Kopališče
a a © ^ O ^
Radenska slatina
imajoča v sebi jako obilno natrija in litija.
(Štajerski Vichy.)
K

v Ljubljani.
Tiskal» „Narodna tiskarna". — Založilo kopališče t Kadencih.
Gas 3s:opa<nja.
od 1. maja do SI. oktobra.
Radenska slatina
se razpošilja ob vsacem času, samo ob silnem mrazu n&.
Naročila na slatino in opitanja radi stanovanj naj se pošiljajo na
kopališče t Radencili,
pošta Radgona (Sadkersburg).
Y Radence dospeš najlaže od postaje Spielfeld na južni železnici, kder čakajo ob prihodu vsacega vlaka pošta in drugi izvožčeki, namenjeni v Radgono in Radence.
Kako je nastalo slatinslso Isopa-lišče Y Radencih.
Kdor
pomisli, da so na kraji, kder obstoje zdaj skromni začetki novega slatinišča in kopališča, oboji nadejoči se lepe bodočnosti, pred komaj dvajsetimi leti stale grde mlake in luže, zarasten& in preprežene z grmovjem in dračjem, ta bode rad pritrdil, da je moral biti umrši dr. Kari Henn, utemeljitelj teh naprav, jako bistroumen, in nadarjen mož, ker se mu je posrečilo vse to ustvariti.
Ko se je bil Kari Henn še kot dijak (1.1829.) mimo Eadenske slatine peljal, vzbudilo je vrvranje in bubljanje*) te slatine njega pozornost. Tako pripoveduje sam v svojej 1. 1871. izdanej knjižici r „Der Sauerbrunn zu Eadein". Čeravno je pozneje
*) Narod je imenoval ta vrelec zaradi njegovega.-bubljanja „bubljo".
dolgo vrsto let neumorno deloval za trpeče človeštvo kot zdravnik in ravnatelj Dobernskih, Rimskih in naposled Franc Jožefovih toplic na Laškem, s čimer je bistveno v to pripomogel, da so omenjene toplice vspele in se zdaj tako lepo razvile, vendar ni nikoli pozabil tega zanimljivega stii-denca na Murskem polji.
Preiskuje večkrat in na razne načine rudninske sestavine tega vrelca, prepričal se je do dobrega o njega vrednosti, zatorej je sklenil ta prezirani, a vendar tako važni zdravilni zaklad v uporabo prijjraviti. Premagati in odstraniti pa je bilo treba marsikatere ovire. Posestnik tega vrelca ni hotel prodati, a tudi sam ni bil voljen, zanj kaj storiti. Še le kacih 30 let pozneje se je dr. Karlu Hennu posrečilo ta studenec in bližnja zemljišča za se pridobiti. Potem pa se je poprijel takoj dela, čeravno je imel že mnogo let.
Studenec, ves kalen in moten, kakeršen je bil takrat, ni bil za razpošiljanje; njega žila se je morala najprej v globočini v cevi zajeti. To delo je pa bilo sila težavno, skorp bi rekel, nemogoče. Ni čuda, da je sicer zgovorni mož postajal tih in. molčeč, kadar koli se je govorica nanesla na njegov studenec, Icateri se mu je tako priljubil, in zdelo se je skoro, da mu že uhaja pogum — kajti večino svojega težko pridobljenega imetka, je vtaknil v to podjetje —■ a vse to naj bi bil zaman tu notri zakopal! Še jedenkrat in zadnji-
krat se je poprijel dela v teh pustih in skopih tleh, in glej — posrečilo se mu je — po štiriletnem dragem in mnogo skrbij prouzročujočem naporu (novembra, 1. 1869). Zavrel in vzkipel je iz globočine studenec čist in bister, da bi odslej svojo čudovito moč skušal pri zdravih in bolnih, da bi krepčal in oživljal, pa tudi vračil tam, kjer so poMe uže vse nade.
Glavno delo se je s tem izvršilo. Zdaj pa je sezidal poslopje za stanovanje in krčmo in še jedno za natakanje; položil je temelj kopališču in zdravilnici, zasadil drevje, zlasti smreke, in prestvaril tako po malem bližnjo okolico z obstoječim grmovjem in gozdičem v prijeten park.
Voda se je jela kmalu in lehko razprodajati, kajti po svojih izvrstnih svojstvih se je sama razglasila, tako, da je dan danes Eadenska slatina jedna najbolj priljubljenih in glasovitih mineralnih vod.
Pa ni bilo še dovršeno kopališče in zdra-vilnica, ko ga ugrabi smrt 19. junija 1877 1. ter odtegne njegovemu mnogostranskemu in plodovi-temu delovanju.
Nedovršeno delo so nadaljevali nje^vi otroci in dediči v duhu in zmislu očinem. Ze začeta poslopja so zvršili, vse priprave zboljšali, posebno pa so za to skrbeli, da slatina pri natakanji v steklenice ne prihaja v dotiko z zunanjim zrakom.
staro lopo nad studencem so nadomestili s krasnim paviljonom, nasade so razširili iu park povečali. In tako se je prvotna naprava, namenjena samo razpošiljanju slatine, razširila v kopališče in zdi'avišče in se kot taka odprla meseca maja 1882 I.
To najmlajše kopališče na slovenski zemlji sme torej pričakovati lepe prihodnjosti, in nadejati se je, da si ta prava slovenska slatina v ^kratkem pridobi obilo novih prijaleljev mej rojaki.
Kakor uči na strani 16 pregled kemijske sestave najimenitnejših netrokren v Evropi, po vsem je opravičena nada in tudi želja, da bi si ta domači zdravilni zaklad v kratkem zadobil tisto ime, katero mu gre po vsej pravici.
Radenci, njih ieža in oi(olica.
Radenci leže sredi lepega Murskega polja, (46» 39' severne širine, in 33» 42' vzhodne dolžine, 193™ nad morsko gladino), jedno uro vzhodno od Radgone, tik štajersko-ogrske meje, podnebje je blago in zdravo, zrak je posebno čist in brez vsega prahu. Prepih, prouzročen od bližnje Mure, zmanjšuje vročino v dnevih, ko je drugod največja vročina. Blagoslovljena in rodovitna tla te okolice rodijo poleg raznih druzih pridelkov najžlahtnejšo ifinsko kapljico in mnogovrstno sadje; prireja se
tudi obilo perutnine. Prebivalci so krepke in lepe rasti, prav prijazni in gostoljubni.
Sprehodi in izleti v bljižnjo okolico so sploh prijetni; zlasti se priporočajo ti le:
H Kapeli (pol ure od Eadenc proti jugu), kder je farna cerkev in trirazredna šola, vije se pot po polji in senčnatem gaji, više gori mej vinogradi in goricami. Za mali trud po kratkej strmej poti, poplačan si obilo ako se ogledal, dospevši na vrh do lepe v laškem zlogu zidane cerkve, okoli po krasnej, neizrečeno lepej okolici. Ko se malo oddahneš in se stermeče oko privadi nenadejanemu prizoru, opazuješ proti severu, jugu in vzhodu gorico za gorico, mej njimi pa rajske dolinice, iz katerih se prve vzdigujejo kakor strjeni in otrpli valovi razburkanega morja. Kaz vrhov in bregov se svetlikajo izmej trsnega zelenja, kakor jadrnice tega morja, vilam podobne gosposke zidanice in prijazne, snažne viničarske koče. Eaz višjih holmov slovenskih goric pa se bhšče prijazne cerkvice, kakor Marija Snežni c a, uže na meji slovenskega porekla, S v. An a na Krembergu, Sv. Anton, Mala Nedelja (kder počiva mnogozaslužni slovenski rodoljubni zgodovinar Ant. Krempelj), niže doli v romantičnej dolini Sčavnici, sv. Jurij in Nego va s prekrasnim gradom. Vse to ti podaje bujno sliko pridno obdelane rajske okolice. Proti severu in vzhodu pa se ti razgrinja tako rekoč
pred nogami rodovitno iVIurslco polje od Radgone, čegar zvonila in krasni grad tvöjo pozornost vzbujajo, noter v megleno daljavo vinorodnega Med' murja. Eeka Mura meji kakor srebrn pas štajerski del tega polja od nepregledne ogerske nižine, ki je posejana z mnogimi gradiči in z gostimi vasicami slovenskih Prekmurcev. Ves ta zanimljivi svet pa obdaje od treh stranij v polkrogu visoko gorovje in sicer od juga pričenši zagledaš za Varaž-dinom sinjo IvanšSico in vrhove vzdigujoče se nad vinskimi halozanskimi hribi, kakor široki Macelj, strmo Rogaško goro, okrogli Boč, za-Celjem vrhove savinskih in konjiških planin. Proti zahodu gledaš po velikanskem Pohorji pri Mariboru, onstran Drave se dviga divji Kozjak, öied obema pa snežena Peča. Za temi pa se vzpenjajo kot skalnata stena ob Koroškej korske ali labodske planine z vlsocira Golovcem ali Špajko; v meglenej daljavi pa zapirajo obzorje zgornje štajerske planine. Bliže proti severu vidiš Graške gore, na visocem Stradnu s taborjem utrjeno cerkev največje fare Štajerske, niže proti Radgoni vulkanično okolicO' Kleka z romantičnimi razvalinami in proti Gleichenbergu Stradenska goro, razvpito v 17. stoletji kot čarovniško zbirališče*). Od tod pa zaokrožuje prekmursko pla-
*) Sloveča tortnra in smrt na grmadi Katarine PallaufoTe, Marije Mauerice in drugih coprnikoT v Feld-baciu 1675.
nino venec prijaznih vinskih goric, okrašenih ob robu in straneh z bliščečimi cerkvami, kakor so PetrovciinBodonci, farni cerkvi slovenskih luteranov. Sv. Benedik, kder je pastiroval v preteklem stoletji prvi buditelj in pisatelj oger-skih Slovencev, Štefan Kuzmiö. Tamo, kder se to hribovje po malem pozgublja in kder ti vid opeša po nezmernej ogrskej planoti, opaziš malo na levo od krasnega grada gornje Lendove bliš-čečo liso — Blatno jezero.
Kedor hoče vso lepoto teh prizorov uživati, temu se priporočajo v to bolj rane jutranje in bolj pozne popoldanske ure. Z jedili in pijačo-postreže se dobro v ondotnej krčmi pri Hrvatici.
V Radgono, prijazno in snažno mestece (2200 preb.) ob levem bregu Mure, dospe se od Eadenc po velikej cesti ali po peški poti kraj Mure v 1 uri. Kot ostanki nekdaj močne tvrd-njave proti tui-škim navalom in ogerskim Krucem obdajejo mesto širok prekop in na pol podrti zidovi, na katerih so zasajeni vrti. Prestara, po^ zneje prenovljena farna cerkev (baje iz Privinovih časov), sedež okrajnega glavarstva, okrajnega učiteljskega društva in mnozih druzih društev; nameščen je tudi stalno oddelek topništva, c. kr. poštni in telegr. urad. Mestno gledišče prireja po leti predstave, pevsko di-uštvo harmonija pa pevske veselice. Sredotočje vsega prometa od štajerske in ogerske strani, živahna trgovina z
lastnim vinskim pridelkom se slovežih Črešnjev-skih, Kapelskih in Ljutomerskih goric.
Na desnem bregu Muro, ki meji tu na !Nemcein Slovence, leži Gornja Radgona; na visokem in strmem bregu mestu nasproti pa jed-nako imenovani grad grofa Wurmbranda, od koder se ti o jasnih dnevih odpira ves svet od hrvatske Ivanšeice pa do gornje štajerskega Hochschwaba.
Malo uro od Radgone proti vzhodu na desnem bregu Mure, kder se tudi nahaja petero slovensko-štajerskih vasic: Žetinci,Dedinci,Potrna, Gorica, Cajnkovci, leži Cajnkova (na Oger-skem) z izvrstno gostilno Voglerjevo; proti severozahodu Obrajna z lepim gradom in Klek s kopališčem v mrzlej vodi pol drugo uro od Radgone. Od Obrajne dalje pelje cesta proti slati-nišču Johannisbrunn pri Stradnu in v svetovno znano kopališče Gleichenberško.
Od Radenc preko Petanjo s slatiniščem je onkraj Mure prvo večje selo: Tišina, s staro farno cerkvijo, in vzhodno jedno uro od tod Murska Sobota, malo mestece, kder je grad & krasnim in obširnim parkom grofa Szaparyja; tu so tudi dobre krčme in gostilnice. Četrt ure oddaljen leži grad Rakičan, tudi s krasnim gradom in prostranim parkom in zverinjakom grofa Bathanyja. BUzu gradu je izvrstna krčma gospoda čačinoviča, ki je za dobro postrežbo svojih gostov neumorno delaven. Eno uro od
Raki&ana leže starodavni Belatinci (grad in park barona Sine) z dobro gostilnico Mostove.
Našteti bi se dali še tudi drugi izleti, kakor čez Križevce (Sv. Križ) v Ljutomer, prijazen in lep trg ob Šcavnici, ki se malo niže izliva v Muro, rojstni kraj slovenskega učenjaka Miklošiča, sedež mnozih uradov in društev, čitalnica, izvrstne gostilnice. Za trgom dvigajo se po vsem svetu znane vinske gorice na čegar najimenitnejših vrhovih kakor Gomila, Strmec, Preseka, Jeruzalem i. t. d. zoreva vinska kapljica, katera glede dobrote, rože in moči nima para v deželi. Zatorej imajo skoro vsi večji in imovitejši samostani, vsa bolj plemenita gospoda, kakor tudi bogati tržani in meščani tu svoje vinograde.
V okolici se nahaja Podgrad, Lukavški in Braneški grad (grofa Codroipa) in ob cesti, ki pelje na Medjimursko v Eazkrž, Strigovo in Sa-darhely, leži kraj Mure nekdaj radi svojih trških in kupčijskih svobodščin jako važen „varoš" Vržej, znan po deželi radi pridne in žlahtne konjske plemenoreje, še bolj pa radi čudnih smešnic, ki jih pripovedujejo o njem. Tržani imajo tudi še svojo uniformirano gardo, ki se ob posebnih prilikah in svetkovinah skazuje.
Lepa prilika je tudi od Eadenc obiskati sosedne rajske slovenske gorice in sicer tako: 1) Od Radenc do Maribora (7—8 ur) preko Kapele ali Radenjščaka, kder je gradič prince-
sinje Arenbergove, preko Negove, Sv. Trojice (najimenitnejše božje poti na spodnjem Štajerskem), in Sv. Lenarta. 2) Od Eadenc dO' Ptuja (5—6 ur) preko Kapele, Sv. Antona, Sv. Andraža in Sv. Urbana, od koder se ti po-nuje neizrečeno lep razgled. 3) Preko E a d g o n e v zgornjo š6avniško dolino, potem k Sv. Ani in Mariji S nežni ci, iu ob Ščavnici nizdol čea Očeslavce nazaj.
Čvrsto slovensko pleme teh krajev, potomstvo panonskih Slovencev, ohranilo se je, da si blizu tuje meje, nepomešano do denašnjega dne z mnozimi posebnostimi gledö jezika in običajev. V obče so nenavadno lepe vitke rasti, bistrih obrazov, zlasti mej murskimi Poljanei proti Ljutomeru dobi se dosta lepih ljudij, ob Ščavnici pa tudi močnih in životnih; kretanja so lehkega in prijetnega in so pripravni in spretni pri vsakem delu. Dosta je samoukov, ki se priučijo dvema, trema rokodelstvoma. Sicer so miroljubni, priljudnega vedenja, sem pa tja tudi malo oprezni in nezaupljivi in samosvesti. Tu mej Doljanci, Poljanei in Prekmurci ohranila se je še staro-slovenska oprava; kratka robača (srajca) vrh belih platnenih brguš, visoko naguzani črevlji, njih najpotratnejše oblačilo, klobuk, vrh prsleka suknja, ali črn kožuh, kanjer ali torba, brez koje se nikedar dalje od doma ne ganejo. Ženski spol, mej katerim je mnogo pravih krasotic, oblači se
V prav živa in pisana oblačila in nosi v nekaterih krajih male bele peče, časih rudeče obšite. Tudi v jeziku se ločijo od druzih Slovencev, ker govore lep, še dosta čist, jedrnat in polnobeseden jezik, bližajoč se v naglasu in posameznih izrazih hrvatskej kajkavščini, zlasti mej Prekmurci, kateri pa bolj zatezujejo od Štajercev. Najbolj originalno in samo tu navadno jedilo so slovenske pogače, mej temi zlasti kvasenice, krapei in gi-T)anice.	Krapce gibance
Ljubijo Poljanci
pojo narodno pesem. Sicer so radi dobre volje in jako gostoljubni. Poleg raznih goščenj z originalnimi navadami, kakor gostovanje ali ženito-vanje, služijo si tudi domlatke, ki'stitke, godovne i. t. d. s posebnimi običaji. Stanovanja imajo na dostih krajih prav lepa, povsod pa cd zunaj in znotraj jako snažna. Po oknih in ob skrbno zmetanih podstenjih vidiš polno cvetic prav dostikrat prekrasne oleandre; kar vse daje tudi ubožnej koči prav prijazen in mikaven obraz. Sicer so tukajšnje Slovenke velike prijateljice cveticam, brez svežega šopka y roci in na prsih ne gre nobena v cerkev. Njih lepo ubrano in miloglasno petje slovi daleč okoli. Najbolj slujo kot izvrstne pevke Malonedeljčanke in okrog sv. Tomaža, tatere je uše Stanko Vraz v svojih Djulabijah radi tega tako vzvišeno in lepo opeval.
Fizikalična svojstva radenske slatine.
V studenci se voda vedno giblje. Kakor nizbiserov Vzdigajo se plinovi raehurci, proti površju hiteči, kder z glasnim praškom razpokajo. Nad vodo se nabira plast ogljikove kisline, zdaj večja zdaj manjša, ravnajoč se po zračnem tlaku.
Voda v kupico zajeta je videti po polnem čista, zelo se peni ter je keselastega okusa. Z vinom, malinovcem ali kacim družim jednacim sokom pomešana se prav prijetno pije, ter se-močno in dolgo peni.
Čeravno stoji več kakor jeden dan v odprtr posodi, vender se peni prav močno, ako se z vinom*) pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline.
*) Marsikoja vina, kakor ljutomerska, medimurska i. dr. postajajo čma se slatino pomešana. Vzrok tej prikazni je natrij nahajajoč se t slatini. Ker se vina ne-podmjujejo, ako se ta alkalij poprej s kako kislino na^ siti, kaže ravno ta prikazen deloma dobra svojstva vina, deloma imenitno vrednost te slatine — kajti s tem se dokaže obilna množina v njej nahajajoCega se natrona. — najimenitnejše sestavine vseh slatin.
To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi slatinami, katere imajo navadno le prost» ali menj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki se pa že pogubi in razkadi kadar se steklenica odmaši.
jyjftclb^ tri ^ Cf
83 «—•
s o o
»ö ö B 3 " g
Ö S. S.Ö-
oo
OQ OTQ	-


Ci
13
in ^
s=
TO ^ p
2
SJ
:t a a » a
o o
Kg
m
'S
I g| b itss.®
S. N Ö	8= I
0)' 2
g ^EW p " p.

00
i
03 03 <=. Ü1 [A oi ts v} V! o,
o	® 'T'
Ofl	t ö tš	tö
fl	' 00	CO	05
1:3	Iii. W	CO
W	M K".	o
00	Ö	I Ö
to	C» KI	^
W	I-- J».	Ip-
o? CO o K)
b 05 00 03 o» CD
u
C» If^ If^ I«
ll I
_o_
ll 1
ll
00	03
cji	CJt
rf^ -.a	C;*
If^	05

ts. OOC^OMOOp
ÖI
o o
C» Ö
CD o „ H^ M
o cj<
t»
ta CÖ o
to o	t«
o	to o
C"	H. o
I- o to	o
Ö en 10	Ö
CD rf^	tO
K». O» CD	-J
00000 hi Ö 6 -j l-i CD O O -J C3I O t® 10 i-i 00
O M. h^ O O	O
I— O Ifi Ö Ö	Ö
0< M 00 O	t»	M
tO CJI O* l-i	M-
tO 09
00 to
Ö -i I
M it^ O 01 1
tO
9 I
Ci to I to -J o«
to ts to Cft
Ö 03
03 05
If^ CD
to
ä CO ay CO
O o o
<
o a.

O =r
GQ

» <
ta
m 3
09
•-d
hi CD
a> PL-
i
<ä:
CD
xn
I CD
CD <1 Ö
o CD
■ H-"-
a.
E2<. &
so
Radenci imajo troje vrelcev, dve slatini ali kiselici in eno jeklenico. Najvažneji in najbolj cenjen je glavni vrelec od leta 1872 poznana
Radenska slatina
iatera se rabi kot zdravilo, zlasti pa radi svojega prijetnega okusa kot krepčevalna pijača. Ona more, veljati kot uzor ali prvak vseh alka-lijskih slatin ker je najbogatejši na delujočih tvarinah (ogljikova kislina, ogljiko-kisli natrij in lij) o čemer se vsakdo lehko prepriča spredaj iz tablice, primerjajoč jo z druzimi jednacimi vodami. Vsakdo bode tudi rad pritrdil primerjajoč analizo Vicbyskega vira z ono radenske slatine, da ga ta poslednja po polnem nadomestuje. Ta primera in trditev velja, kakor samo ob sebi umevno, samo glede vrelcev, nikar pa glede kopališč, kajti francoski Vichy je dan danes jedno največjih zdravišč na svetu; — naši slovenski Hadenci .so pa le skromen začetek novih toplic.
Druga slatina se zove:
novi vrelec.
Ta vrelec je prvemu podoben, vender ima v sebi menj ogljikove kisline, bromnatrija in jod-natrija nima nobenega. Najbolj ugaja zelo občutljivim otrokom in histeričnim ženskam.
Tretji vrelec:
jeklenica
se ne da piti, toliko izvrstnejši pa je za kopeli^ ker presega glede železa vse druge jednake mineralne vode.
Ker se pa voda samo iz glavnega vrelca kot „radenska slatina" razpošilja in tudi tu pri izviru pije v zdravje, hočemo se tudi samo-0 njej natančneje pomeniti.
Občni učinki slatine.
Najvažnejše tvarine, iz katerih obstoji radenska slatina, so na vsak način: ogljikova kislina, ogljiko-kisli natrij, ogljiko-kisli litij in klornatrij, katerim je primešanega nekoliko jodnatrija in bromn atrija.
Ogljikove kisline in ogljikokislega natrija je 78 odstotkov vseh trdnih in hlapnih delov, iz katerih slatina sestoji in te dve primeri pa dajeta tej vodi posebno vplivno moe. Ona dajeta slatini jako prijeten okus kakor tudi lastnost, da se silno peni in da na vsa izločila in iztrebila prav ugodno vpliva. Ce ogljikova kislina želodčne živce po malem oživlja in jim jemlje preveliko dražljivost ob jednem prebavljanje pospešujoč, pa deluje natron na tri načine. 1) on razvija ogljikovo kislino v želodci iu v črevih. 2) nasi-čuje nahajajoče se kisline. 3) tvori nove soli kis-
linami želodčnega soku, posebno s klorovodikovo kislino in z nespojeno mlečno kislino.
O natronovih soleh vemo, da jih čreva vsrkavajo ter da te potem prehajajo v krv, kajti vsi naši deli živalskega telesa, trdni in tekoči, imajo natrijeve soli v velikej množini ia torej ni dvomiti, da spadajo k tistim tvarinam, iz katerih je naše telo ustrojeno.
Če tudi so vse natrijeve soli v poglavitih učinkih jednake, vendar služi zlasti ogljikokisli natrij prav dobro v kemijske presnove in v tvorbo novih solij v našem telesu, že radi tega, ker je ogljikova kislina le na lehko spojena s-svojo osnovo natrijem. Tudi je on jedini alkalij, kateri se more dalje časa in v večej množini brez vse kvare uživati. Če deluje žveplenokislL natrij premočno in škodljivo na žleze in sluznice hranilnih organov in prebavljanje moti, ker prehudo žene, pa ogljikova kislina spojena z natrijem zmanjšuje njegovo kemijsko ujedno moč, katera-ne doveljuje čistih alkalij drugače uživati, kakor zelo razredčene in pomešane.
Nekako v sredi mej ogljikokislim in žve-plenokislim natrijem je klornatrij, s katerim se ne morejo izvesti taki učinki natrija, kakor pri prvih dveh, pa je vendar jeden najvažnejših in najizvrstnejših zdravil, kajti razredčuje žlezo in tvori tvarine, imajoče v sebi beljakovine, bolj raztopne. Kadar imamo v mislih množino te se-
2*
stavine t našej slatini (nekaj lez 7 odstotkov) treba je imeti tudi na umu, da se del ogljiko-kislega natrija po nespojenej solnej kislini želodčnega soka izpremeni v klorn atrij in se tako njegova množina poveča.
Klornatriju blizu jednaka sta bromnatrij in jodnatrij, katerih je 0-75 odstotkov vseh sestavin ali ne celo pol grana vjednem funtu slatine. Če ta množina sama ob sebi ni velilca, a je Tažna, ker pospešuje vsrkavanje beljakovinastih tvarin, oživlja in vzbuja srkalice in mezgovnice, da bolje delujejo in podpira na ta način učinke natrijevih solij.
Velike imenitnosti je tudi ogljikokisli titij, ker je jedini alkalij, kateri je možen raztopiti večje množine sečne kisline in sečnokislih solij V našem telesu, kar se učimo iz G-arrodovega poskusa in iz poskusov druzih izvrstnih zdravnikov*)
*) Garrod je napravil tale poskus, vsled. katerega se je jel poprej malo poznati ogljikokisli natrij rabiti. Tzel je koščeke kostij in hrustancev od protinastih bolnikov in jih položil v trojno jednako moCno tekočino litija, kalija in natrija. Ali najvežjo topilno moč je pokazal litij, kateri j« v kratkem času očedil kosti sečne kisline. To ga je napotilo, da je ogljikokisli litij skušal pri bolnikih za protiaom, pn katerih so se vsled tega scavnične prevlake pomanjšale in slednjič celo odpravile (jeden del litija; raztopi v krvnej toploti in 120 delih vode 4 dele sečne kisline).
Njegova množina v našej slatini (pol granai T jednem funty) ni neznatna,, ako imamo na umu, da se ta Ju-epki alkalij le v malej množini zapisuje in v večjej niti dobro ne stori.
Če se po malem pije, naša kiselica izvrstno^ vpliva na prebavo, ker po jednej plati preobilnej želodčnej kislini nasproti deluje (neutralizira), da ne škoduje, po drugej plati pa pomaga prebav-Ijati bolj teške snovine, kakor protejinine, ki se deloma ne dado pretvaijati radi premnoge kisline. Ta kemijska presnova pojasnuje, kako voda deluje pri marsikaterih prikaznih silno razbiu-jenilu živcev, kakor pri koliki, pri želodčnem krči in druzih slabostih, katere pogostoma prouzročujej o-preobilna kislina v želodci. Tu ugodno vpliva poleg ogljikokislega natrija tudi klornatrij, ker pospešuje prebavljanje in protejinine pretvarja. Če se ne delajo v želodci in črevah nove soli, katere bolj močno delujejo na sluznice, ostane-„potreba" celo pravilna, pač pa deluje nasa slatina na izločanje seča (sečnine), katerega ni samo več, ampak je tudi kemijsko presnovan. Sicer kisli seč postaja namreč lužast (alkaličen).
Od sile važna je slatine zdravilna moč, s katero deluje po svojej premnogej vsebini ogljikove kisline in lužastih solij (alkalij) na jetra in trebušne slinavke, da te bolj in tudi več tekočih snovin izločajo. Po črevih se širi ta učinek brž ko ne radi vzajemnosti, v ^aterej so vse sluznice^
na sluzne plasti mokril (harnorgane), katerih izločki postajajo redkejši in bolj tekoči. Ni dvomiti, da vsled tega, ker natrij protejinine bolje pretvarja se tudi boljša mezga (chylus) in kri Tiapravlja, vrhu tega je dokazano, da delajo natrijeve soli kri bolj tekočo in tako pospešujejo krvi obtok, ob jednem pa odpravljajo preobilno sečno kislino iz krvi. Brez ugovora osniva se ravno na tem velika zdravilna moč natrijevih vi-elcev (Karlsbad, Ems, Vichy) tam, kjer se ku-piči in zaostavlja kri, kakor tudi pri vseh boleznih, kjer preveč sečne kisline v krvi priroda sama ne more po pravilnem poti odpraviti in se zatorej vlega v udih, kakor pri protinu v sklepne gožve, ali pa dela kamence v mehurji. Da pri tacih boleznih naša slatina posebno radi premnogega litija dosta pomaga, ker uleženo sečno kislino raztaplja in odpravlja, to smo že omenili.
Posebne bolezni.
Tu hočemo navesti samo tiste bolezni, v "katerih se je radenska slatina rabila s posebnim vspehom, ter prepuščamo gospodom zdravnikom, da jo v rabo priporočajo tudi tedaj, kadar se sme kakor vsaka druga kiselica poleg druzih zdravil uživati in rabiti.
Dolgotrajni želodčni in črevesni i a t ar. Tu premore radenska slatina primerno
ße 1'abeč neizmerno veliko, rekše skoro vse, kar «e more zahtevati od zdravila. Ona dela preobilno želodčno kislino neškodljivo, potolaži razdražene želodčne živce, odstrani ir&evito izbljevanje, pospešuje prebavo in preprečuje celo kopo odtod izvirajočih bolezni.
Zlatenica. Eadenska slatina se je skakala pri vseh vrstah zlatenice; posebno pri ikteru (icterus), nastalem iz močno potresene duše je jedno najvažnejših zdravil in ob jednem uživana kot zelo prijetna pijača dobrodejno vpliva na nepravilno delujoča jetra.
Pri zlate j žili (hämorrhoiden) prija naša slatina posebno tedaj, kadar nadležna moli-mina dalje trajejo in se je zapiranje lajna po drugih v to rabečih sredstvih odstranilo ali kder se sluzasti hemoroidi kažejo nenavadno kisli. Posebno kadar je trebe izsrkati eksudate in otekline žlezastih organov, ali odstraniti hipertrofije ni ga boljšega sredstva, kakor radenska slatina ako jo vztrajno rabiš.
Nobena druga znana mineralna voda nima tolikšno množino litija vzprijetega, kakor radenska slatina, poslednja je torej pri boleznih za kamenom v mehurji neprencenljivo lečilo.
Dolgotrajni katari dihal. Za to bolezen ga ni najti skoro boljšega sredstva, koje bi se z večjim vspehom rabilo nego naša kiselica, čista ali pomešana z mlekom.
Pri plučnej sušici (tuberkulozi) naša voda ravno tako izvrstno deluje, kakor alkalijske sla,-tine sploh.
Pri bramorjih, bezgavkah (otekline zlez, gluša) rabi se radenska slatina kot najgo-tovejše sredstvo in se je vsikdar izvrstno skazala.
Bolezni mokril (harnsystem). Tu pomaga ta voda deloma po tem, da jemlje kislino sečni in mehurskej sluzi, deloma potem, da odstranjuje prvotni vzrok teh boleznij, kakor slabo presnovljanje ali mešanje krvi (blutdyskrasie) od. koder izvirajo vse te bolezni.
Z velikanskim vzpehom pa se rabi radenska slatina zlasti pri Brightijevej bolezni (morbus Brightii) posebno ako je bil uzrok tej obistnej bolezni protinska dyskrazija, škrlatica, oprijemajoča se jetika.
Eevmatizem in protin. Mej vsemi alkalijami kaže ogljikokisli litij največjo sorodnost k sečni kislini, iu zatorej sečnino, kder se je-vlegla, najlaglje raztopi, kakor kaže Garrodor poskus. Ker ima pa radenska slatina mej vsemi kiselicami največ litija v sebi, moremo ume ti, zakaj so se dosegli s to slatino nenadejano po-voljni vspehi.
Bolezni v živcih.
Dobrodejni učinek ogljikove kisline tam, kder trebe odstraniti krčevito bljevanje, še bolj
pa zdravilna moč dvojno ogljikokislega natrija (natron bicarbonicom) pri glavobolu (migreni), pri hlpohondričnih in histeričnih občutnih, nam dokazuje, da so natronove slatine v živčnih boleznih zelo važna zdravila, kar tudi skušnje potqujejo.
Kedaj se ne sme rabiti radensita slatina.
Ta slatina se ne sme rabiti pri teh boleznih :
1)	pri še obstoječih vnetjih in kder kri sili T možjane,
2)	pri obstoječem krvotoku,
3)	pri neozdravljivih boleznih notranjih organov, pokvarjenih vsled gob in jednacih boleznij,
4)	pri jetičnej (hektičnej) tresliki in pri vseh dalje časa trajajočih boleznih, kder srce prehitro utriplje,
5)	v vseh boleznih, v katerih je seč (scalina) alkalična.
Kako se uporablja slatina.
1)	Slatino je možno ob vsacem letnem času rabiti in sicer pri izviru ali pa v steklenicah poslanih domov.
2)	Ker je slatina, ako se po malem pije lehko prebavljiva, more se piti tudi v postelji ako je treba. Navadno gibanje pri domačih opravilih je dovoljno.
3)	Zjutraj na tešče pij 2, najveö 3 kozarce Tsake pol ure. Malo pozneje, jedno uro po zaj--trku, zopet použij jedno kupico i. t. d. Po navadi zadostuje pred poludnem 4—6 kozarcev in 2—3 kozarce po poludne.
4)	Zelo ol)6utljivim osobam, kakor deci in iisteričnim ženskam najbolj prija ali godi, ako pijo slatino nekaj Časa po zajtrku. Tu pri studenci samem bi za ta sluSaj priporočali „novi Trelec", ki ima menj ogljiko-kisline v sebi. Kdor pa uživa doposlano radensko slatino, naj pa odpravi jeden del ogljikove kisline s tem, da od-mašeno steklenico dene v toplo vodo.
5)	Bolniki, ki bolujejo za kamenom v obistih ali v meliurji imajo skrbeti, da ostane scalina ali seč vedno alkalična, zato morajo piti mnogo več slatine in tudi se jim svetuje, da naj zvečer, predno gredo spat, izpijejo nekoliko kozarcev, da jim čez noč ne postane scalina kisla.
6)	Slatina se sme z vinom, ako ga je zdravnik dovolil, vsaki čas mešati tudi pri obedu. Občnega pravila in reda v jedilih in pijačah pa ai, ker se ima ozirati na posamične bolezni.
7)	Bolnik, kateremu je več do tega, da si popravi in nazaj pridobi svoje zapravljeno in razdrapano zdravje, kakor pa do potratnega življenja, sumnih in razkošnih veselic in komur so se nasvetovala zračna promena in kopeli, ta bode
svoj namen v Eadencih z malimi stroški ravno tako in še bolje dosegel, kakor v najslavnejših in najdražjih toplicah.
Kako se rabijo kopeli.
Bolnikom, ki pridejo radensko slatino v zdravje pit in kopeli se posluževat (obojna raba slatine se priporoSa zlasti pri ženskih boleznih), so na razpolaganje lepe in dobro oskrbljene sobe. Kopeli se pripravljajo iz slatine, jeklenice, sladke vode, ali pa so mešane iz vseh vod. Temperatura kopelji se lehko po potrebi menjava in uravnava.
Iz katerega vrelca bodi temu ali onemu pripravljena kopelj in kolikšna temperatura mu je primerna, o tem določuje kopališki zdravnik, katerega pred kopanjem vsakdo za svet vprašaj; posebno se naroča to glede rabe pravih (čistih) slatinskih kopelij, kojih učinek je od onih navadnih kopelij mnogo večji in jačji, in katere, ako se prav rabijo, ravno tako izvrstno delujejo, kakor zelo so po drugej plati kvarne, če se zlorabijo. V obče je možno uže tu reči, glede na njih kemijske sestavine in na mnogobrojne skušnje lanske sezone, da radenske slatinske kopeli prav dobrodejno vplivajo pri teh le boleznih: pri dolgotrajnem (kroničnem) protinu, pri dihalnih na^ hodih in različnih druzih katarih in revmatizmih, pri škrofeljnih, oslabelem živčevji, pri histeričnih
boleznih, mrtvoudih, eksudatih, pluSne mrene, in pri muozih družili boleznih.
Koplje pa se s pričetka V* ur®» pozneje Va ure, le v redkih slučajih malo dalje časa. Kakor hitro ti pa tesno prihaja, te na leliko stresa in glava teška postaja ali če občutiš nekak nemir in -vrtenje v glavi, pa se dvigni iz kopeli. To se zlasti dogaja slabim in mladim, osebam, za katere ni, da bi se kopali vsak dan. Tudi nosečim ženskam po šestem meseci in v perilu, dovoljuje se raba kopeli le tedaj, ako jfr zdravnik nasvetoval.
Navadno se rabijo kopeli z jednako temperaturo, kakeršno ima človeška kri, namreč 26 dO' 28® R. V obče se pa priporoča krepkim osobam mrzla, slabim toplejša kopel, ki jim tudi bolj prija in hasne.
Kopati se je o toplih dnevih najbolje okoli 6. ure, predno se pije slatina, o hladnejših dnevih 1 — 2 uri po zajtrku — okoli 8 — 9 ure do-poludne.
Po poludne pa se kopiji po zvršenej prebavi, torej 3—4 ure po obedu. Tudi bodi ta kopelj P — 2° nižja od jutranje.
Po kopeli priporoča se mirovati V2 — 1 uro, a spanje, če tudi ni ravno nevarno, vender jie ugaja, zlasti polnokrvnim osobam, ki bolujejo za nakopičenjem krvi, je t tem obziru treba pre-
vidnosti. Po kopeli se sprehajaj, ako je vreme lepo in ugodno.
Glavni pogoj, da uživanje in kopeli radenske slatine dobro delujejo je, da bolnik zvečer premnogo ne je in ne pije, posebno prepozno ne, in da si ne obloži in ne obteži želodca z jedili, katera njegovemu stanju ne prijajo in se drži izbrane hrane, kaikeršno mu je zdravnik priporočil kot primerno. Ker radenska slatina deluje zlasti proti preobilim kislinam v človeškem organizmu, zatorej se more glede hrane v obče že tu povedati, da vsa jedila in vse pijače, ki so kisle, ali napravljajo kisline so brez ugovora opuščati.
Dalje je opomniti, da bolnik zvečer ne budi pre dolgo, skrbi za lehko in mirno noč in bodi najmenj ob desetih uže v postelji.
(H konci besedico v tolažbo in vzpodbujo tistim, katerim bi se takoj po prvih kopelih ne povrnilo ljubo zdravje, da bi se tega ne uplašili. Kajti bolezni, katere smo največkrat po svojej krivdi, zagrešili s tem, da smo tedne, mesece ali celo leta borili se zoper svojo narav, jo prena-penjali, ali jej kratili to, kar jej gre, se tudi ne da na hip odpi'aviti; ti-eba je tu vztrajne rabe radenske slatine in vspeh bode gotov; vztrajno tudi tam, kder smo .zdravje v trenutku pahnili od sebe, pa ga ne moremo tako hitro nazaj za-zvati, ker gre
zdravje doli po vi'vi gori po niti kakor slovenski pregovor pravi.
Dovolj smo mnogokrat dosegli in časih už© vse, da smo bolezni, tej največej sovražnici našega-bitja v toliko pot prekinoli, da ne napreduje iir nam našega trupla ne utruje po polnem.)
Cena stanovanjem.
V	kopališči jedna soba vsak dan . 40—60 lo*,
V	zdravilnici (Curliaus) „ „ . 50—1 gkL
V	gostilničnem poslopji stanovanje z 2—3 sobamr
1 gld. 50 kr. do 2 gld. 50 kr.
V	magacinskem poslopji jedna soba 60 kr.
Cena kopelim.
Kopelj s kislo vodo.......60 kriz jeklenice..........»
S slatino mešana........^^ «
Iz sladke vode........30
Mešana brez slatine.......30 „
Za postrežbo vsak dan od osobe ...	10 „
a od kopeli......5
Natakanje in razpošiljanje.
Strogo se pazi na to, da se slatina svojemu namenu primemo natäka in razpošilja. Metalni zaporek pristne radenske slatine kaže v sredi kolo, okolo katerega so zapisane besede:: Radeiner Sauerbrunnen 18.. (letno število). Vsak zamašek ima na spodnjem proti stekleniški notranjščini obrnenem konci užgano besedo „Radein*. Slatina se razpošilja v zabojih po 25 steklenic, katerih vsaka drži ä IV2, 1, ^U in V2 litra.
Naročila na radensko slatino, katerim je pridevati aro, pošiljajo se upravništva radenske slatine pri Eadgoni na Štajerskem.
Vrhu tega prevzema naročila vsaka solidna prodajalnica mineralnih vod.

teaJ
Kazalo.
Kalco je nastalo slatinsko topališce v Radencili	3
Radenci, njih leža in okolica............6
Fizikalična svojstva radenske slatine ...	14 Pregled kemijske sestavine najimenitnejših al-
kalijskih slatin v Evropi......16
Občni učinki slatine.........18
Posebne bolezni....... ...	22
Bolezni v živcih..........24
Kedaj se sme rabiti radenska slatina . , .	25
Kako se uporablja slatina .......25
Kako se rabijo kopeli........27
Cena stanovanjem in kopelim.....30
Natakanje in razpošiljanje.......31
-—
Qlavna zaloga Badeiulc« slatin»
za Kranjsko pri Ferdinandi Plavci, trgovci v Ljubljani; za Hrvatsko pri Finku, biskupovem iekaiju t Zagreba.
; ITaroiJn» Tiskarna v Ijub^aiil.