jože Rapotec* . Prebeneg, vabi jutri. 24. t.m., ob 20. uri na predvajanje diapozitivov Maria Magajne o Braziliji ter predstavitev njegove knjige »Trst v črnobelem*. o kateri bo spregovoril časnikar Fran'- Udovič. Vabljeni! KD Rovte - Kolonkovec vabi na «Kulturni večer*. ki bo jutri, 24. marca ob 20. uri v društvenih prostorih. Gostuje ženski pevski zbor Ivan Grbec s programom «ženska j v pesmi in besedi*. Vljudno vabljeni! i KD S. škamperic In KD Unhin priredita danes, 23. marca, ob 20. uri filmski večer z Aljošo Žerjalom Predvajal bo filme o Perziji, Andih in Firencah. Zadnika Kulturni dom Prosek -Kontovel obvešča člane, da bo redni občni zbor 26. marca ob 20. uri v Soščpvi hiši. Mali oglasi telefon (040) 794672 LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel 228 124; Bazovica tel 226 165: Opčine: tel. 211-001; Pios-k: tel .225141; Božje polje. Zgonik tel 225 596. Nabrežina: tel 200 121. Sest jan tel 209 ’97 MENJALNICA vseh tuiih valut ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna službi, od 21. do 8 ure tel. 732 627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8 do 20. Informacije SIP uporabnikom JAVNI TELEFONI NA MAGNETNE KARTICE Obveščamo, da se stare magnetne kartice, ki so še ostale v obtoku za Lit. 2.000, 5.000 in 9.000 in ki se prepoznajo po jamstvu v levem kotu, lahko vnovčijo v uradih SIP do 31. marca 1983. Po tem datumu ne bodo več vnovčljive. Societa italiana per l'Eserciz!o Telefonlco PRODAM ape 600 MP. Telefon 040/824381. 1 itODAM fiat 500 letnik 1968 z novimi gumami in opravljenim tehničnim pregledom. Telefonirati ob nedeljah na št. 040/575145. OSMICO je odprl Karlo Pegan v Zgoniku 58. Toči belo in črno vino. IŠČEM v najem stanovanje — tudi za krajšo dobo. Telefon 040/749457 ali 941153. PRODAM lancio trevi 1600 še v garanciji. Telefon 040/213772 OSMICO je odprl Ladi Kocjan, Do-| lina 147. OSMICO je odprl Ivan Antonič. Ce-rovlje 34. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Karlo Sancin iz Loga. Toči črno in belo vino. USLUŽBENEC tvrdke Fiat proda pando 30 doba šest mesecev. Te lefouirati od 10. do 18. ure na št 040/220406 ali 220363 VODOVODNI INŠTALATER opravlja vse vrste popravil. Telefon 040/53032. OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju št. 253. Toči belo in črno vino. DRUŽINA iz Križa išče v najem na Opčinah dvosobno stanovanje s kopalnico. Cena do 250 000 lir. Telefon 040/220519. ODDAM v najem skladišče pri Sv. Jakobu, primerno tudi /a druge dejavnosti. Telefon 040/70135. DELAVEC tvrdke Fiat proda pan do 30 doba šest mesecev- Telefonirati v popoldanskih urah na št (140/299950 OSMICO le odprl Josip Milič . Za-gradeč At. 2. PODJETJE PAHOR prodaja v Tržiču stanovanja, trgovine in gara že v gradnji različnih velikosti. Za informacije telefonirati na št 040/208251 OSMICO ie odprl Benedikt Žerjal (Diko) Boršt 74. 'PODJETJI* Malalan Benčina pro da ja v rezidenta’ '<>ni na Opči nah stanovanja v uradni) različne velikosti tudi z vrtom in tx)xom Za informacije tel, 211043. SOGLASNO SPREJETA RESOLUCIJA V OBČINSKEM SVETU Zahteva Gorice po enotnem paketu za poslovanje na vseh mejnih prehodih Zaradi precejšnjih ugodnosti se tovorni promet z goriškega mejnega prehoda seli na tržaškega Pred približno mesecem dni smo v našem listu ugotavljali padec tovornega prometa čez goriški mejni prehod Štandrež - Vrtojba na račun večanja prometa na tržaških prehodih. Kot kronisti si nismo mogli razlagati tega pojava, saj imamo pri nas v Gorici najmodernejši mejni prehod in ko je vendarle pred desetimi leti šlo čez goriški prehod največ tovornega prometa kar smo ga zabeležili na kateremkoli mejnem prehodu drugih držav v Jugoslavijo. V goriškem občinskem svetu pa je v ponedeljek zvečer prišlo na dan zakaj tak osip v Gorici in porast v Trstu, kar se mejnih prehodov tiče. Kdor pripelje blago v Italijo skozi mejne prehode na Tržaškem lahko plačilo carin in drugih mejnih davščin plača v roku 180 dni, medtem ko mora tisti, ki pripelje blago v državo čez goriški, trbiški ali vse druge mejne prehode, plačati iste dajatve v roku 30 dni. Ker vsi dobro vemo koliko stane danes denar v bankah lahko razumemo kakšno korist imajo tisti uvozniki, ki pripeljejo blago v državo čez tržaške mejne prehode. Gre za eno tolikih favoritizmov, ki jih je bil in je še deležen Trst. Pred leti so imeli tisti, ki so uvažali ali izvažali blago čez tržaške prehode, ugodnosti za jeklarske proizvode, potem za tekstilne. Sedaj pa se ta ugodnost razširja na vse uvoženo blago. Ugodnost sega še v fašistično dobo, ko so v dvajsetih letih dali tržaškemu pristanišču nekatere carinske ugodnosti. Pred nekaj leti so te ugodnosti razširili na vse mejne prehode na Tržaškem, ne samo na carinski prehod v pristanišču. Prejšnja Spadolinijeva vlada je hotela stvar odpraviti in poenotiti ravnanje carine na vseh mejnih prehodih v Italijo. Te pristojnosti naj bi vsi, brez izjeme, plačali v roku petnajstih dni od dne prestopa meje. Spadolini je moral odložiti, med dekreti njegove vlade, ki so odpadli, je bil tudi ta. V goriškem občinskem svetu je stvar odjeknila prejšnji večer, ko so resolucijo o tem vprašanju predlagali načelniki skupin soglasno. Spregovoril; so župan Scarano ter svetovalci Fornasir, Chiarion, Lam-berti, Brunello. \Valtritsch, Felep-pa, Leardi in Gentile. Soglasno so odobrili resolucijo, v nekateri je iznesena -zahteva, da se z vsemi mejnimi prehodi ravna enotno. Če ima Trst nekatere ugodnosti, potem naj jih dobi še Gorica. V razpravi je prišlo tudi do izraza, da je treba najti skupni jezik tako s Trstom kot z Vidmom, v vidiku enotne obmejne politike. Zato je bil osvojen predlog, da bi cimprej prišlo do sestanka med go-riškim občinskim odoborom ter načelniki skupin in tržaškim občinskim odborom ter načelniki skupin. Kasneje pa naj bi prišlo do podobnega sestanka tudi z Videmčani. Namen je lep. Sicer pa vemo, da obstaja t.i. paket Marcora, ki nudi precej ugodnosti Trstu. Če bo ta paket odobren potem bodo imeli Tržačani spet nekatere predpravice. Pa bo spet prišlo do večjih ali manjših ugodnosti na meji. Sicer pa so v Trstu na vidiku volitve in vsaka stranka bi rada nekaj odščipnila Listi za Trst. Še o osnovnih šolah v Podgori in v mestu Na ponedeljkovi seji občinskega sveta v Gorici je župan Scarano povedal, tudi zato ker so bili v dvorani, med publiko, nekateri zastopniki podgorske rajonske skupščine in učiteljstva tamkajšnje italijanske šole, da ni bilo doslej ničesar sklenjenega v zvezi z morebitnim zaprtjem šol v Podgori. Izdelana je bila le strokovna študija o stanju osnovnega šolstva v občini, o kateri je pristojni odbornik le okviroma seznanil člane odbora. Niso pa te študije niti preučili niti ničesar sklepali. Zaradi tega ne bi smele obstajati bojazni za tako ali drugačno odločitev. Vprašanje šol je še vedno v ospredju. O petkovi skupščini prebivalstva Podgore smo obširneje poročali v naši nedeljski številki. Predsedstvo rajonske skupščine je tudi izdelalo dokument o tem vprašanju, v katerem so sicer ponovljeni argumenti, ki so bili izneseni na petkovi skupščini. Brez šole bi Podgora usahnila. Zaradi tega je treba najti ustrezne rešitve za ohranitev šole in tudi za gradnjo stanovanjskih hiš. O položaju v osnovnih šolah bodo razpravljali tudi na seji rajonskega sveta za mestno središče, ki bo v torek, 29. marca, ob 20.30 na sedežu v Ulici 9. avgusta. Govorili bodo o italijanskih osnovnih šolah Pitteri in Percoto v katerih je zelo malo otrok. Na sejo so povabili odbornika za šolstvo Obizzija in za decentralizacijo Ciuffarina. Goldoni, toda nekoliko drugače jpr Na sliki: publika med ponedeljkovo predstavo V nedeljo in ponedeljek je v Kulturnem domu v Gorici gostovala Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane z Goldonijevo komedijo «Sluga dveh gospodov*. Posebno obiskana je bila ponedeljkova predstava. Tudi zato, ker običajne torkove abonmajske predstave tokrat ni bilo. Tisti, ki so pričakovali, da bodo videli Goldonijevo komedijo v klasični, tradicionalni po stavitvi, so na začetku ostali nekoliko razočarani, vendar jih je že Kmalu pritegnila odlična izvedba in pa svojevrstni režijski prijemi, zlasti pa mojstrska izvedba Truffaldi- ŠE ZMERAJ NEJASNO GLEDE PODJETJA DETROIT Sestanek na deželi prehodnega značaja Odločitev šele v prihodnjem tednu Jutri na sedežu združenja industrijcev v Gorici nov sestanek za pojasnitev nekaterih točk Ceschellijevega načrta - De Carli: rešitev je blizu Težko je odgovoriti na vprašanja, zakaj je reševanje kriznih podjetij, posebno na Goriškem, tako težavno, dolgotrajno in skorajda nemogoče. Znan je primer Podgorske tekstilne tovarne, kjer je kriza najgloblja in po trajanju najdaljša, nič kolikokrat smo pisali o krminskem podjetju TEC Friuli - SCGETEC, te dni pa je ponovno v ospredju sindi kalne kronike tržiško podjetje Detroit. Včeraj so se na deželnem cd borništvu za industrijo v Trstu spet pogovarjali o nadaljnji usodi (o perspektivah je v tem trenutku še težko govoriti) tega še pred dobrima dvema letoma zelo uspešnega podjetja, ki je zaposlovalo okrog štiristo delavcev. Prav slednji pa ,so bili te dni postavljeni pred izvršeno dejstvo, formalno odpuščeni (od 28. marca), brez kakršnihkoli perspektiv o tem, če bo in v kolikšni men bo proizvodnja sploh obnovljena. Novi, tokrat že peti interesent, ki se zanima za prevzem podjetja, Giuseppe Ceschelli, menda Jaje kaj skromna jamstva za postopno ob navijanje proizvodnje. Zaposlil naj bi začetka v starem obratu nekaj nad sedemdeset delavcev, nadaljnje zaposlovanje pa je vezano na daljši rok. V vrstah sindikata imajo precejšnje pomisleke glede realizacije takega načrta, čeprav je menda de želni odbornik De Carli drugačnega mnenja. Po njegovem, naj bi že na prihodnjem srečanju, ki bo v sredo. 30. t.m., dosegli dokončni dogovor, potem ko bodo na jutrišnjem sestan- m Hlinili m iimmiMiiiniimniiuiimuiiiiiiiiMuinmiiiiiiiiinHP »n »im mi imnmi mn iitiiiiimuiiiiii milini V PETEK JAVNA DEBATA NA TEMO KAKO LAHKO POMAGAMO NEOZDRAVLJIVEMU BOLNIKU Včeraj so na tiskovni konferenci predstavili pobudo, s katero nameravajo preosnovati zdravstvene posege v prid tej kategoriji bolnikov Na pobudo goriške KZE bo v petek, 25. t.m. s pričetkom ob 17.45 v prostorih šole za bolničarke pri bolnišnici, javna razprava na temo »Neozdravljivi bolnik*. Govorila bosta profesor Vittorio Ventafridda, primarij službe za odpravljanje bolečine pri milanskem inštitutu za ra kasta obolenja in profesor Guido Curri, docent geriatrije na tržaški univerzi. Debato bo vodil in povezoval dr. Giannino Busato, primarij oddelka za anestezijo, oživljanje in protibolečinsko zdravljenje v goriški bolnišnici. Kot je povedal član ožjega odbora KZE Dellago na tiskovni konferenci, na kateri so predstavili petkovo razpravo, je tokrat prvič, da zdravstvena enota da pobudo za tovrstno prireditev, ki je namenjena v prvi vrsti zdravstvenim delavcem in javnim upraviteljem tako v zdravstvenih, kot v krajevnih upravah. O ostalih aspektih teme, o kateri bo tekla petkova razprava, so nato govorili profesor Cominardi, profesor Bancheri in sam dr. Bu sato. Slednji je poudaril predvsem socialni problem, ki ga predstavljajo tako imenovani neozdravljivi bolniki; čeprav je še sporno, kdaj bolnika lahko ocenimo za neozdravljivega, je nedvomno precej primerov, ko navaden tehnični zdravnikov poseg ne zadošča več in niti ne koristi bolniku. Pomislimo na rakasta obolenja, ki povzročajo na področju goriške KZE okrog 500 smrtnih primerov letno, kar pomeni 27 odstotkov vseh smrti. V vseh primerih je bolezen. vsaj v zaključni fazi, neo zdravljiva, tedaj zdravljenje v bolnišnici ne koristi več. Bolniku je treba pomagati na kak drugi način. Kako? Na to vprašanje bi mo rala odgovoriti petkova konferenca; predlogi, ki jih je nakazal dr. Busato, gredo od zdravljenja na domu, pri katerem ima zdravnik na- logo. da olajša bolečine, pa tudi, da psihološko pomaga bolniku, do reorganizacije zdravstvene pomoči tej posebno nesrečni skupini bolnikov, za kar naj bi bili poklicani javni u-pravitelji. Smo poskrbeli za prijavo tehtnic? Pokrajinski statistični urad, ki deluje pri trgovinski zbornici, u pozarja na določila zakona št. 441 z dne 5. 8. 1981 ter na ministrski dekret z dne 24 . 2. 1982 glede prodaje blaga po neto teži. Do septembra lanskega leta so morah lastniki tehtnic vložiti po sebno prijavo z navedbo merilnih naprav, ki so jih imeli v uporabi 31. marca lani. Marsikdo pa je potrdilo o vloženi prijavi izgubil, odvrgel ali kje zamešal. Za take slučaje namerava statistični urad izdati posebna potrdila, zanje pa lahko zaprosijo neposredno zainteresirani. Ob tem velja o-pozoriti. da so za kršilce zakona o tehtnicah, oziroma o prodaji blaga po neto teži, predvidene precej visoke denarne kazni. Naj ob koncu navedemo še. da mo rajo trgovci javiti tudi tehtnice, ki so jih pričeli uporabljati po 31. marcu lani. Knjižnica zaprta zaradi čiščenja Zaradi vsakoletnega pomladanske ga čiščenja bo državna knjižnica v Gorici zaprta od ponedeljka. 28. t.m., do sobote, 2. aprila. V tem času bodo uslužbenci na razpolago občinstvu samo od 10.00 do 11.30 za morebitne informacije in izpo sojanje knjig. ku, na združenju industrijcev v Gorici razčistili še nekaj vprašanj gospodarskega in normativnega značaja. Včerajšnji sestanek v Trstu torej že spet ni prinesel napovedane raz rešitve. Ob koncu naj poudarimo še stališče sindikatov; so za čimprejšnjo sklenitev dogovora in za preprečitev stečaja podjetja, ki bi pomenilo tudi dokončno likvidacijo, vendar pa ne nameravajo podpisati takih dogovorov, ki ne dajejo dovolj jamstev za sam obstoj in sanacijo podjetja. Težave v oskrbi z vodo nekoliko popustile Kritično stanje v zvezi s preskrbo vode v Gorici se je včeraj rahlo izboljšalo. Tako so nam sinoči zagotovili pri občinskem podjetju v Gorici. Gladina Soče se je včeraj nekoliko dvignila, zato so iz vodnjakov načrpali precej več vode. po drugi strani pa je nekoliko padla poraba. Dež, ki ga sicer meteorologi napovedujejo naj bi še bolj omilil težave z vodo. V SOBOTO IN NEDELJO Zborovanje Evropskega federalističnega gibanja Na pobudo Evropskega federalističnega gibanja bo v soboto. 26. in v nedeljo, 27. t.m. v Palače hotelu v Gorici zborovanje na temo Položaj in perspektive Evrope. Zboro vanto se bo pričelo v soboto ob 14.30. Vprašanje enakovrednosti diplom Zakon številka 270 z dne 20. maja 1982, ki razpisuje izredne natečaje za vstop v stalež (člen 35) in natečaj za habilitacijo (člen 76) je razburil duhove med našimi šolniki, glede na pravico udeležbe, ker so namreč k natečaju pripuščeni tudi kandidati z diplomo prve stopnje, doseženo na dvoletnem študiju v Sloveniji. Sindikat slovenske šole — dežela Furlanije - Julijske krajine — je mnenja, da bi moralo priznanje tujih diplom predvidevati samo diplome iste stopnje. Upoštevajoč tile dve dejstvi: na enj strani so to izredni natečaji, katerih namen je urediti juridičui položaj šolnikov, ki so že v službenem razmerju (česar sindikat ne more prezreti), na drugi strani pa so mnenja številnih šolnikov glede tega vprašanja različna (in sindikat mora to upoštevati), sta obe tajništvi (Gorica - Trst) sklenili, naj o priznanju prvostopenjskil) diplom in možnosti do omenjenih natečajev razsodi in se dokončno izreče deželna komisija za vprašanje slovenskih šol. Zavod INPS sporoča, da je vladni dekret z dne 11. marca letos povišal do 30. junija, oz. do 31. de cembra za javne uprave, rek za predložitev prijav dohodkov, ki jih je delodajalec posredoval odvisnemu delavcu v prejšnjem letu. V i-stih rekih je treba tudi izročiti delavcem korito < »n en tone p rito ve. I4 Čestitke Danes slavi svoj 50. rojstni dan ANA KUZMLN-JARC iz Doberdoba. Vse najboljše ji želijo sestre in bratje. Razstave V preddverju Kulturnega doma je samo še danes odprta razstava akvarelov Roberta Hlavatyja. Ogled je možen od 17. do 19. ure. na (Toneta Gogale). Navdušen a-plavz ob koncu predstave je to potrdil. Ljubljanski gledališčniki bodo jutri, v petek, v soboto in nedeljo nastopili tudi v Trstu. Duo Lorenz - Bergant bo koncertiral v stolnici V’ četrtek, '24. marca bo v goriški stolnici komorni koncert, na katerem bosta nastopila violinist Tomat Lorenz in organist Hubert Bergant. Koncert prireja SKPD Mirko Filej, začetek ob 20.30. Spored obsega vrsto baročnih in modernih skladb. Najprej bona programu A. Corellija Sonata za violino in orgle op. 5 v e-molu. Sledi G. F. Haendla Sonata v g molu, prav tako za violino in orgle. Prvi del zaključuje F. Bende Somta za violino in orgle v a-molu. Drugi del koncerta obsega najprej Primoža Ramovša Kantileno za violino in orgle (1982). Ramovš je letošnji Prešernov nagrajenec za glasbo in spada gotovo med najboljše sodobne slovenske skladatelje. Sledi še Josipa Slovenskega Sonata re-ligiosa za violino in orgle op. 7. Oba glasbenika, T. Lorenz in H. Bergant sta goriški publiki že dobro znana. Lorenz je član svetovno znanega Tria Lorenz in je že nastopal veliko v Gorici. Bergant je s svojimi številnimi orgelskimi koncerti enako dobro znan, saj je že dolgo vrsto let skoraj stalno na programu goriških glasbenih repertoarjev. Kino (•urica KULTURNI DOM 18.00-21.00 «Ad ovest di Paperino*. («Zapadno od Racmana*). Režija A. Benvenuti. VERDI 18.00—22.00 «Britannia ho-spital*. M. Dowall, M. Hunt. Barvni film. CORSO 18.00-22.00 »Rambo*. S. Stallone. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 »Esperienz« erotiche*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELS10R 18.00 — 22.00 «Kramer contro Kramer*. PRINCIPE 18.00-22.00 «La porno-storia della marehesa de Gode*. Nora Carica in okolica SOČA 18.00 «Par nepar*. Italijanski film. 20.00 «Na zlatem jezeru*. A-meriška drama. SVOBODA 18.00 - 20.00 «Apokahpsa danes*. Ameriški vojni film. DESKLE 19.30 «S pestmi in kremplji*. Hongkonški film. iiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiniiuuiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiilB Umrl je Karlo Velušček V Novi Gorici je včeraj umrl v 87. letu starosti Karlo Velušček, nekdanji priljubljeni kolporter Primorskega dnevnika v Goriči, ki je že precej let živel v tamkajšnjem domu upokojencev. Bil je vedno navezan na Gorico, v kateri je preživel dolga desetletja in je čestokrat prihajal v naše, mesto na obisk k prijateljem, znancem in sorodnikom. Rojen v Žagi pri Bovcu, 13. maja 1896. oče je bil avstrijski finančni stražnik, se je že kot otrok z družino preselil v Gorico, stanoval v Rabatišču, obiskoval slovenske šole, potem pa se zaposlil v trgovini z jestvinami. Med prvo vojno je služil cesarju in Rusi so ga ranih na Madžarskem, potem pa je bi) med Maistrovim borci na Koroškem v ttll&»llllllllllllllllllllltlMHIIIIIIIIIIIIIIIllllllMlltlllllllllllltlllHlttll«tmillllllllllllllillllllll»lllllllllllllllltlllll» VČERA1 NEKAJ PRED DVANAJSTO URO Precejšnja gmotna škoda v prometni nesreči v Sovodnjah Lažje poškodbe zadobila le 45-letna Viktorija Peric Nepravilno prehitevanje ali neprimerna hitrost? Promet po glavni cesti skozi So vodnje je bil včeraj Opoldne precej časa močno oviran zaradi prometne nesreče, pri kateri je bila ena oseba laže ranjena, nastala pa je velika gmotna škoda. Poškodbe lažjega značaja je v nesreči zadobila 45 letna Viktorija Peric iz Sovodenj, ki so jo sprejeli na zdravljenje na kirurškem oddelku goriške splošne bolnišnice s prognozo okrevanja v osmih dneh. Nesreča, ki le za las ni imela huj ših posledic, se je pripetila nekaj minut pred dvanajsto v ozkem grlu pri cerkvi, točno dinamiko ih odgovornosti še ugotavljajo. Peričeva se je s fiatom 127 peljala v smeri proti Rubijem, po vsej verjetnosti namenjena na Peč, z na sprotne strani pa je pripeljala z vodo napolnjena gasilska cisterna. Šofer težkega vozila je menda ob prehitevanju pred mesnico ustavljenega manjšega tovornjaka zavozil preveč v levo, na drugo stran ce stišča. Peričeva je. po vsej verjet nosti, da bi se izognila trčenju, močno zabremzala in že je bila ne sreča tu. Osebno vozilo je, tudi zaradi nekoliko spolzkega cestišča odbilo v stopnišče cerkve, kamion gasilcev pa je medtem zaneslo spet v desno, kjer je trčil v pred pe karno parkirani fiat 131 Janka Cotiča. Od tu je tovornjak zaneslo spet v levo, kjer je končno trčil v eno od Lip zraven cerkve tei obstal. Obračun nesreče je kljub veliki gmotni škodi še kar ugoden. Lahko bi bilo hujše, saj je po navadi ob tistem času v bližini pekarne, oziroma trgovine z jestvinami, zme raj po nekaj ljudi. letih takoj po prvi vojni. Živel je zatem v Gorici, njegovo življenje ni bilo lahko, med vojno pa je pričel sodelovati v narodnoosvobodilnem gibanju in kmalu tudi sel v partizane. Po osvoboditvi se je vrnil v domačo Gorico in bil med prvimi, ki so pristopih v demokratično fronto Slovencev. Zaposlil se ;je pri upravi. naprednih h sto v, 18 let je skrbel za raznašanje Soče in Primorskega dnevika. Potem pa se je moral, kot vsi, ki dosežejo stara leta. upokojiti. Marsikdaj je prišel v naše uredništvo in hotel vedeti, kako pri časopisu delamo, saj je bil nanj zelo navezan. Ob vsakem snidenju nam je povedal ta ali oni dogodek iz zgodovine Primorskega dnevnika v prvih povojnih letih m .tisti, ki smo se našemu dnevniku pridružili v kasnejšem času. smo mu bili hvaležni za vsak spomin, ki nam je prikazal težke razmere, v katerih je bil naš tisk v prvih povojnih časih. . . Pogreb bo danes popoldne ob 15. uri. Njegove posmrtne ostanke bodo iz Nove Gorice pripeljali v njegov rojstni kraj v gornjo Soško dolino. (MAV.) Razna obvestila V okviru ciklusa preda\auj »Večeri, pričevanja in iskanja* bo d zevi ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici predaval dr. Jože Kiasovbc. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni Bassi, Raštel 52. telefon 83 349, DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rišnlondo. UL E. Toti, tel. 72-701. POGREBI: Ob 9.10 Alojzija Kocina vd. Breki iz -bolnišnice sv Justa v Tržič; ob 11. uri Caterina Vecehiet vd. Bandelli iz bolnišnice sv. Justa v cerkev Srca Jezusovega ih na glavno pokopališče; ob 13.30 Alessatidra Cardi vd. Bozzini iz splošne bolhi-šnice v Villo Vicentino; ob 13:40 Giovanni Tommasini iz splošne bolnišnice v Gradišče. SLOVENSKA KNJIGA V LETU 83. Mladinska knjiga: vse za otroke in mladino V zbirki Velike slikanice kar enajst knjig - Vrsta domačih avtorjev, pisateljev in slikarjev odnosno ilustratorjev - Nekaj je tudi prevodov, seveda kar dve Andersenovi pravljici V zbirki Velike slikanice bo letos izšlo enajst knjig. Ilustrirane knjige v tej zbirki temeljijo na literarnih predlogah, ki so še zlasti primerne za slikarsko u-podobitev. To so dela za najmlajše bralce, bodisi da gre za domača klasična ali sodobna pravljična besedila in pesmi, bodisi za svetovno znane ljudske in u-metne pravljice. Tu je prva slikanica Jožeta Snoja «Sanjska miška*, ki govori o dečku in miški, ki se izvije iz šuma v radiatorju in zaide v dečkove sanje, s čimer se začnejo njune fantastične dogodivščine sredi a friške puščave z zanjo značilnimi živalmi, dokler ne poseže vmes očka, ki prihiti k postelji, kamor ga prikličejo njegove burne sanje. V pravljici se tako resničnost in domišljija na nenasilen, naraven način prepletata med seboj. Knjigo je ilustriral Kostja Gatnik. Ferdo Godina je napisal za to zbirko slikanico »Na novo leto se ne smeš umiti*. V slikanici je predstavljen eden najznačilnejših iz niza otroških doživljajev, ki jih je pisatelj privlačno in zanimivo upodobil v knjigi »Sezidala si bova hišico*. Slikanica prikazuje svet ob Muri z vsemi nekdanjimi značilnostmi, a v luči tistega otroškega izkustva, ki se iz spominske daljave kljub tegobam in revščini, kakršne ga zaznamujejo, s posebno mikavnostjo zarezuje v današnji čas. Knjiga je natisnjena v verzalkah in jo je ilustrirala Jelka Godec. Naslednja slikanica je «Zlata ribica*. Ta slovenska pravljica pripoveduje o ribici in pastorku, ki ga mačeha nažene z rešetom k studencu po vodo; fant zajame v rešeto ribico, ki mu, za to, ker jo izpusti, izpolni vse njegove želje, tako da na koncu zaživi v sreči in izobilju. Pravljico je ilustriral Marjan Manček. Tudi naslednje delo je znana slovenska ljudska pravljica »Jan-ček ježek*, ki pripoveduje o nagajivem fantičku Jančku, ki se je spremenil v ježka in potem doživel vrsto značilnih pravljičnih preizkušenj, dokler se ni na koncu rešil nadležnega uroka in našel svojo srečo. Slikanico je ilustrirala Ančka Gošnik-Godec. «Medvedki sladkosnednikd* Srečka Kosovela so v bistvu izbor Kosovelovih pesmi za otroke, ki jih odlikujeta liričnost in doživljajska pristnost, obenem pa so predstavno izredno žive in privlačne. Izbral jih je Niko Grafenauer, ilustrirala pa Jelka Reichman. Naslednje delo jč pravljica Polonce Kovač »Kresnica podnev-nica», ki govori o kresnici, ki se iz okrilja noči odpravi v beli dan in se pri tem srečuje z vrsto dnevnih živali, katerih vedenje in običaji jo glede na njeno izkušnjo spravljajo v začudenje. V pravljični zgodbi oživi pisani svet drobnih nočnih in dnevnih travniških živali. Knjigo je ilustrirala Marlenka Stupica. »Cesarjeva nova oblačila* je tista priljubljena Andersenova pravljica, o kateri ni treba še pose; bej govoriti in jo je v slikanici upodobila Marjeta Cvetko. Tudi naslednja slikanica je Andersenova pravljica »Pastirica in dimnikar*. Ta ljubezniva pravljica se dogaja med porcelanastimi figuricami, ki jim je pisatelj dal človeške lastnosti. Ljubezen med por celanasto pastirico in porcelanastim dimnikarjem mora na hude preizkušnje, vendar se slednjič vse dobro konča. Knjigo je ilu-stirala Marija Lucija Stupica. Kajetan Kovič je za to zbirko napisal pravljico «Pajacek in punčka*. Pravljica pripoveduje o Punčki, ki prebiva osamljena v hišici na samem, rada posluša zgodbe in izdeluje pajace. Nekega dne ji u-spe z vbodljaji šivanke vse te svoje male prijatelje oživiti. Se-ši.je pa tudi na i pajacka, ki zna pripovedovati čudovite zgodbe. Pravljica je prepredena s pesniško simboliko in pristno lepoto o-troškega doživljajskega sveta. Ilustrirala jo je Jelka Reichman. Marija Lucija Stupica je kot ilustratorka pripravila naslednjo slikanico pod naslovom «Koledar». V knjigi v značilni podobi, ki je blizu otrokovemu doživljanju, so na slikarsko pretanjen način predstavljeni posamezni meseci v letu in s tem gibanje časa, kakor se ta kaže v spreminjanju narave. Lojze Kovačič je avtor naslednje pravljice »Zgodba o levih in levčku*. V tej živalski pravljici, ki je ukrojena po merilih človeškega doživljanja, nastopata oče lev in sinko levček. Nekega dne se odpravita na obisk k svojima levjima sorodnikoma na drugem kcneu Levjevine. Ko se ponoči vračata v mesto, od koder sta doma. ju oba obhajalo hudi strahovi. Stari lev se boji. da bo zaradi neizpolnjenega sporočila šefu izgubil službo, levčka pa ,ie si>no strah črne teme. Po raznih šalhvo zasukanih zgodah in nezgodah pa se jima nočna pustolovščina vendarle srečno izteče. V naslednii zbirki Deteljica bo izšlo osem del. Knjige v tej zbirki so bogato barvno ilustrirane in predstavljajo nekakšen prehod od slikanic k obsežnejšim pa tudi zahtevnejšim besedilom, kakršna izhajajo v Cicibanovi knjižnici. Namen zbirke je predvsem ta, da prinaša dabše leposlovne novitete za mladino, ki nudijo obilno snodbud za slikarsko dopolnitev. Na prvem mestu je tu pripoved Pavla Zidaria »lev Punk*. Motivno domiselna zgodba govori o dečku, ki po preboleli bolezni o-kreva na deželi pri babici. Iz dolgočasja raziskuje okolico babiči- ne domačije, pri čemer naleti na skalno votlino, ki mu začne buriti domišljijo. Predstavlja si, da mora v njej domovati kaj živega, zato napiše listek z vprašanjem: Ali kdo živi v tej jami? Njegovo početje opazuje pisatelj, ki živi v bližnji počitniški hišici, in se z dečkom zaplete v skrivnostno igro, v kateri se mu s svojim listkom, ki ga prav tako odloži v votlino, predstavi kot lev Pink z jogurtom na glavi. Deček verjame v to nenavadno prikazen, dokler se na koncu ne razkrije resnica in se pisatelj v človeški podobi ne pokaže dečku in postaneta prijatelja. Knjigo je ilustrirala Kamila Volčanšek. Anton Ingolič je avtor naslednjega dela «Rokove zgodbice* Novo delo za otroke tega priljubljenega mladinskega pisatelja predstavlja pendant pred nekaj leti izšle njegove knjige »Ptiček brez kljunčka*, v kateri je glavna junakinja v njej zbranih zgodb deklica. V pričujoči knjigi je o-srednji junak deček. Njegove izkušnje in doživetja iz vsakdanjega okolja so prikazane z naravnost veristično verodostojnostjo. Gre torej za delo, ki z živo, neposredno pisateljsko besedo prikazuje dogodke in doživljajska razmerja, ki označujejo današnjo otrokovo resničnost. Knjigo je ilustrirala Jelka Reichman. Ela Peroci je za to zbirko prispevala pravljico »Siva niš, ti loviš*. Nove sodobne pravljice te znane slovenske pripovednice za otroke označuje svojevrstna lirično nadahnjena domišljija, v kateri se spajajo v celovite podobe otroškega sveta sestavine o-troške igre, drobci resničnih doživetij. ki izhajajo predvsem iz pisateljičinega opazovanja otrok, in fantastika, ki vse to doživljajsko gradivo prežema z nadrealnimi razsežnostmi. Tako se v pravljicah oblikuje za to pisateljico značilna poetična resničnost, ki je s to knjigo pridobila nekatere nove, sveže tematske sestavine. Delo je ilustrirala Anka Lu-ger - Peroci. Ameriški pisatelj Arnold Lobel pa je avtor naslednje knjige pod naslovom »Regica in Skokica*. To so kratke zgodbice o dveh žabicah, Regici in Skokici, ki skupaj premagujeta skušnjave ob slastnih piškotih, si pišeta pisma z najlepšim namenom, gojita vrtne rastline in velika prijateljstva in seveda premagujeta največje strahove in velikane. .Knjigo je • prevedla Petra Vodopivec: ilustrt-' rala pa Marija Lucija Stupica. Tudi Branka Jurca je- za to -zbirko prispevala delo «Anča pomaranča*. Knjiga prinaša kratke zgodbe, ki pripovedujejo o sodobni družini, v kateri pa izstopa postava deklice Anče, ki s svojo živo domišljijo na poseben način osvetljuje vsakdanjo resničnost, ki jo obkroža. Tako se v teh fabulativno zgoščenih in med sabo povezanih zgodbicah iz drobcev domišljijskih domislekov in neposredne resničnosti oblikuje svojevrsten doživljajski svet, ki je po svoji zasnovi najbližji dojemanju najmlajših bralcev. Knjigo je ilustrirala Marjanca Jemec - Božič. Polonca Kovač je za to zbirko prispevala pripoved »Pet kužkov išče pravega*. Knjigo sestavljajo pripovedi o petih mladih jazbečarjih. Vsak od njih je predstavljen s samostojno zgodbo, v kateri je pisateljica s spretnim risanjem »značajev* svojih pasjih junakov ustvarila nenavadno žive živalske portrete in jih povezala v razgibano in duhovito dogajanje. Ilustracije je prispeval Aco Mavec. Tudi naslednji avtor je domač. Gre za knjigo Mihe Mate »Hopla, oprostite*. To je nevsakdanja knjiga o lepem vedenju. Pisatelj pri kazuje mlade junake, ki se znaj- dejo v različnih kočljivih situacijah. Toda zgodbe nimajo namena poučevati, marveč lahko otroci iz njih izluščijo sami vse tisto, kar je prav in kar je narobe. Napisane so humorno in igrivo. Ilustriral jih je Božo Kos. In tu je še delo Ivana Potrča »Zebe in še nekaj takih o živalih*. Knjiga prinaša osem kratkih pripovedi o živalih: pisatelj v njih obuja spomine na nekatera otroška doživetja z živalmi, obenem pa po vzoru ljudskih basni fabu-lira povsem izvirne pravljične pripovedi o njih. Vse zgodbe odlikuje za tega pisatelja značilno občutje kmečkega sveta, v katerem poteka dogajanje, v skladu s tem pa je tudi njegov kleni, z narečnimi besedami prepleteni jezik, kar daje knjigi poseben čar. Kniigo je ilustriral Ive Šubic. V Cicibanovo knjižnico je založba uvrstila predvsem novosti domačih pisateljev za mladino, občasno aktualizira nekatera dela iz naše klasične mladinske književnosti, pri prevodih tujih del pa je poudarek na sodobnih besedilih. Letos bo v zbirki izšlo devet del. Vida Brestova je napisala delo »Majhen človek na veliki poti*, v katerem obuja spomine na partizanska leta; v knjigi se vrstijo številni kraji, dogodki in ljudje, ki sestavljajo podobo njenega popotovanja skozi metež tistega časa. Pisateljičina izkustva in doživetja so prikazana z živo zavzetostjo in z učinkovitim slikanjem podrobnosti, iz katerih je stkemo pristno partizansko vzdušje, ki ga označujejo nenehno grozeče nevarnosti, smrti, pomanjkanja in stiske na eni pa tovarištva, radosti in zadoščenja ob premagovanju številnih težav na drugi strani. Knjigo je ilustriral Božo Kos. Vitomil Zupan je za to zbirko napisal knjigo «Potovanja v tisočera mesta*. To je, čeprav je knjiga prvič izšla 1956. leta, še danes sveže in privlačno branje za mladino. Junak povesti je deček, doma iz Ljubljane. Ta fantek z imenom Tek, nabrite glave pa tudi dobrega srca, zaide kot plen mrkogledega mojstra Zlomka v mesto sanj čudnih ljudi in še bolj čudnih navad. Tu živi poleg gospodarja Zlomka tudi dobri zvezdni dedek, ki s Tekom lepo ravna, tu sreča naš fant zvestega psa Paga in tu se zvrsti kopica zgod in nezgod, katerim so povsod posebnosti in navade te čudne pravljične dežele. Knjigo je ilustriral Maksim Sedej. D. Ž. POJUTRIŠNJEM, V PETEK ZVEČER V KOSOVELOVI KNJIŽNICI V SEŽANI Srečanje z Matejem Borom ob pesnikovi 70-letnici Srečanje bo ob 18. uri - V knjižnici bodo odprli tudi razstavo pesnikovega literarnega dela - Naslednjega dne, v soboto, se bo Mate’ Bor srečal v šoli z mladimi prijatelji iz vse Primorske pri podeljevanju Cankarjevih značk - Razstava v Sežani bo trajala do 11. aprila (Nadaljevanje jutri) ■»iiiiiMimiMMiiiiimiiiHiaiHiiiitiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiininiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiinimiiMHifMiiiiiiuiiiiiiniiniiiimiiiMiiiiiiiiiiiiHiiimimiinniniiiiinaHummnimiHunniiiiiiiiiiimimiiinmuimiHtt V MOSKVI PRAVIJO, DA SO USTREZNE NAČRTE ŽE PRIPRAVILI Velike sibirske reke Ob, Irtiš in Tobol naj bi preusmerili kar v Srednjo Azijo Na vprašanje, ali ni to tudi nekoliko nevarno glede na morebitne vremenske spremembe, sovjetski znanstveniki zatrjujejo, da ni nobene nevarnosti - Za sedaj manjka le sredstev Posebno zadnja leta se v vedno širših krogih govori o sovjetskih neuspehih v kmetijstvu, zaradi česar je dežela odvisna od uvoza žita. To vsekakor drži, vendar le deloma, kajti res je, da je Sovjetska zveza po površini ogromna, vendar je resničnih plodnih in celo obdelovalnih površin veliko manj, celo premalo, dokler bodo v moskovskih vodilnih krogih kmetijstvo zanemarjali in dopuščali kaj malo rentabilni ekstenzivni način obdelovanja zemlje. Z druge strani ne smemo pozabiti, da je lep del Sovjetske zveze za žitarice kaj malo primeren zaradi prekratkega letnega obdobja. Držalo bo torej, da bi Sovjetska zveza, če bi se malo resneje lotila kmetijskega problema, problem kaj kmalu rešila, nikakor pa tudi ni res. da je vsa neizmerna dežela za gojenje žitaric primerna. Ker je velik del dežele, seveda proti severu za gojenje žitaric in drugih pridelkov neprimeren, se že več let v Moskvi ukvarjajo z načrti, ki se zdijo fantastični, ki pa jih nameravajo vključiti baje že v pri hodnji petletni načrt. Za kaj gre? Že konec tega stoletja bo velika sibirska reka Ob. ki se izteka v Seve-no Ledeno morje, začela teči proti jugu. Kot se je zvedelo iz dovolj kompetentnih krogov, so sovjetski strokovnjaki končali dela na velikem načrtu, kako preusmeriti tokove nekaterih sibirskih rek proti jugu. Načrti predvidevajo preusmeritev tokov že omenjenega veletoka Oba. pa tudi Irt.iša, Tobola in še kake maniše reke, dotoka teh velikih rek. Kot kaže, ne gre več za vprašanje, ali bi načrt začeli izvaiati ali ne. pač pa gre za vprašanje kdaj ozi roma s kakšnimi sredstvi, Pri-mantkuje namreč le finančnih sredstev. Ko se je pred kakim iftitiiMiimuimiiHiiiiMiiHiiiniiiiiiiiiitMHiimiiimmimimtiititiiiiiHiiiimiiiittiiiiiMHiiiimimiiiiiiiimii Veliki likovni umetnik zares nikoli ne miruje O- A A * • . A ., Nestor slovenskega slikarstva akademik prof. Božidar Jakac, ki bo letos slavil svoj 84. rojstni dan, zares nikoli ne miruje. Tudi tedaj ne, ko se odpravi na počitnice. Ko je prišel pred nedavnim na počitnice v Portorož, kamor že dolgo let prihaja na oddih, se ni hotel ali bolje mogel Izneveriti svoji stari navadi. V svoji hotelski sobi v starem hotelu «Pa!ace» Je v dneh oddiha napravil dva portreta. Seveda ju ni končal, saj vemo, da je naš veliki mojster zelo natančen in bo portreta končal verjetno doma, v svoji »delavnici* v Ljubljani. — Na sliki: naš veliki mojster med delom. (Foto in tekst M. Jovanovič) desetletjem začelo govoriti o sibirskem zemeljskem plinu, se je prav tako postavljalo vprašanje finančnih sredstev za izvedbo pripravljalnih načrtov. V poštev so tedaj prišle tudi japonske potrebe in želje, da bi iz Sibirije potegnili plinovod proti vzhodu, a je bilo japonsko gospodarstvo tedaj prešibko, da bi se tolikšnega načrta lotilo, vrhu tega je bil tudi pritisk ZDA premočan. Ko pa se je za načrt ogrela zahodna Evropa, so dela stekla. Toda dela so stekla za plinovod, ker zahodna Evropa v—sedanji energetski krizi potrebuje velike količine zemeljskega plina. Vse drugače pa je z vprašanjem preusmerjanja rečnih tokov, kar bi služilo izključno sovjetski ekonomiji, celo njenim nujnim potrebam Zamisel, da bi reke, ki se iztekajo v Severno morje, preusmerili proti jugu, je stara že desetletja, kot smo že rekli, je pa ves ta čas tudi aktualna in morda bi prav velikanska finančna sredstva. ki jih bo SZ dobivala za zemeljski plin in sicer po nekaterih računih deset milijard dolarjev na leto. movla služiti za uresničenje tega velikanskega načrta. Glavni srednjeazijski reki Amu — Darja in Sir — Darja sta na zemljevidu veliki reki, vendar le na zemljevidu, kajti sicer sta ta dva tokova zelo siromašna, kar se vodovja tiče. Pogosto se dogaja, da sredi poletja iz njihovih korit voda dobesedno izgine. Deloma se posuši, deloma jo tu ali tam izkoristijo za namakanje. Kadar pa vode zmanjka, utrpijo obrežna področja velikansko škodo, utrpi veliko škodo vsa sovjetska ekonomija, posebno na bombažnih plantažah. Sovjetski strokovnjaki so izračunali. da bi z zadostnimi količinami vode mogla srednjeazijska polja dati na leto žita in drugih pridelkov, med drugim tudi bombaža, za najmanj 10 milijard rubljev, kar bi bilo za okoli 14 milijard dolarjev. Če bi preusmerili del toka rek Oba in Irtiša, bi z ustrezno namakalno mrežo mogli namakati od 15 do 20 milijonov hektarov površin v južnih republikah Srednje Azije ter v Kazahstanu. Tu bi prišle v poštev številne kmetijske kulture, vendar pa predvsem žitarice in bombaž pa tudi razne poljščine, ki predstavljajo za sovjetsko prehrano hud problem. Kot smo že rekli, so sovjetski strokovnjaki že izdelali načrte za preusmeritev toka rek Ob, Irtiš in Tobol, ki bi jih speljali do korita sredneazijske reke Amu - Darje. Ta načrt predvideva izkop 2.000 kilometrov dolgega prekopa, ki bi bil kakih 180 m širok in 15,5 m globok. Ta prekop bi mogel sprejemati do 1.200 kubičnih metrov vode na sekundo, seveda ob začetku, kajti ob svojem nadaljnjem toku bi prekop del svojih voda posredoval namakalni mreži. Seveda so za tolikšno delo potrebna velikanska sredstva. Proračun pravi, da bi za celotno izvedbo potrošili 18 milijard rubljev, kar bi zneslo približno 25 milijard dolarjev. V moskovskih krogih menijo, da oi tolikšna sredstva mogli zbrati v prihodnjih 10 letih in zato smo že v začetku navedli mnenje nekaterih strokovnjakov, ki pravijo, da ni izključeno, da bo sovjetska vlada vključila izvajanje tega načrta že v prihodnji 5-letni načrt, ki se začne leta 1985. Samo ob sebi se razume, da bo ta načrt mogel sprejeti le začetna dela, le začetne stroške, kajti tolikšna dela se bo do zavlekla v daljšo dobo, v kolikor se jih bodo Sovjet' sploh lotili ob ekonomskih težavah, ki so zajele tudi Sovjetsko zvezo. Toda načrt o preusmerjanju toka velikih sibirskih rek ne zadeva le finančne plati. S problemi, ki se ob tolikšnem načrtu rojevajo, so se ukvarjali ne le številni sovjetski znanstveniki, pač pa tudi strokovnjaki zahodne Evrope in tudi strokovnjaki izven evropskih dežel. Postavlja se namreč vprašanje, ali ne bi izvedba tega načrta mogla vplivati na klimo v Sovjetski zvezi in nato v Evropi? V določenih znanstvenih krogih je bil pred leti govor o nič kaj posrečenem ameriškem zadevnem poskusu, ko so v povsem vojaške namene »posegli* v klimo Karibskega področja. Znano je, da so Američani z določenimi kemijskimi sredstvi povzročili neurja, ki so krepko prizadela nekatera zemljepisna področja. In kaj pravi znanost o morebitnih posledicah preusmerjanja rečnih tokov iz Sibirije proti Jugu, v Srednjo Azijo? Znanstveniki sovjetske akademije znanosti prepričujejo, da se tega ni treba bati. še več, zatrjujejo, da so že izvršili nekaj laboratorijskih poskusov. ki so dokazali, da bi preusmeritev sibirskih rek proti jugu mogla povzročiti le kako «lokalno» klimatsko spremembo. Sovjetski ! strokovnjaki navajajo konkretne podatke in pravijo, da bi se na področju bodočega kanala Sibirija-Srednja Azija mogla povprečna temperatura zraka dvigniti pozimi za 1 ali kvečjemu 2 stopinji, v poletnem obdobju pa bi se naj temperatura znižala prav tako za 1 do 2 stopinji v povprečju. Če bi to držalo, bi ne bilo prav nič napak, kajti znano je, da so zime na tem področju ostre, poletja pa strašno vroča. Vendar to še ni vse. V južnem delu Oba bi, kot menijo, moglo priti do neznatnih sprememb v procesu zalejevanja reke. poletno izhlapevanje vode pa bi povečalo vlažnost zraka za 1 odstotek in nič več. Čeprav sovjetski znanstveniki računajo s konkretnimi podatki in menijo, da do nevarnih sprememb ne bi prišlo, načelnik sovjetske uprave na ministrstvu za melioracije Nadžim Hamrajev dodaja, da »sovjetski znanstveniki še nadalje resno proučujejo problem morebitnih sprememb klime in more bitne posledice teh sprememb*. je sicer za 700 milijard lir izdelkov in blaga, a je to za 7 odstotkov manj kot leto prej. Aktivni saldo italijanske industrije, ki se ukvarja z oblačilstvom, znaša za preteklo leto nič manj kot 2.300 milijard lir. Največ blaga in izdelkov s tega področja se nanaša na gornje oblačilstvo, to se pravi na moške in ženske obleke. Italija je izvozila moških oblek za 200 milijard lir, ženskih oblek pa za 120 milijard. Veliko je~3o- v tujino tudi italijanskega oblačilstva iz kože, in sicer za 180_ milijard. Seveda je treba tu dodati še čevljarsko industrijo, saj Italija izvaža v svet skoraj polovico proizvodnje sicer zelo razvite italijanske čevljarske industrije. Včeraj je bil govor tudi o nekaterih novostih za bližnje sezone. Tako se je npr. zvedelo, da bo italijanska čevljarska industrija ali bolj točno obutvena industrija nekoliko preusmerila svojo dejavnost, ker prihajajo spet do veljave «bolj ženski* čevlji in sicer zelo odprti čevlji z visoko visoko peto, ki bo seveda tenka in prehaja sicer zelo udobna nizka, široka obutev nekako v pozabo. Sicer pa pride tokrat v modo tudi tako imenovani kitajski škorenj, kar je tudi «logično», ko pa je film o Marku Polu krepko posegel na najrazličnejša področja italijanske mode. Za konec še ena neznatna novost. Lisica, ki jo je krznarska moda že pred leti potisnila na sam rob, se ponovno uveljavlja. Seveda ne pride toliko v poštev naša preprosta domača rdeče rjava lisica, pač pa rine v ospredje spet bolj dragocena siva ali temno siva lisica iz bolj severnih sibirskih ali kanadskih zemljepisnih predelov. Štirinajstega aprila bo Matej Bor s pravim imenom Vladimir Pavšič praznoval svojo 70-letnico. Rodil se je v Grgarju na Goriškem, doraščal v Štorah pri Celju, a gimnazijska leta preživel v Celju. Na ljubljanski univerzi pa je končal slavistiko. Ti suhoparni podatki ne povedo veliko in vendar kadar izgovorimo ime Matej Bor, vemo, da gre za zanimivo, veliko in pomembno slovensko kulturno osebnost. Matej Bor se je v kulturno življenje vključil že zelo zgodaj, saj je že leta 1936 začel sodelovati v Ljubljanskem zvonu s svojimi gledališkimi kritikami. Znano je, da so bili že takratni njegovi prispevki na izjemni strokovni ravni. In prav Matej Bor je bil med prvimi na Slovenskem, ki so začeli pisati pravo in resnično gledališko kritiko. Bor je bil že od začetka pa do danes izrazito samosvoja, viharna, vitalna, pokončna, svobodnjaška, na vse strani polemična in kritična u-stvarjalna osebnost, ki se je kot pisatelj, kritik in esejist spoprijemal z aktualnimi, moralnimi, etičnimi, idejnimi in tudi političnimi problemi našega skupnega življenja in življenja posameznika v njem. Matej Bor je v najožji zvezi s slovensko revolucijo. Če se je slovenski javnosti predstavil s svojimi prvimi liričnimi pesmimi v Ljubljanskem zvonu leta 1940 (Intima, Balada o gramofonu, Mrtve ure), se je že leta 1941. pridružil osvobodilnemu gibanju in začel pisati uporniške in revolucionarne pesmi. Že v začetku februarja leta 1942 je izšla v založbi Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet ciklostirana zbirka njegovih bojevitih pesmi z naslovom Previharimo viharje, podpisana s psevdonimom Matej Bor. A v začetku junija istega leta je zbirka izšla pomnožena z novimi pesmimi v kar 8000 izvodih, kar je bila največja naklada prve pesniške zbirke doslej. Pesnik je v svojih pesmih odgovarjal brezupu tistih strašnih dni z inpulzivnimi podobami in izjavami, ki so kipele iz užaljenega človeškega in narodnostnega ponosa. Njihov smisel je izražal že sam naslov zbirke, ki je pozival k nadčloveški odločnosti, v čedalje hujših viharjih narodnega o-svobajanja in družbenega .poraža -n ja. In v tem je največ je poslanstvo in zgodovinski pomen zbirke Previharimo viharje. Zdi se, kot da je Bor odgovarjal Župančičevim verzom: Vrzi pesem v svet, pesem za današnjo rabo, vsi jo bomo povzeli za tabo... in zapisal, da ve svoj dolg «V prsih tu me žge; naj se mi grlo odpre; pesem svojo rjul, v vse vetrove [jo bom tresel. ..» »Viharji so že davno previ-harje.ni. Marsikdo si ne more niti predstavljati, kako so rjuli, niti se zavedati, kaj pomeni upreti se jim golorok.* Tako je nekoč dejal Matej Bor. A njegova umetniška roka je ustvarjala dalje. Po osboboditvi je hotel biti Matej Bor pesnik med pesniki in ni bil več zadovoljen z naslovom pesnika revolucije, ki si ga je sam izbral med partizani. Leta 1946 je že tretjič izšla realistično - politična igra Raz-trganci, kj jo je med vojno napisal za partizansko gledališče. Omenjenega leta je izšla tudi knjiga Pesmi, ki je vsebovala stilistično izbrušeno prvo zbirko z dodatkom novih pesmi. Štiri leta kasneje je javnosti dal novo pe- O modni industriji MILAN — čeprav se na prvi pogled zdi, da smo glede oblačilstva in mode nasploh v mrtvi sezoni, je tudi sedanja doba pomembna, kajti modni kreatorji in industrija oblačilstva nasploh se pripravljajo na nove sezone. O pomladanski modi je bilo že veliko povedanega, danes so nam v krogih italijanskega oblačilstva postregli z nekaterimi podatki o dosežkih v lanskem letu ter o nekaterih novostih za bližnjo in tudi bolj oddaljeno dobo. V letu 1982 je italijansko oblačilstvo, to se pravi industrija, ki izdeluje najrazličnejše vrste perila in oblek, zabeležila obrat 9.100 milijard lir, kot so povedali v krogih italijanske zveze industrijskih podjetij za oblačilstvo. To je sicer za 3 odstotke manj kot v letu 1981, vendar je hkrati italijansko oblačilstvo veliko poslovalo s tujino, saj je Italija izvozila tovrstnega blaga za 3.000 milijard lir, kar je skoraj za četrtino več kot v letu 1981. Italijanska zadevna industrija je precej prihranila tudi pri uvozu, kajti uvozila ^prostato APIPROSTA TIN lajša težave pri hipertrofiji prostate ft§ w APIPROSTA TIN priporočamo moškim pri težavah pri uriniranju, ki jih povzroča povečana prostata in nebak-teriina vnetja prostate Ci[>č&|medeX" a (F -ŠNliiviItha lnduttri|» IjtiMItnt, lugotltvlj* snitev Bele vode, ki naj bi bila po avtorjevi zamisli spomenik u-stvarjalcem ljudskih pesmi in u-podobitev umetnikovega odnosa do pesništva in ljudstva. Temu je leta 1951 sledila zbirka pesmi Bršljan nad jezerom, v kateri je moč razbrati avtorjevo pomnitev in vdanost, saj v zbirki prevladujejo ljubezenske pesmi. Temu obdobju sledi čas intenzivnega, izvirnega in prevajalskega dramatičnega pisanja (Vrnitev Blažonovih, Kolesa teme, Vesolje v akvariju. Zvezde so večne, pa prevodi Shakespearovih dram). In že je tu leto 1959, ko dobimo novo pesniško zbirko Sled naših senc. Že naslov nam pove, da je pesnik postal še skromnejši in intimnejši, kot je bil v drugi zbirki. Tudi nadaljnje Borovo ustvarjalno delo, kot je drama Pajčolan it mesečine. Ples smrti, Šola noči dokazujejo, da avtorja vedno vznemirjajo aktualni problemi in življenje ljudi. Matej Bor je vsestranska pisateljska osebnost, kar izpričujeta tudi dva romana in sicer Daljave in Odloženi. Borovo delo je zgodovinskega pomena za slovensko slovstvo, čas hiti, a pomembno je to, da se njegovo delo ne izgublja, temveč vedno bolj živi in se zakoreninja v nove rodove. V drvenju časa or staja Bor intimni lirik in njega-ve pesmi bralci vedno radi prebirajo, neglede, kdaj so nastale. In ravno to je dokaz velike Borove literarne vrednosti. čeprav se je že davno razpredel bršljan nad jezom, polegle so se poletne trave in popotnik je prehodil atomski vek, je Bor do danes ostal tako zanimiva kulturna osebnost, da se bralci sežanske knjižnice veselijo srečanja z njim. Saj bo to srečanje pomenilo, kot srečanje s starim prijateljem, s katerim se bo po dolgem času ponudila možnost, da se pogovorijo. Tega dne bo v knjižnici tudi o-tvoritev razstave avtorjevega literarnega dela, ki jo je pripravila Osrednja knjižnica Srečka Vilharja v Kopru s sodelovanjem Narodne in univerzitetne knjižnice v Lljubljani in Slovenska knjižnica. Matej Bor se bo naslednji dan. v soboto dne 26. 3. 1983 srečal v šdi s svojimi mlajšimi prijatelji iz vse Primorske, ki bodo tekmovali za Cankarjevo značko in izkazali ‘svoje znanje o Mateju Boru. Razstava bo v knjižnici na o-gled do 11. aprila 1983. a. n. V Divači lep večer Miloša Pahorja Razstava bo trajala do 1. aprila Pred enim letom je Kosovelova knjižnica v Sežani odprla v Divači krajevno knjižnico. Sprva smo se bali, da bo tam kot v Dutovljah, ko se krajani skorajda niso zmenili za knjižnico. A kaže, da ljudje niso povsod enaki. Divaška knjižnica je odprta dvakrat tedensko, Divačani jo pridno obiskujejo in izražajo zadovoljstvo nad lepo in sodobno urejeno knjižnico, ki so jo dobili. Minuli petek je kot že nekajkrat matična knjižnica organizirala v divaški knjižnici tudi kulturno prireditev. Odprta je bila razstava likovnih del Tržačana Miloša Pahorja, ki je prinesel na ogled kakih štirideset svojih slik. Miloš Pahor je s svojo ženo Dino Slama in njuno hčerko Ireno pripravil ob. otvoritvi razstave tudi zelo lep koncert stare glasbe, po kateri je družina Pahor že znana. Prostor knjižnice je bil že pred začetkom do zadnjega kotička zaseden. V knjižnico so prišli vsi stalni obiskovalci, od najmlajših prvenčkov do starejših bralcev, ki so z zanimanjem poslušali nenavadno glasbo in svoje navdušenje izražali s pogostim ploskanjem. Miloš Pahor je ob zaključku koncerta občinstvu spregovoril o glasbi ki so jo poslušali in pa o svojih instrumentih, ki jih uporabljajo ta izvajanje glasbe. Tudi po otvoritvi so ljudje še osat-dt po otvoritvi so ljudje še osta-glasbeniki pogovarjati ter izražali zadovoljstvo in željo po podobnih kulturnih dogodkih. Razstava Miloša Pahorja bo o knjižnici na ogled do 1. aprila. a. n. Brumatti v Tribblu V soboto, 26. marca, ob IS. uri se bo v tržaški galeriji «11 Trib-bio* na Piazza Vecchia po nekoliko daljšem premoru ponovno predstavil svojemu tržaškemu občinstvu priznani tržaški likovni mojster starejše generacije Gian-ni Brumatti. Brumatti, za katerega smo rekli, da spada v starejšo generacijo, je verjetno še najbolj dosleden slikar našega Krasa, saj ga je doslej upodobil na vse načine in v vseh letnih časih. Vrhu tega je Brumatti tisti tržaški slikar, fct na Krasu ne vidi le lepega ruja, ostrega kamenja in morda še kak hišni vogal, pač pa je skoraj ni njegove slike o Krasu, da bi ne bilo na njej tudi Kraševca in to kmeta, pastirja, kmetice kot žanjice in podobno. Brumatti je r, tem velikokrat dokazal, da ljubi naš in svoj Kras. DEŽELA HIRLANIJA-IUIIJSKA KRAJINA NA MEDNARODNEM SEJMU ALPE-ADRIA Realizacija: A PUBUEST AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA Dežela Furlanija - Julijska krajina nastopa tudi letos u-radno na mednarodnem sejmu Alpe Adria v Ljubljani. Deželni stand je tokrat organizirala trgovinska zbornica iz Vidma. Stand zavzema 55 kv. metrov površine in je urejen tako, da so v njem poudarjene prednosti poslovanja po tako imenovanih avtonomnih računih za Tržaško in Goriško in v okviru sejemskega sporazuma Alpe-Adria, po drugi strani pa so v ospredju tudi pomožne dejavnosti ustanov in organizacij, ki tako ali drugače podpirajo razvoj blagovne menjave med Furlanijo - Julijsko kra-lino in posameznimi jugoslovanskimi republikami, pred- vsem seveda s SR Slovenijo in SR Hrvatsko (trgovinske zbornice, banke, razna predstavništva itd.). Stand obsega še informativno pisarno, ki |e na voljo vsem poslovnim ljudem in obiskovalcem prireditve z informacijami, ki se nanašajo na gospodarsko sodelovanje čez mejo ter nudi hkrati razne publikacije o turističnih privlačnostih in naravnih zanimivostih Furlanije - Julijske krajine. Danes, 23. marca, je na sejmu tradicionalni «dan Furlanije - Julijske krajine*. Deželna gospodarska delegacija, ki jo bo vodil deželni odbornik za trgovino Bertoli in v kateri bodo zastopniki trgovinskih zbornic iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona, dalje zastopniki Deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA, Deželne ustanove za razvoj obrtništva ESA, u-vozno-izvoznega konzorcija Friulgiulia, in številni operaterji, se bo ob tej priliki sestala s predstavniki slovenske vlade in z vodstvom Gospodarske zbornice SR Slovenije. Delegacija si bo tudi ogledala deželni stand na razstavišču, popoldne ob 16. uri pa bo imel odbornik Bertoli v prostorih hotela Slon tradicionalno tiskovno konferenco. Dan Furlanije - Ju-dijske krajine se bo zaključil s prav tako tradicionalnim sprejemom. Predsedstvo videmske tr- govinske zbornice — ki jo je dolgo let vodil prof. Maran-gone — je pred kratkim prevzel G. Bravo, ki je hkrati tudi predsednik furlanske delegacije italijansko-jugoslo-vanske zbornice s sedežem v Milanu. Predsednika Bravo smo ob letošnjem sejmu Alpe Adria zaprosili za kratek komentar o sedanjih e-konomskih stikih med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in SFRJ. Predvsem bi poudaril, da nekateri krogi na našem območju pretiravajo glede priliva dinarjev in drugih deviz, ki naj bi ga zagotavljali tu-risti-nakupovalci iz Jugoslavije pred uvedbo restriktivnih ukrepov ob koncu lan- skega leta. Slo je za milijarde, vendar ne za tolikšne vsote, kakršne navajajo določeni opazovalci. In poleg vsega to ni bila tista zdrava, klena trgovina, ki naj bi se razvijala med dvema sosednima območjema. Pravo trgovino je treba vsekakor pospešiti, za kar so dani tudi določeni učinkoviti inštrumenti, kot sta zlasti avtonomna računa za Tržaško in Goriško - Videmsko. Kar zadeva učinkovitost jugoslovanskih ukrepov, sem prepričan, da bo Jugoslavija s tem izplavala iz težav, zlasti še če pomislimo, da jo bo po eni strani razbremenila tudi pocenitev surove nafte na mednarodnem | tržišču in da se naglo bliža nova turistična sezona, od katere si sosedna republika lahko obeta ugodno devizno bero. Jugoslavija preživlja brez dvoma hudo stisko, toda prepričan sem, kot rečeno, da bo v razmeroma kratkem času izplavala. Sicer se v stiski lahko ocenjujejo dejanska prijateljstva in mi hočemo, da Jugoslavija ve, da smo ji prijatelji. Prav zato namerava videmska trgovinska zbornica nastopiti letos tudi na zagrebškem sejmu in bo prihodnje leto tako v Ljubljani kakor tudi v glavnem mestu Hrvatske znatno (Okrepila svojo operativno prisotnost. Elio Fornazarič izreka dobrodošlico obiskovalcem deželne razstave v paviljonu B IMPORT/EXPORT TECHNA TRST Via Ghega 2 Tel. 64-535 Telegr.: TECHNAKAFOL RONKE (GORICA) Drevored Serenissima 18 BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA BANKA POOBLAŠČENA ZA DEVIZNO TRGOVINO GLAVNICA IN REZERVE LIT 3.092.384.821 Vsi bančni posli in usluge Zanesljiv partner v zunanji trgovini Dolgoletne izkušnje v izmenjavi z Jugoslavijo in deželami vzhodne Evrope TRST - Ulica Filzi 10 Tel.: Centrala (040) 61446 - Telex: 460264 BANKRD Devizno tržišče (040)68727 - Telex: 460116 BCTEX IMPORT — EXPORT ČL1LR - 0EKHPU13 IGOR ČERNIČ 34170 GORICA (Italija) Ul. Vittorio Veneto 49 Tel. (0481) 82159 33 Banca Agricola Gorizia 3 Kmečka banka Gorica I.Z. z o.j GORICA — Korzo Verdi 51 Tel. 84-206/7 — 85-383 Menjalnica: tel. 83-909 TELEX 460412 Giovanni Lulli UVOZ-IZVOZ ul. Bellini 4/a - Gorica - Italija tel. (0481) 87555-31184 tlx 460362 LULLI I filiala: ul. Bonomea 249 - TRST tel. (040) 410468 Vse bančne usluge — Posli z inozemstvom Ustanovljena leto 1909 Predstavnik za: — okvire za očala SAFIIO — pomivalne stro|e za gostinstvo COLGED — bojletje BRAUN na drva. elektriko In plin — glasbene kasete In magnetne trakove — opremo In stroje za geomehanske raziskave In vrtanja ZASTOPSTVA - IZVOZ - UVOZ Ulica Clcerone 8 34100 TRST P.P. 101 Telefon 61-241 - 61-478 Filiala: Korzo Italla 202 34170 GORICA Telefon (0481) 30-240 sar* 34133 TRST Ul. Rismondo 9 Tel. 761-884 - 761-819 Ekskluzivna glavna zaloga: ROGAŠKA mineralna voda - vrelec DONAT RADENSKA mineralna voda PRŠUT S. DANIELE KRAŠKI TERAN PIVO PUNTIGAM in REININGHAUS - GRAZ - AUSTRiA MINERALNA VODA in PIJAČE PLOSE 34133 TRST ULICA FABIO SEVERO 20 P.P. 989 TEL, 040/60516 TELEX 460636 STAC I NAJVECJI SLOVENSKI PROIZVAJALEC V SEKTORJU: PROIZVAJA • ELEKTRIČNE VODNE ČRPALKE IN HIDROFORJE • ELEKTRIČNE. BENCINSKE IN DIESEL KOMPRESORJE • BENCINSKI IN DIESEL GENERATORJI ZA ELEKTRIČNI TOK STAC dl M. SCHART V TRSTU glavnem mestu dežele FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA »dežela - most« med EGS In vzhodnimi državami ter EVROPO in državami tretjega sveta POSLOVALNICA TERMINAL FERNETIČI nudi vse bančne storitve In operacije v mednarodnem blagovnem prometu CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE SPLOSNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA D.Z O Z. - Uvoz - Izvoz Telef. 61579 69316 - 69558 Teleks 460559 TRST - Ulica Geppa 9 C.P. 185 TRST Ul. Clcerone 8 Tel.: 68 812 69 489 630-336 • Stroji za industrijo pohištva in za lesno obdelavo na splošno • Rezervni deli, repromaterial • Servis Telegram: TRAD TRIESTE Telex: 460187 TRADEX a grof presti GORICA TRST Ulica Crovas 27 tel. 631002, 61242. 61060 Ulica Geppa 9 telex: 460134 agrof IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA PAOLO MELINGO S. p. A. IMPORT - EXPORT TRST Ul. Valdirivo 26, tel. 64-382 — 68-654 — 60-765 teleks 460-281 APARATI ZA EKSPRES KAVO »GAGGIA. • RAZNOVRSTNI ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSTINSTVO • škropilnice «TURBINF» • kosilnice »BEDOGNU Družbeni sedež in glavna direkcija: VIDEM (UDINE) - Via Vittorio Veneto 20 POSLOVALNICE : TRST (TRIESTE) - Via Rossini 14 Via del Roncheto 28 GORICA (GORIZIA) - Corso Verdi 125 TRŽIČ (MONFALCONE) - Piozza Cavour 22 KRMIN ICORMONS) • Plazza Llbertd 1 ČEDAD (CIVIDALE) Piozza Diaz TARČENT (TARCENTO) - Vlo Udine TRBIŽ (TARVISIO) - Plazza Unitd 17 MENJALNICA di S. Savarin IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA TRST, ul. F. Severo 21 tel. (040) 631301 - 631880 telex 460129 OMNIAC I S I AT ■ SERVIZIO TECNICO INDUSTRIALE IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA TRST, ul. F. Severo 21 Filiala v GORICI: korzo Italia 203 tel. (0481) 87213 PO KVARNERU SO SI OTOKI ODDALJENI LE KAKO URO PLOVBE Na Uoviku in Silbi povsem varna pristana na poti proti Kornatom in srednjemu Jadranu PO DOLGIH LETIH RAZPRAV Letos so tudi v SFRJ uvedli poletni čus Vprašanje začetka delovnega urnika Paziti moramo le na pogonsko gorivo in na težave pri oskrbi s hrano Po Rabu bi moral biti Krk obvezna točka za dopustniškega kapitana, ki letuje na Kvarneru. Tržačani pa le redko zaidejo na ta na j večji otok Jadrana, ker je po zgraditvi mostu preblizu za motorizirane turiste. Rab je torej navadno najbolj severna točka. Še raje pa se dopustniški kapitani podajo bolj južno na Kornate in Dalmatinske otoke. Marsikdo pa se ustavi na otokih med Lošinjem in Dugim otokom. Kljub temu da to otočje precej obiskujejo domači turisti, lahko trdimo, da ga je turizem le posredno pokvaril, da do neke mere lahko še vedno računajo na pristno otoško gostoljubnost. Kot prvi otok na naši poti proti jugu bomo takoj po Lošinju naleteli na Ilovik. Večje jahte se bodo lahko zasidrale le prelivu med otokoma Sv. Peter in Ilovik, manjše pa se lahko zavlečejo med pomole vasi Tlovik. kjer bodo varne pred vsakim vremenom. Seveda bo ob koncu tedna tu le malo prostora. Ilovik je namreč priljubljena točka za enodnevne izlete gostov, ki letujejo na Lošinju. Vsekakor pa je z dobrim sidrom in dovolj dolgo vrvjo zanesljivo tudi sidranje v prelivu. Nevšečnosti bodo le v primeru nevihte s severozahoda. Brez pomožnega čolna pa je Ilovik precej nedostopen. V sobotah in nedeljah se bomo celo s pomožnim čolnom le. s težavo izkrcali. Vsi so namreč pozabili, da bi rezervirali del obale v ta namen. V vasi je nekaj gostiln, ki niso pretirano drage. pozna pa se jim pomanjkanje vode. Proti jugovzhodu le 4 milje od Rta Radovan je že otok Silba. Od Ilovika pa do edinega varnega pristana na vzhodni obali Sil-be je le 10 milj, kar potrjuje trditev. da je do Susaka ali Lošinja najneva nejši del poti, saj od tu dalje imamo vame pristane d'ug za drugim. Na Silbi nas ne sme premotiti pomol na zahodni obali otot-a. Tudi v najlepšem vremenu je tu prenočevanje nevarno, da je pristan še slabši kot na Unijah. Na vzhodni obali pa je pristan popolnoma varen. Seveda bomo morali seči v žep in plačati privez. Edino varno pristanišče na vzhodni obali Silbe Na Silbi bomo odkrili prekrasne zalivčke s peščenimi ali gramoznimi plažami. Tudi običajnih nedeljskih izletnikov tu ni, saj je otok že dovolj oddaljen od Lošinja, da se enodnevni izlet ne izplača. Vsekakor pa se ne smemo zanesti na turistične informacije, ki trdijo da si lahko na Silbi priskrbimo pogonsko gorivo. Po Kvarneru je to navsezadnje ena glavnih ovir za vse tiste, ki imajo motorne čolne in gliserje. Predvsem lastniki gumenjakov morajo skrbno načrtovati svoja križarjenja in računati, da bodo na otokih le s težavo prišli do goriva. Podobne težave so tudi s hrano. Rado se zgodi, da enostavno pozabijo vkrcati hrano na ladje, ki povezujejo otoke. Navadno pa v gostilnah ni večjih težav, saj gostilničarji kar sami poskrbijo za svojo oskrbo in se ne zanašajo na redne povezave. Kot zadnje naj še omenimo, da se tako na Iloviku kot na nenaseljenem Sv. Petru in Silbi splačajo krajši potepi po otoku. Ilovik je ves poraščen s sredozemsko makijo. na njem je prazgodovinska naselbina, na Sv. Petru pa ruševina rimske vile. Morje ponovno vabi Ob prihodu pomladi in s prvimi otoplitvami turistična pristanišča zaživijo. Po dolgem zimskem premoru bi vsak rad čimprej usposobil svoj čoln za prve nedeljske izlete. Večmesečno zimsko spanje se pozna tudi tistim čolnom, ki so jih lastniki pred zimo prebarvali in skrbno pripravili na premor. V prvi vrsti bo treba najprej dekonservirati notranje in krmne motorje. Kdor je to poveril mehaniku, naj mu mehanik sedaj ponovno požene motor in ga pripravi na letno delo. Kdor tega ni storil, naj vsekakor pokliče mehanika, da ne bo prišlo do neprijetnih presenečenj. To velja predvsem za občutljive krmne motorje na vodno hlajenje, ki v začetku sezone kaj radi odpovejo, potem ko so nekaj ur brezhibno delovali. Povsem razumljivo bi morali čoln dvigniti, pregledati dno in ga po možnosti prebarvati z antivegetativnim premazom. Ker so vmes velikonočni prazniki, bomo to bržkone storili sredi aprila, a preveč ne smemo odlašati. Spomladi se namreč poveča število morskega rastlinja in organizmov, ki nam lahko poškodujejo trup, če je zaščitna barva že izrabljena. Kot drugo bomo morali skrbno preveriti vse odprtine. Pregledati straniščne ventile in zamenjati obrabljene membrane. Notranjost je treba skrbno prečistiti in izsušiti. V dolgih zimskih mesecih se je skoraj gotovo vsa notranjost navlažila, da je prezračevanje sedaj obvezno. Prav tako moramo poskrbeti za morebitno plesnobo. Poleg obveznega barvanja bo še največji strošek zamenjava obrabljene opreme. Paziti moramo tudi, ali smo zadostili vsem birokratskim predpisom, da so naše ladijske listine v redu, da smo plačali davek in zavarovanje. Kaj rado se zgodi, da so oblasti prav v začetku sezone zelo natančne in nas lahko zalotijo z nepopolnimi dokumenti in opremo, kar nas bo drago stalo. Prvi izlet naj ne bo prezahteven, saj smo že precej zarjaveli, pomladansko vreme pa je tudi izredno muhasto, da nas lahko zaloti nenadno poslabšanje. LJUBLJANA - V nedeljo, 27. marca, bodo prvič tudi jugoslova-ni premaknili urne kazalce za uro naprej in tako bo izginila še ena redka lisa z zemljevida srednjeevropskih držav, ki uvajajo poletni čas. Razprave o premiku kazalcev trajajo že tri leta, pri tem pa je bilo tudi nekaj povsem nesmiselnih predlogov, ki bi Jugoslavijo še bolj odmaknilo od srednjeevropskega poletnega časa. Lani oktobra je končno padla odločitev z zakonom o poletnem času. Za pretežni del Evrope sta marčevska oziroma septembrska premaknitev urnih kazalcev resda le rutinsko opravilo, saj to počno že nekaj let. Sam premik časa tudi Jugoslovanom ne bi smel povzročati nikakršnih težav, zlasti pa ga pozdravljajo poslovneži, železniški in drugi prevozniki ter vsi tisti, ki so imeli pretekla leta zaradi jugoslovanske* in srednjeevropske poletne ure nemalo težav. pa tudi stroškov. Je pa prišlo v Jugoslovaviji v zadnjih tednih, ko so razprave o času vse pogostejše, do marsikaterih nejasnosti. Zlasti zaradi nesporazuma, saj mnogi niso ločili med poletnim časom in začetkom delovnega časa. Dalj trajajoče napore, da bi začeli delati pozneje (doslej v glavnem v tovarnah ob 6. uri. v uradih pa ob 7.), naj bi namreč uresničili obenem z začet- NEKAJ MAJHNIH NASVETOV OB PREHODU IZ ZIMSKEGA V SPOMLADANSKO OBDOBJE Malo pozornosti lahko prepreči dokajšnje nevšečnosti Novost iz Ženeve V ponedeljek se je , za- čela pomlad: dnevi so daljši, svetlejši, temperatura se je začela prijetno višati, skratka vremenske razmere so take, da se marsikdo rad podaja na daljše izlete. Čez nekaj tednov bo tu tudi velika noč in avtoceste se bodo spet napolnile. Vendar preden se odpravimo na daljše potovanje, bo morda umestno, da pregledamo, kako je z našim jeklenim konjičkom po dolgi zimi. Najbolje bo, če začnemo kar pri električni napeljavi. Treba bo predvsem pregledati akumulator, za kar je dovolj nekaj minut v delavnici, da nam mojster izmeri volte in ampere. Če so nizke zimske temperature baterijo zdelale, ,;o bo treba napolniti, za kar potrebujemo kakih 21 ur. Potem bo dobro tudi pregledati svečke, platine in razdelilec. Pregledati bo treba tudi hladilni sistem, ce je obstajala pozimi nevarnost, da hladilna tekočina zaledi, bo odslej nevarnost, da zavre, če ima avto svoja leta. bo dobro tudi preveriti stanje vodne črpalke, očistiti radiator, kontro tirati gumijaste cevi, saj se pritisk v sistemu zviša z naraščanjem temperature. Zamenjati bo treba tudi olje, še zlasti, če ste pozimi imeli zimsko olje v karterju. Sedaj bo že bolj primerno poletno, ki je gostejše. Tudi če imate v karterju olje «multigrade» ga bo treba zamenjati, če je olje noter več VlIillHHIimmiIMMIIlilllllllHHIIIIIIIIIIimillllHIIIUIIIHMIffMlitIHIOtlllMIIIIIIIUIIIIHIIMOIIIItMHMIIIIIIIMII Kdaj tudi v Italiji? Gospodarska kriza z zmanjšanjem kupne moči srednjih slojev je hudo prizadela skoraj vso svetovno navtično industrijo. D'to 1981 je bilo s tega vidika prelomnica, ki je napovedovala še hujše čase. Francoska, predvsem pa britanska navtična industrija, je takoj poskrbela za protiukrepe. Izhod iz krize je lahko samo eden: znižanje ten. To jim je delno tudi uspelo, seveda na škodo udobja in luksuza. Tudi dolžina jadrnic in motornih čolnov se je skrajšala. Poskrbeli pa so tudi, da si novi lastnik iz leta v leto dopolnjuje svojo jadrnico. Pri (eni je zgovoren primer male jadrnice «s\vift 18», ki meri 5.50 metra, ima premično halasino kobilico, tehta 660 kilogramov, da jo lahko z lahkoto prevažamo na avtomobilski prikolici. Dokončana stane 35W funtov (nekaj več kot 6 milijonov lir), kupimo pa jo lahko v raznih stopnjah opremljenosti od osnovne, ki stane le 1300 funtov (nekaj več kot 3 milijone lir). Kaj takega v Italiji šc nimamo, saj pri nas lml.iedel-aice vztrajajo pri gospodskib jahtah in čakajo na vladne podpore kot šest mesecev. Ob tej priložnosti, b&.dobro tudi zamenjati filter. Ko smo že pri filtru, menda vsi vedo, da tnngzasi zra^iji filter o-težkoča pravilno delovanje motorja, kar ima kot posledico večjo porabo (včasih se poraba zviša tudi za 10 odst.) Zato bo umestno filter očistiti, ali pa v skrajnem primeru uidi zamenjati. Večina zračnih filtrov ima v ohišju loputo za preklop s poletnega na zimsko delovanje, ali pa se oliišje filtra zavrti, tako da motor pozimi vsesava toplejši zrak. V začetku pomladi je treba filtru zagotoviti dotok mrzlejšega zraka. Če predvidevamo daljša potovanja, ko bomo najbrž vozih' hitreje. bo kazalo tudi pregledati zavore in sianje zavornih oblog. Jasno je, da jih bo treba zamenjati, če so obrabljene in pri tem ne gledati na denar. Zelo natančno bo treba pregledati tudi uplinjač (dobro bo, če to opravilo prepustite specializirani delavnici, saj nastavitev upli-njača ni tako enostavna zadeva, nepravilnost delovanja pa se močno odraža na porabi. V prihodnjih mesecih boste najbrž zahtevali cd zračnega sistema svojega avta, da omili visoko temperaturo v avtu. Zato se boste morali prepričati, da ventilator dobro deluje, da niso zračne šobe zamašene in da so gumijaste cevi pravilno pritrjene. Kot splošna mera previdnosti pa velja tudi pravilo, da dobro stisnete vse vijake in matice, da bi odpravili čim več škripanja v karoseriji ali pa celo nevarnost, da izgubite kak kos po cesti. Pa še besedo ali dve o gumah. Kazalo bo natančno kontrolirati, da nimajo razpok, večjih ali manjši poškodb, kar bi utegnilo povzročiti marsikatero nevšečnost med potovanjem in vam zagreniti marsikateri week-end. Dobro bo tudi pogosto meriti tlak gum in ga zvišati nekaj desetink atmosfere, če se podamo na daljša potovanja. Paziti je treba, da tlak v gumah ni prenizek, sicer se bo guma močno segrela in seveda prej obrabila. Na ženevskem sulunu so razstavili tudi «trio», sad sodelovanja med Ghio in Fordom. Gre za majhno vozilo, kjer je prostora za tri osebe in ki ga poganja 25« kubični dvotaktni dvovaljni motor. Vozilo je dolgo 2,41 m, široko pa 1,36 m in ima prostora za poldrugi kubični meter prtljage kom poletnega časa. Prav tu pa se očitno precej zapleta. Osnovni poudarek skupščinskih, sindikalnih in drugih razprav zadnjih dni je, naj delavci sami u-rejajo začetek in konec delovnega časa. Pri tem naj bi seveda u-poštevali izkoriščenost strojev, u-strezen delovni ritem, čas, ko dosegajo delavci najboljšo storilnost in vse drugo (tudi klimatske pogoje), kar prispeva k večjim delovnim uspehom. Pri teh odločitvah naj bi se tudi posvetovali zlasti s tistimi delovnimi organizacijami, s katerimi so poslovno ali drugače povezani, da bi z usklajenim delom ne ovirah delovnega procesa. Sicer pa so delegati nemalokrat zahtevali, da bi bilo smotrno izenačiti začetek delovnega časa ne le v regiji ah republiki, temveč v vsej Jugoslaviji. Slovenija je začela prva premikati začetek dela na poznejši čas. Na priporočilo izvršnega sveta je prišlo do teh sprememb predvsem v družbenih dejavnostih (upravni organi, banke), v tovarnah pa še ni prave pripravljenosti za to. Seveda marsikod tega ne dopuščajo delovni procesi, zlasti pa ni pričakovati bistvenejših sprememb tam, kjer delajo v dveh ah celo treh izmenah. Začetka delovnega dne niso premaknili v drugih republikah in pokrajinah. In ker je do uvedbe poletnega časa ostalo le še nekaj dni, v večini delovnih kolektivov pa še niso začeh pripravljati sprememb pri začetku jutranjega dela, bo očitno v glavnem ostalo tako, kot je bilo do slej. Glavna slabost zgodnjega začetka dela (na primer ob 6. uri) je. da organizem še ni dovolj zbujen. Analize so jasne: največ nezgod pri delu se zgodi zlasti v prvih urah dela. Na dlani je tudi, da je storilnost delavcev v zgodnjih jutranjih urah majhna. V mesecih, ko je dan krajši, pa se porabi še občutno več energije. Za vztrajanje pri zgodnjem začetku dela pa je tudi nekaj «raz-logov». Eden je zagotovo tradicija, saj mnogi že desetletja delajo od 6. do 14. ure in nočejo spreminjati svojega delovnega, zlasti pa življenjskega ritma. Ni jih malo, ki hočejo _ imeti še naprej prosto popoldne,- da lahko honorarno delajo, med delavci je tudi mnogo takih, ki imajo še kmetijo ah kako njivico, na kateri je treba marsikaj postoriti. Nenazadnje si še naprej želijo proste popoldneve preživeti v krogu družine, zlasti z otroki. In če ob tem upoštevamo, da zlasti v Sloveniji hodi na deio veliko žensk in otroške vrtce popoldne kmalu zapirajo, je jasno, da jih popoldne vleče domov. Kakorkoli že, slovenska skupščina je pretekli teden sprejela priporočilo, naj bi v proizvodnji začeli delati ob 7. uri. v uradih pa naj bi začetek dela pomaknili čim bolj proti osmi. Obenem pa se bo Slovenija zavzemala za e-notno ureditev vprašanj v zvezi z razporejanjem delovnega časa v vsej Jugoslaviji. BORIS LENIČ ŠE BOLJ POUDARJENE ŠPORTNE ZMOGLJIVOSTI PRI RITMU 105 Težave kragujevske Ovene zastave BEOGRAD — Crvena zastava, največja jugoslovanska avtomobilska industrija, je v februarju proizvedla nekaj več od polovice pla niranega števila vozil: 9.667 od planiranih 17.914. Vzroke tega spodrsljaja gre iskati, pravi tiskovna agencija ANSA, ki navaja Tanjugove podatke, v pomanjkanju re-prcmateriala in surovin. Padla je tudi proizvodnja industrijskih vo zil: izdelali so jih namreč 741 od predvidenih 836. Nič bolje ni z uvozom: iz Poljske niso uvozili niti enega vozi la, medtem ko sta Italija in SZ izročili manj vozil, kot je bilo predvideno. Po dveh letih so se pri Fiatu odločili, da nekohko posodobijo videz najprestižnejše različice ritma, če izvzamemo športno verzijo abarth 125. In tako so se lotili zunanjega videza ritma 105 TC. Gre za znano limuzino, v katero so vgradili 1600-kubični motor, ki zmore 105 KM, pri 6100 obratih v minuti. Odpravili so plastične ščite, ki so sicer imeli svojo funkcijo, vendar so pri Fiatu baje ugotovili, da škodijo splošnemu videzu avta. Zato so se pri zadnjih verzijah odločili za večji odbijač, ki pri ritmu 105 TC vsebuje tudi spojler. Odbijač je iz črne motne plastike, vsebuje tuch reže za zračenje motorja in prostor za dodatna žarometa, poleg že ob stoječih štirih.' Na maski je sedaj opaziti tudi pet poševnih črt, ki bodo poslej razpoznavno znamenje vseh fiatov. Vžig v novem ritmu uravnava elektronika po sistemu «digiplex», s katerim razpolagajo tudi najbolj prestižni modeli Fiata in Lancie in ne nazadnje tudi Ferrari. Ta sistem zagotavlja lažje prižiganje, daljšo življenjsko dobo za svečke ter bolje dozirano mešanico v mestnem prometu. V teoriji je tudi nemogoče, da bi se sistem digiplex pokvaril. Ž novo izvedbo ritma 105 so še podčrtali njegove športne zmoljivosti. Najvišja hitrost (v 5. prestavi) sc je zvišala na približno 180 km na uro, medtem ko se je čas. v katerem doseže hitrost 100 km na uro znižal za približno pol sekunde in znaša sedaj 9.5 sekunde. Pri Fiatu upravičeno trde. da je malo avtov, tudi s kompresorjem, ki se lahko ponašajo s temi zmogljivostmi. S sistemom «digiplex» se je znižala poraba: po normah ECE znaša 8,2 litra za 100 km, po mestnem prometu pa 8,8 litra. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šola in vzgoja 13.00 Aktualni programi 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV dnevnik 14.00 Večerna kriminalka 15.30 šola in vzgoja 16.00 Shirab - 30. oddaja 16.20 Pisma TG 1 - Redakcija odgovarja 16.50 Danes v parlamentu 17.00 TV dnevnik - Flash 17.05 Neposredno iz studia preko tvoje antene 17.10 Remi - Risanka 17.30 «Discoteca festival* 18.50 Stanlio in Ollio 19.00 Dogodki, osebe in osebnosti - cltalia sera* 19.45 Almanah Vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 Pohtična tribuna 21.35 TV film iz serie cProfessio-ne: pericolo» 22.25 TV dnevnik 22135 Srečanje s kinematografijo 22.40 športna sreda - tenis TV dnevnik - Zadnje vesti Danes v parlamentu Vremenske razmere Drugi kanal 10.15 Kinematografski program 12.30 Opoldanski program 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 Šola in vzgoja 14.00 Tandem - neposredna oddaja iz studia 14.35, 15.35 Risanka 15.50 Iz studia 16.00 šola in vzgoja 16.30 Planet - programi z vsega sveta 17.30 TV dnevnik - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Heureka - znanstvena oddaja 18.20 Programi pristopanja 18.40 TV dnevnik - šport 18.50 TV film iz serie ■.a«i i aaiaf aai iiaan ii m tu ■ niaa m >«1111 ia ii i iaa aai ia i m i (tiriaiiiaaiiaiai aiiianiaiaaaia laiiiiiaflaiaiaiiiii iiaiataiaiaa iiiaiiaa •Jiaaaiaaii a i ■ i aaiaa Z INFLACIJO SE BORIJO Z VEČ OPRAVLJENEGA DELA Koprska Intereuropa uspešno kljubuje konkurenci na špediterskem področju Eno tretjino dohodka realizirajo pri Intereuropi v devizah KOPER — Na Obali nikogar več ne preseneti, če zve, da so v koprski Intereuropi dobro gospodarili. Vendar nenehno potrjevanje do-vega dosedanjega tekmeca v stran- j brega dela in vztrajanje v hudi ki Johanriesa Vjrolainena. | konkurenci med cestnimi prevozni- Poleg komunistov so pa še najbolj!ki in špediterji, ni lahek posel La- w . * “ “ m C/i nn m nci i/kniib rtrt. razočarani konservativci. Predvolilne ankete in proučevanje javnega mnenja so namreč nanovedovale bleščečo zmago konserva1 ivcem. Po takih napovedih bi morali konservativci prejeti najmanj 26 odstotkov glasov, prejeli pa so, le 22.2 odst., pol odstotka več kot le! a 1970. iz gubili pa so dva poslanca in s tebi tudi pokopali tipanje, da bi se po letu 1906 ponovno vrnili v vlado. Kot rečeno je najhujši poraz do segla Ljudska demokratična liga. ki združuje komuniste in leve socialiste. Predsednik te skupine, levi socialist Kalevi Kivistoe je vzroke ni so na primer cčlolni prihodek povečali za 42 odstotkov, (znašal jc 2.68 milijarde dinarjev), stroški pa so zrasli le za 36 odstotkov, aku-muladjo so povečali za 40 odstotkov v primerjavi z letom 1981. Velika zasluga za dobre rezultate gre devizni realizaciji, ki pomeni tretjino celotnega prihodka (20 milijonov dolarjev), ob tem, da nimajo nič deviznega dolga, kako jim vse to uspeva. - smo povprašali Mirana Turka, direktorja te uspešne delovne organizacija z 2232 delavci iz vse Jugoslavije. «Naša poslovna politika je stara poraza pripisal polemiki med evro- najmanj 15 let,, ali pa še več in TOKIO _ lAi ZU lss ni prišlo V sto,tj V SAMOSTANU NAUTECOMBE, NJEN POČIVAJO TUDI BRUCI SAVOJCI ča uradni glasnik japonske letalske -----------------------------------—---—-----------------— d, užiie JAL je pilot letala DC 8. j __ ■ SfcSsfcH&s Jutri na pogrebu Umberta Savojskega gledal ameriško vojaško letalo vr-1 ■ ■ - •, . ste (M41. kV še mu" je približevalo' ■ ■ ■ ■ I I , || ■ :SiSS napovedana prisotnost kronanih glav 399 metrov daleč. Japonske 'oblasti so ;Myedle preiskavo, ameriško vojaško poveljstvo pa še ni izdalo nobenega poročila v zvezi s tem vpra šanjem. Na sliki (tcleloto AP): zgoraj japonski DC 8, spodaj pa ameriško vojaško transportno letalo C-141. MOSKVA — Gospodarsko sodelo vanje oziroma izmenjava med Sov jetsko zvezo in Italijo je lani do.se gia 5.5 mili jat de dolarjev prometa. Italija je tako na tretjem mestu, ta koi za ZRN in Finsko, kar zadeva trgovanje evropskih zahodnih držav s Sovjetsko zvezo. Italija izvaža v SZ največ industrijske opreme in atiojev. ŽENEVA — Pokojni' bivši italijanski kralj Um berto Savojski ni zapustil nobenega političnega testamenta. Določil je le dediče svoje lastnine, zla s'i zgodovinske, ki pripada savojski hiši, v osebah, svoje žene in otrok. Včeraj so opravili v Merlingeu, kjer prebiva Umbertova soproga Maria Jose, zaclušnico, po ka ter je novi poglavar savojske dinastije Viktor Emanuel naslonil posebno poslanko na Italijane. V njej je povzdigoval delo in odločitve svojega pokojnega očeta, se spomnil vojnih žrtev ter izrazil svojo zvestolx> lastni dinastiji in Italiii. Medtem pa v Hautecombeu mrzlično teko pri prave za jutrišnji pogreb bivšega monarha. Mnogo dela ima zlasti policija, ki bo morala primerim zavarovati vse področje, saj se bodo pogreba udeležile mnoge visoke osebnosti. Med temi sta svojo prisotnost že zagotovila tudi španski kralj Juan Carlos in belgijski suveren Baldovin, nato pa še mnogi knezi, vojvodi, princi ter drugi člani »protokola*, ki se običajno zbere ob takih priložnostih. Med francosko žandarmerijo je povzročila precej zaskrbljenosti vest (katero je razširi! neki kra jevni list), da bo v Hautecombe prispel včeraj počastiti pokojnikov spomin tudi predsednik Pertini, katerega pa, seveda, ni bilo. Zato pa bo iz Italije prispelo jutri na tisoče monarhistov, za katere pa v samostanski cerkvi, kajpak, ne bo prostora. Pravzaprav bodo avtobuse ustavili že 7 km pred samostanom in naprej bodo morali z lokalnimi prepoznimi sredstvi ali pa peš. . Medlem so v Rimu tudi sporočili, da jutri ne bo neposrednega TV prenosa pogrebnih svečanosti, ker jih francoska televizija ne bo , posnela in jih zato ne bo prenašala hiti Evro vizij«. se v vsem času ni bistveno spremenila. Po eni strani smo veliko truda vložili za pridobitev dobrega strokovnega kadra, saj smo že leta 1967 pripravili pravilnik o pripravništvu, začeli vzgajati voznike, me hanike. ekonomiste in druge potrebne delavce. Večina le-teh ostaja v Intereuropi, fluktuacije skorajda ni. Ves čas smo se trudili, da bi živeli v okviru možnosti in tako že leta 1967 sprejeli sklep, da se ne smemo v nobenem primeru zadolževati. Vlagali smo le toliko, kolikor smo zaslužili. Zdaj smo sicer nekoliko prekršili ta sklep, vendar so vsi naši krediti skupaj nižji, kot znaša naša enoletna amortizacija. Če bi na primer kupili tovornjak (o-ziroma katerokoli drugo osnovno sredstvo) na devizni kredit, bi nas to stalo 250 odsotkov dejanske vred nosti — 150 odstotkov več, kot če bi plačali v 'gotovini. Ker nimamo kreditov, nam gre ta razlika v žep. Tako gospodarsko politiko so pred leti mnogi napadali in jrdili. da z njo zaviramo razvoj Intereurope. V zadnjih dveh letih, pa so si tudi ti premislili. Zaradi hude konkurence 'tudi ne vztrajamo, da bi, služjli le na račun višjih cen. S .cenami ni koli ne dohitimo inflacije. To pa po meni, da maramo to razliko nadomestiti z večjo količino opravljenega dela. Lani smo na primer opravili 5 odstotkov več dela (količinsko gledano). t Dve tretjini dela v Intereuropi od-jiade , na špediterske posle. Danes pa rastejo te organizacije kot gobe po dežju. Predvsem gre za transportne organizacije, ki želijo s špe-diterskimi storitvami vplivati na to, da bi bolj zaposlili svoja prevozna sredstva. To pa ne pomeni zmeraj najbolj poceni prevoza. Pri nas nikoli ne dajemo prednosti svojim tovornjakom, ampak ugodnejšim cenam.* pravi Miran Turk iz Inter-eurooe. »Večkrat se tudi zgodi, da imajo v gbčinj nekateri pripombe, češ da delimo po zaključnih računih »višek*. Ne vprašajo pa se. kakšen sistem nagrajevanja imamo. Ves čas prejemajo naši delavci le akontacijo osebnih dohodkov, po vsakem trimesečnem obračunu, pa preraču namo razliko — vsaka enota na Skoraj ves material. osnovi vloženega dela in zasluženega rezultata.* Povprečni osebni dohodek v Intereuropi je znašal za leto 1932 19.112 dinarjev, s tem, da je dve tretjini delavcev s srednjo. višjo in visoko šolo in da na visoko povprečje vplivajo tudi vozniki ... B. Š. Tolenlinski dnn i v Izoli IZOLA — Samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti prireja od četrtka do sobote tradicionalne «Tolentinske dneve*, na katerih bodo predstavili dosežke mladih ustvarjalcev na kulturnem področju v lanskem letu, V okviru tolcnlinskih dnevov, ki jih pobrateni občini Izola in Tolenti-no prirejata že od leta 1977, bodo v četrtek odprli razstavo risb in pesmi, ki so jih učenci lani poslali na 5. mednarodni natečaj otroških slik in pesmi. Tema lanskega natečaja je bila »starejši, naši prijatelji* prispelo pa je okoli 700 del, od tega 122 pesmi in 221 risb iz naših osnovnih šol z italijanskim učnim jezikom. Tolen-tinske dneve bodo zaključili v soboto zvečer, ko se bodo v gledališču predstavili pevci, ki so sodelovali na lanskem 12. festivalu «cantapic-colo* v Tolentinu. Jadranski zavod združenja sveta na obisku v Beogradu BEOGRAD - Od jutri do nedelje bo v Beogradu več uradnih srečanj med Jadranskim zavodom združenega sveta in jugoslovanskim ministrstvom za tehnično, znanstveno in gospodarsko mednarodno sodelovanje. Predsednik šole poslanec Belci se bo skupno z ravnateljem Suteliffom in upravnikom Pontonijem udeležil pogovorov z glavnim direktorjem tega ministrstva dr. Zrelcem. več kot leto poprej), ostanek do hodka je bil 170 milijonov dinarjev (25 odstotkov več), za akumulacijo smo namenili 135 milijonov dinarjev (27 odsotkov več kot leto prej). Naj povemo o tem. da smo lani zaslužili 12 milijonov dolarjev deviz. Če to preračunamo v dinarje, je devizne realizacije 40 odstotkov več kot leta 1981, gledano v dolarjih pa 4 do 5 odstotkov več. Povprečni o-sebni dohodki delavcev so znašali 13.00 dinarjev (to je razmeroma ma lo, vendar moramo upoštevati, da je v naši tovarni zaposlenih kar dve tretjini priučenih - nekvalificiranih delavcev). Povečali so se za 31 odstotkov in nismo bili prekoračitelji prav po zaslugi velikega izvoza. . . približno 40 odstotkov našega prihodka je v devizah, pretežno konvertibilnih. . .» Letos nameravajo zgraditi novo proizvodno halo veliko pet do šest tisoč kvadratnih metrov. »Bil je skrajni čas. saj nas je začel prostor počasi že omejevati. Prav zaradi po-mankanja prostora, bomo lahko letos izdelali le kakih 200 tisoč pisalnih strojev - igrač, po katerih je zdaj na svetovnem trgu veliko pov praševanje. Če bi jih izdelali še več, bi jih verjetno prodali še več. Novi prostori pa so potrebni tudi zaradi večje varnosti pred požarom. katerim še vedno živijo v barakah. Ste prvi deželni odbornik iz Nadiških dolin in za naše pojme Beneški Slovenec. Kako v tej luči ocenjujete svojo izvolitev?* sem ga vprašal. »Po moji sodbi gre za rezultat dolgoletnega dela. Izvolitev ni toliko priznanje moji osebi kot ljudem, ki glasujejo za nas. Na novem položaju bom bolj od blizu spremlja' probleme, ki se pojavljajo v naših dolinah in na celotnem obmejne® območju med Goriško in Trbižem. Potrebno bo odpraviti ali vsaj omiliti posledice, ki jih povzroča odmaknjenost naših krajev od velikih urbanih, industrijskih in gospodarskih središč in vzpostaviti večjo uravnovešenost med njimi,* je odgovoril «Mi vidimo v vas Beneškega Slovenca. to gledanje imamo kljub temu, da krščanska demokracija m tega mnenja?* sem vztrajal. «Ne gre za to, kaj sem jaz za krščansko demokracijo. Moja stranka gleda na to vprašanje na svoj način, danes na bolj odprt način kot v pro teklosti. Toliko je res, da so nje® poslanci predstavili zakonski osnutek, s katerim namerava rešiti narodnostno vprašanje.* Pogovor sva sklenila s kratk1® namigom na gospodarske probleme. Specogna meni, da je nekatere stvari v zvezi z osimskim sporazumu® potrebno spremeniti. Preko osr< d; njih vlad bi bilo to mogoče doseči po zelo dolgi poti ali pa sploh ne. zato bodo predložili zakonski osnutek (s tem namenom so že izbrali strokovnjaka, ki bo vprašanje preučil s pravnega in sociološkega vidika). d® bi obmejno gospodar«:) sodelcv*; nje s tržaškega Krasa, kjer to n* mogoče, premaknili na druga obmej; na področja. «Na takšen način h1 lahko občutno pomagali naši skupnosti,* sodi Romano Specogna. (g.vJ delamo, je lahko vnetljiv (veliko plastike) .Velika gneča v delovnih prostorih pa seveda ni v prid proti požarni varnosti. . .» V Mehanotehniki se ne pritožujejo kdo ve kako na zunanje, »objektivne* okoliščine, ki jih mnogi tako radi naštevajo med prve vzroke njihovega slabega poslovanja »Razmere so pač take in se jim mo ramo prilagoditi. Nobenega smisla nima iskati izgovore za slabo delo v teh zunanjih okoliščinah. V še tako zaostrenih razmerah najprej prodajajo najslabši, dobri pa le preživijo.* Dobro se zavedajo, da ne smejo zaspati niti za trenutek, kajti konkurenca v svetu, kjer poslujejo, je prehuda. B. Š. Seja izvršnega odbora SKGZ v Čedadu ČEDAD — Izvršni odbor Slove® ske kulturno gospodarske zveze, p se je sestal v ponedeljek na sedežu teritorialnega odbora za videmsko pokrajino v Čedadu, je pretežni dpi seje namenil razpravi o aktualnih političnih, strukturnih in organizacijskih vprašanjih tako v teritorialnem odboru samem kot na splošno v Beneški Sloveniji. Iz poročil beneških članov izvršnega odbora J p prišlo do izraza, da se v Beneški Sloveniji soočajo z nekaterimi P°j javi. ki so značilni za družbo, ki doživlja vsestransko rast. V nadaljevanju seje je izvršni odbor ugotovil, da v seznamu fakultetnih diplom, ki jih bosta Italija in Jugoslavija priznavali v okviru ustreznega sporazuma, ni predvideno priznanje diplom, doseženih na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, ker v Italiji šole za telesno kulturo nimajo fakultetne ravni-Prav ta visoka šola v Ljubljani P8 je za slovensko manjšino zelo zanimiva in bi bilo treba to vprašanje sprožiti na pristojnem mestu. Izvršni otibor je nadalje razpravljal o organizaciji prikaza naše zamejske slovenske kulturne tvornosti v Cankarjevem domu v Ljubljani. predvidoma 27. maja letos; o tem. kakšno obliko naj ima dogovorjeni posvet o značaju SKGZ v sedanjem položaju; o srečanju e-notne delegacije Slovencev z delegacijo sabora SR Hrvaške v Gorici. in še o drugih tekočih vpi'a" šanjili. Benečan Gianni Osgnath bo razstavljal v milanski galeriji MILAN — V milanski galerij* Artespiga bo od 28. marca do *• aprila razstavljal beneški umetnik Gianni Osgnach. Rojen v šent Lenartu, Osgnach danes živi v Mantovi, kljub temu pa je ohranil vez* z Benečijo, kjer je tudi aktiven član društva beneških likovnih umetnikov. Razstavljal je že v več mestih, od Milana do Barija, od Bilbaa d* Basla. Od 1978 letos je sodeloval 118 mnogih razstavah, Id jih je društvo beneških umetnikov priredilo v Benečiji in zunaj nje. PRIPRAVE NA LETOVANJE MLADA BRIEZA SO V TEKU CATANZARO — Neznanci so izvedli prejšnjo noč v neki hiši v Palevmitiju pri Catanzaru dinamitni atentat, v katerem je izgubila življenje 63 letna Giuseppina Barbieri. Poslopje, ki je last 58-letnega Raf-faela Rotunda, moža žrtve, je popolnoma uničeno, policija pa še vedno išče lastnika, da bi z njegovo pomočjo odkrila morebitne vzroke a-tentata. ČEDAD — V Benečiji so že stekle priprave na letovanje otrok Mlada brieza, ki ga prirejata študijski center Nediža in zavod za slovensko izobraževanje. V tem o-kviru so se pred nekaj dnevi sestali v Ljubljani predstavniki Rdečega križa Slovenije in ravnateljica zavoda prof. Živa Gruden. Dogovorili so se, da bodo tudi letos beneški otroci in sicer od 20 avgusta do 3 septembra, gostje Rdečega križa na Debelem rtiču pri Kopru. Letovanje Mlada brieza se pa za- čne že 11. avgusta v raznih Pre' delih Benečije. Kot po navadi bo za organizacijska vprašanja skrbel center Nediža medtem ko je nalog8 zavoda za slovensko izobraževanje, da pripravi osebje in učni progra®- PARIZ — Kubanski minister za kulturo Armando Hart Davalos, hi je te dej na uradnem obisku v Franciji, se je včeraj sestal s taj nikoin francoske komunistične p»r_ tijc Marchaisom.