UKREPI IN   PREDPISI
NovS sistem nagrajevanja na kmetijskih posestvih
Nagrajevanje po proizvodni enoti
Z leto&njim letom na kmstU-«kih poseotvih uporabljajo nov gistem doloianja in razdelitva celotnega dohodka in nov način določanja plač. V skladu s po-sebnostmi poljedelske proizvod-nje ti način; zagotavljajo veijo zainteresiranost delavcev za po-večanje pridelka in za anižanje proizvodnih stroškov.
Bistvo novega načina določanja plač
Znesek za plače ee v naših podjetjih formrira na podlagl kalkuliTanih plač po učinku ali po č*su. Njihova višina je ome-jena s predpisano ravnijo ta-rifnih postavk v tarifnem pra-vilniku. Tem plačam dodajajo del do-bička, čiigar večji deJ od-vzame skupmost po odstotnl ndeležbi.
Po novem sstemu dolofanja plač na kmetijskih posestvih ni voč nobenih omejitev glede na vištno zneska. Znesek plač je odvisen samo od dosežanega do-hodka. To pomeini, da ostane po Jzdvajanju obveznosti do skup-nost in drugih odvajanj ves ©stanek dohodka za- plače.
Vsa predhodna odvajanja ni-Bo odvisna od višine doseže-nega dohodka. Zemljarina se na primer plača kot določen odstoteJc povprečnega kata&tr-ek&ga donosa po hektaru do-Jočene kaitegorije zemlje — ne glede na to, kako visok js dohodek. Tudi druga odvajanja ee apravljajo po določenih zne-skifa, ki niso odvisni od v šine ustvarjenega dohodka.
Ker vea ostanek dohodka ostane za plače, to pomeni, da vsako zvišanje dohodka hkrati preidstavlja povečanje plač. S tem je dosežena polna nepo-eredna zainteresiranos* delov-nega kolektiva za čim večji do-hodek. To je zelo pomembno, če upoštevamo vpliv kvalitete opravljem del na donoee, mož-nost kolefctiva, da zimanjša ne-potrebne stroške in da varčno gospodari z materialom in pri-delfkii.
Hkratd se močno Izraža Inte-res vsakega delavca i-n usluž-bemca kmfftijskeja posestva za odpravo vseh odvečnih delovnih mest. Del dohodka za plače se razdejjuje med delavce :n ushižbence ne glede na to, ko-liko jih je. Torej zinanjšuje plača vsake odvečn« osebe, ki je zaposlena na kmetijskem po^ eestvu, neposredno — za ves svoj znesek — sredstva za pla-če drugih delavcev in usluž-bencev. tako si z izločitvijo ne-potrebne deiovne sile zagotav-Ijajo ustrerao povečanje delov-ne  proizvodnosti.
To so osnovne prednosti no-vega sistema razdeljevanja ce-lotnega dohodka al: novega na-čina določevanja pla<5 na kme-tijsikih posestvih. Te prednosti bodo prišle maksimalno do iz-raza, če bodo posestva zagoto-vila realen nai-.in nagrajeva.nja vsakega posameznega delavca ln  uslužibenca.
Zato se kot naslednja stopnjt vslljuje naffrajevanje j>o proiz-vodfli enoU kot najboljš; način,
da bi se takoristile tiste mož-nostii, ki jifa nudi razdeljevanje eelotnega dohodka na kmetij-skih posestvih.
Nagrajevanje po proizvodnl enoti
Zaradi obtutljivega vpliva naravnih činiteljev terja proces fcmetijske proiizvodnje posebno pozonnost sistemu nagrajevanja. Od kvalitete opravljenih del ;n njihove pravočasnost: je v ve-liki meri odvisno najugodnejše izikoriščanje naravnih pogojev. Vse to je povezano z zamtere-siranostjo člamov delovnega ko-lektiv-a na kmetijskem posestvu za njihov proizvodni rezultat. Odto<J zhaja nujna potreba, da je ta zainteresiranost v polnl meri zagotovljena tudi s čim realnejSim naiinom plačevanja vsakega  posame.znika-
P)a<;evanje po času, fci ga je kdo uporabil za delo na kme-tijskem posestvu, je tu še manj ustrezno kakor v podjetjdh dru-gih gospodarskih panog. Tud: pla^evainje po norml all po na. vadnem akordu, kjer je nagra-da odvis-na samo od učinka do-l<ičene delovne »peracije atl posamezne operacije, čeprav je boljše od plačevanja po času, prav tako ni ustrezno, saj se v kmetijstvu večja prodzvodnja ne doseže vedno samo z večjim učinkom. Odtod izhaja potr&ba po tem, da se nagrajevanje 6"m bolj poveže s konučnim rezulta-tom proizvodnje, t. J. s količino proiKvedenih  pridelkov.
Nagrajevanje po proirvodni enoti zagotavlja plačevanje vsa-kega posameznega delavca in nslužbenca na podtagi dejansko proizvedenih pridelkov, rešuje vprašanje nagrajevanja vseh elanov kolektiva po enakem na-čelu in terja delovno organiza-cijo, v kaiteri je dosezena mak-simalna xain/t«resaranast vsa-kega posameznika in zaintere-siranost delovne skupine jn ce-lotnega   delovnega   kolekHva.
Nov način delovne organizacije
Doslej že imamo nekatere praktične izku5nje pri nagra-jevanju po proizvodnl enoti. Med vsem: variantami je naj-bolj obdelana tista, ki jo upo-rabljajo na kmetijskem pose-stvu »Jasenovac« v okviru »Be-lja«. Na kratko jo bomo opisaJi.
Zarad; izvajanja sistema na-grajevanja po proizvcidnii enoti je treba še pred tem po pro-gramu in pogojih proizvodnje formrati določene delovne s>ku-pine. To so n. pr.: poljedelska skupina, živinorejska skupina (za govedo, ovce, svinje itd.), Skupina režijskega osebja, sku-pdna v skladišču itd.
Na podlagi določenih odnosov med donosom in plačami po proizvodni enoti se delavcj po-dirobno seznanijo z lestvico do-nosov im sklada Za plače. Tako se delavci orieivtirajo na dolo-čen donos. Nato zatnejo po-drabneje določati sWad za pla-Ce po posameenih delih. To je osnova za j7jpla-čevajnje akonta-cij.
Konini obračun plafsledi po že dosežeaih danasih ali proiz-vodnji in se nanaša na tisti deil, ki ustreza plačevanju po proiz-vodni enoti. Udeležba v dobič-ku nastane šele ob koocu leta.
Za&lužak delavcev in usluž-jencev kmetijskih pasestev se formira prl sistemu naigrajeva-nja po proizvodni enoti pred-vsem iz treh virov: iz doseženih donosov (proizvodnje); iz ude-leabe v dobičku delovn^ skup -ne; ;z udeležbe v dobičkir vse-ga posestva.
Osnovmo je pri tem pai to, da je znesek po proizvodni eno-Hi povezan z določemiim dono-som. Večanje tega donosa Po-vzro^a tudi večjo plačo po pro-tevodni enobi. Podlaga za tako zaporedje je dejatvo, da je pri enak h a>Il približno enakih proizvodnih gtroških vsako po-večanje proizvodinje hkrati 61-sta akumulaeija, kar omogoča, da se določen del te atomulaci-]e vrne proizvajalcu kot višja plača po praizvodni enoti. Tako je n. pr. za donos pšence 18 q na ha pla6a po q 149 dinarjev, medtem ko jo pri donosu 20 q na ha že 165 dinarjev. Plafa po q tudii naprej raste, vaporedno s povefianjem donosa po ha. Prl donosu 32 q na ha znaša že ce-lih 281 dinarjev na q. Moraino pa poudariti, da je postopica porasta dobička po ha še večja. Pri donosu 18 q na ha je d»-biček na ha samo 3.168 d nar-jev. Pri donosu 20 q je že 7.096 dinarjev, pri danosu 32 q pa je že 32.963 dinarjev  po  ha.
Režijske plače in premije
Toda z donosom pšenice niso povezane samo plače delavcev ia ulužbencev v poljedelstvu. To velja tudi za druge režijske pla^e če, uslreana režja obre-metijuje proizvodmjo pšenice. Tako se n. pr. plače oseb, kl so zaposlene v delavnid, usluž-benc&v knjigovodstva, direktor-ja itd. izikazujejo deloma kot določen znesek, ki Izhaja iz q pSen ce v odvisnos-t; od hektar-dkega donosa. Tudl za te plače velja postopica, ki je odvisna t>d povečanja hektarskega do-nosa. Drugi deli te-h plač se iz-kaaujejo kot zneski, ki izhajajo i3 proizvodnih enot drugh po-Ijede-lskih kultur, živinoreje itd.
Povečanje plač s proizvodno enoto je v živinoreji še bolj preprosto. Tako n. pr. tista sku-pina, k: je zaposlena pri gove. du, svojo plačo povezuje z eno-to naturalne proizvodnje —z li-trom nainolženega mleka, s ko-ličino v mlekarno oddanega mlefca, z rojenim teletom, s žtevilom jtunic, ki so postale krave, s kilogrami v klavnico oddanih telet, s kilogrami mesa škartraJiega goveda in s pro-izvedenimi q gnoja.
Razen tega so v govedarsfcl skupini tudf premije za krave z rekordno proizvodnjo mleka, premije za večjo letno molžo pri kravah z ve* ko't 3000 ali 3500 ali 4000 ali 5000 1 mleka.
Plača po prozvodnd emoti akaiipitto, zaposteno v Skladišču,
povezuje z doseženim promfrtom in 3 prihranki materialnih stro-škov PJače strokovnega in dru-gega osebja se povezujejo s proizvodno enato in hkrati tudi s prihrankj režje itd.
Zastavlja pa se vprašanje, kaj se zgodi, če zaradii nepriča-kovanih razlogov niso biii do-seženi določeni doaosi, stroški pa zrastejo na vdšno, ki je bila ra^unaina za višje donose. V tem primeru plačujejo po dose-ženem donosu, t. i. po nižjera od določenega, zmanjšani dob',-ček ustr&zne proizvodnje avto-matično povzroči tudi manjšo udeležbo Skupine v dobičku podjetja.
Drugi vir za plačevanje prl sistemu nagrajevaraja po prcnz-vodnj enoti je udeležba v do-bičku delovne skupine. Dobičefc d&lovne skupine je planiiran kot razlika med povprečno trž-no   ceno   (obračuinska   cena),   9
katere rai&unamo, ia planiranl-md stroški za določen donos. Ce je bil planiraai dobiček dose-žen, bo v njem udeležena tudi delovna skupina. Ta udeležba je lahko procentualna, v obliki fiksnega zneska, je pa lahko tudi progres vna. Anaiogna u-deležbi v dobičku delovne sku-pine je tudj udeležba v dobič-ku kmetijskega posestva kot celote.
Nagrajevanje Po proizvodnl enoti je kot sistem vsekakor najrealnejše izvajanje načela nagraje-vanja po vloženem delu. Ta sistem lahJco prebrodi teža-ve, ki izhajajo vz dolgotrajnostl procesa proizvodnje v kmetij-stvu, ker vzdržuje trajno zain-teresiraJiosrt delavcev in nsluž-bencev kmetijskih posestev ne samo za posamezna dela, mar-več tudj za končne donose v vsaki  kulturi.
V tem smislu 6uti vsako kme-tijsko posestvo takšno potrebo po tem sistemu. Moramo pa u-poštevati, da je za njegovo do-bro funkcioniranje neogibna so-lidna priprava sanvega kolekti-va, in sicer s podrobn m in konkretniim         pojasnjevanjem
funkcionirainja sistema in v ustreamih spremembah delovne m pro zvodme organizacije.
M. Petrovič