FOR Freedom AND Justice NO. 48 Ameriška » L i a »i rctxing !T(iTi’i 12 AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, June 17, 1986 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER VOL. LXXXVIII L- Iz Clevelanda in okolice Piknik— Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeli v Collinwoodu priredi piknik v nedeljo, 22. junija, na Slovenski prisiavi. Na razpolago bo kosilo, pa tudi razni prigrizki in seveda alkoholna pijača. Pridružite se in se poveselile v lepi naravi ali hladnem bazenu! Seja— Ta četrtek, 19. junija, ob 1.30 popoldne, bo redna seja Kluba upokojencev na St. Clairju. Seja bo v prizidku SND na St. Clairju. Člani so vabljeni, da se seje udeleže. Novi člani in članice vedno dobrodošli. Pridite! Na počitnice gremo— Čas poletnih počitnic pri AD je tu. Petkova AD bo redno izšla, potem pa bomo na počitnicah vse do petka, 4. julija, ko bo naš list zopet izšel. Ker je 4. julij državni praznik, Dan neodvisnosti, bo AD dejansko izšla že v četrtek, 3. julija in bo isti dan dostavljena na pošto. Novi kaplan pri Sv. Vidu— Po odhodu dosedanjega kaplana pri Sv. Vidu, č.g. John Kumšeta, k fari Sv. Marije v Painesvillu, je škofija sporočila, da je bil določen za njegovega naslednika č.g. Mark J. Peyton, ki je bil do zdaj v župniji Sv. Juda v Elyri-ji, Ohio. V Slomškov sklad— V Slomškov sklad sta darovali $25 Milka Škorjance iz Minnesote, v spomin pok. moža Jožeta Škorjance, $10 pa Jean Kurilich. Za darova se toplo zahvaljuje odbor Slomškovega sklada. Novi grobovi Wanda Leslie Dne 13. junija je po dolgi bolezni umrla 76 let stara Wanda Leslie, živeča na Cherokee Ave., rojena Gozelan-czyk, vdova po Eugene-u, mati Caroline Checovich, 3-krat stara mati, sestra Edwar-da Gozlina, Franka in Henryja Gordona (vsi že pok.). Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. danes, v cerkev sv. Viljema dop. ob 9. in nato na pokopališče Vernih duš. Suphie Johnson Pretekli petek je umrla 89 let stara Sophie Johnson, prej živeča na Addison Rd., rojena v Clevelandu, sestra Alfreda, Mary Ward in Albine Metz. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, v cerkev Marije Vnebovzete dop. ob 10. in od tam na Kalvarijo. Prijatelji in znanci se bodo lahko od pokojne poslovili v pogrebnem zavodu v sredo dop. med 8.30 in 9.30. (Dalje na str. 7) Poletni festival— Svetovidski poletni festival bo 11., 12. in 13. julija. Poleg 24 dobitkov v denarju bo še več drugih nagrad, med njimi barvni televizor, stereo sistem, VCR in še kaj. Letos bo tudi umetniška razstava slovenskih umetnikov iz Velikega Clevelanda. 80-letnica— Letos obhaja slovenska fara Marija Vnebovzeta na Holmes Ave. svojo 80-letnieo. To pomembno obletnico bodo praznovali s posebnim banketom, ki bo 3. avgusta v Slovenskem domu na Holmes Ave. O tem bodo še poročali. Slarokrajslg festival— Trgovci na E. 185 Sl. tudi letos priredijo svoj »Staro-krajski festival«, ki bo letos od srede do nedelje, 30. julija do 3. avgusta. Sodelovale bodo številne etnične skupine, polka ansambli, postavljene bodo številne stojnice itd. itd. Piknik na ADZ letovišču— V soboto, 21. junija, bo prvi piknik sezone na ADZ letovišču v Leroyu. Večerjo bodo delili med 4. in 6. pop., od 6. do 10. zv. bo igral Joey Tomsick orkester. Posebna ugodnost— Če ste stari nad 65 let ali invalidsko upokojeni, živite v Clevelandu, in vaš letni dohodek ne presega $24.150 (za 4-člansko družino), lahko dobite denar za barvo, če boste barvali hišo v tem letu. Prošnjo je treba poslali na: Paint Refund Program, Dept, of Community Development, 601 Lakeside Ave., 3rd Floor, Cleveland, OH 44114. Formular, ki ga je treba izpolniti, vam bodo poslali po pošti, če boste poklicali mestno hišo in sicer 664-4086. Če bo vaša prošnja u-godno rešena, vas bodo o tem obvestili. Če želite več informacij o tem programu, lahko pridete v župnišče Sv. Vida to ali naslednjo sredo od 9. do 11.30 dop. (v sobo za sestanke). Angela Bolha vam bo program pojasnila. Opozorimo pa vas, da morajo biti prošnje vložene že do 30. junija, torej ni časa za odlašanje. Če boste ali bi radi barvali svojo hišo letos, varčevali pa pri precejšnjih stroških za barvo, pozanimajte se za ta program — seveda, če izpolnite zgoraj navedene pogoje glede starosti in letnega dohodka. VREME Spremenljivo oblačno danes z najvišjo temperaturo okoli 63° F. Pretežno sončno jutri z najvišjo temperaturo okoli 70° F. V četrtek pretežno sončno z najvišjo temperaturo okoli 78° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 18 za 6 mesecev; $1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $1 7 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele Izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00 - year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 48 Tuesday, June 17, 1986 ®<^g§£8>*>83 Njih čast in naše poslanstvo Ob tragičnih spominih na genocid domobranske vojske, s katerim so slovenski komunisti hoteli dokončno utrditi svojo revolucijo, stopajo pred nas tudi nepregledne vrste mož in žena, deklet in fantov, ki so postali že leta prej neoborožene žrtve komunističnega terorja. Ni bilo še domobrancev, niti »vaških straž«, ko so komunisti že pričeli prelivati slovensko kri. Poboji zavednih in svobodoljubnih Slovencev, vernih laikov in duhovnikov, so bili na dnevnem redu, dokler ni čut za samoobrambo priklical v življenje »legij« in »vaških straž«. Komunistična vlada v domovini opravičuje še danes svoje takratno nasilje nad rojaki z »osvobodilnim bojem«, umore celih družin pa s kleveto »izdajalstva«. Mi vemo, da ni bilo tako. Vemo, da je slovenska zemlja teda pila mučeniško kri svojih zvestih sinov in hčera. Tisk, ki služi v domovini že nad 40 let njim, ki so to kri prelivali in revolucijo zanetili, pa še vedno vztraja pri potvarjanju resnice. Mi vemo, da je KP ukazala med vojno in revolucijo likvidacijo političnih in idejnih nasprotnikov — ne izdajalcev. Vendar kako malo jih je, ki se upajo, izven politične emigracije, glasno dvomiti nad sistematično lažjo sedanjih oblastnikov v domovini. Mi vemo, da smo bili prisiljeni v obrambo, ne le življenj, temveč tudi bodoče kulturne, verske in politične svobode. Zavedali smo se, da komunizem, prav kakor nacizem in fašizem, ne spoštuje osebnih moralnih in narodnih vrednot ter da so vsi trije slovenstvu sovražni. A kako redki so, celo med našimi prijatelji na slovenskih tleh, ki se upajo še danes to javno priznati! Mi vemo, da so naši bratje in sestre, očetje in matere, dedje in babice tvegali življenje, prostost in vse, kar so imeli, ker je Cerkav jasno pokazala na strašne posledice komunizma, ki so se nad našim narodom žal uresničile. Kljub temu je celo med tistimi, ki sedanjega režima v domovini ne odobravajo več, zelo malo tistih, ki bi nas razumeli. Mi vemo, da sta se v srcih naših soborcev, vaških stražarjev, četnikov in domobrancev ter vsega protikomunističnega ljudstva, zlivala ideala slovenstva in krščanstva. Toda če novi rod v domovini tega ne verjame, je deloma tudi naša krivda. Nismo izrabili vsake priložnosti, da bi pričali resnico. Bili smo rešeni in obvarovani smrti. Na nas in na naših potomcih je, da ohranimo čast in dobro ime slovenskih mučencev ter padlih junakov. Dolžni pa smo tudi pogumno širiti med našim narodom smisel za velike slovenske in božje vrednote, katerim so oni nekoč posvetili in darovali življenja. Nepoučenost pa tudi nekoč brezbrižnost rojakov v domovini in med nami je znak našega nedopolnjenega poslanstva. Izročilo, da so bile množice komunističnih žrtev zveste Bogu in narodu, naj se širi iz svobodnega sveta po očetih in materah, sinovih in hčerah, vnukih in vnukinjah, od srca do srca, dokler ne bo resnica zmagala nad lažjo. Ko mislimo na žrtve komunizma v Sloveniji, nas ne prevzema sovraštvo nad brati, ki so zakrivili njih smrt. Težko nam Drobtinice, sladke in žaltave CLEVELAND, O. - Malo manj kot pol milijona ljudi — štejem tudi ženske — pozna naša dva slavljenca, g. Johna in ga. Mary Petrič, zgleden zakonski par, ki sta minulo nedeljo, 15. junija, pred oltarjem v cerkvi Marije Vnebovze-te, po petdesetih srečno preživetih zakonskih letih, ponovno pred Bogom si obljubila zvestobo za celo to stoletje in še deset let povrhu. Štejem se njima za prijatelja, zalo bom nekaj »sladkih drobtinic« nadrobil temu Johnu in njegovi blagi ženi. Pobliže sva se z Johnom spoznala že pred leti na romanju v Lemom. Zgovoren kot je, in kot se poda njegovemu brivskemu poklicu, mi je takrat pravil o svojem zanimivem življenjskem doživetju. Tam, pri tistih besedah, ko mi je pravil, da je bil rojen 30. novembra 1910 za oltarjem sv. Vida, sem pa jaz zmajal z glavo in mu rekel: »Vidim, da si šaljiv človek, rad se norčuješ in briješ norce, ali tega, da si bil rojen za oltarjem sv. Vida, tega pa ne verjamem.« John se je hitro znašel. »Res včasih brijem tudi norce — kar pridi v mojo brivnico na E. 185. cesti pa ti bom z leseno britvijo odpihnil tistih nekaj ducatov dlak. Resnica pa je, kar sem rekel — rodil sem se za oltarjem sv. Vida. Ampak stvar je ta. Tam, kjer je danes v novi cerkvi oltar sv. Vida, je bila tisti čas majhna hiša in v tisti hiši me je moja mati, ko sem pridirjal na ta svet, prestregla, v plenice povila pa v zibel položila.« V takratni stari cerkvi sv. Vida je duhovni gospod kričečemu fantku izpral izvirni greh in ga v krstno knjigo zapisal z imenom John — ima pa vse tiste lepe lastnosti, da bi v drugem primeru prav lahko bil »kranjski Janez«. Kot štiriletni deček je šel s starši domov v vas Hudi konec, ki je pod zvonom sv. Gregorija. Tam je revček, otrok služil pastirje in hlapčiča — 16-letni fant pa je dal slovo kislemu zelju, močniku, in pokazal Hudemu koncu hrbet ter jo primahal nazaj v naš Cleveland. Mladoletniku mu je nekaj časa napak hodilo pri iskanju dela, poprijemal je tu in tam, po srečnem naključju pa se je po nekaj ur dnevno zaposlil pri nekem brivcu, kjer se je navadil striženja in britja tako poklicno, da je pozneje vodil svojo brivnico polnih 33 let. Poleg svojega dela v brivnici je dolga leta delal tudi v tovarni. Še danes se srečno smeje, ko pripoveduje, kako se je v to- John in Mary Petrič varni spoznal z go. Antonijo Novak in po njej z njeno hčerko, sedanjo njegovo ženo. Mary Petrič je tudi zagledala svetlobo dneva tukaj v Clevelandu, pa je otroška leta preživela prav tako v domovini staršev. Ko je John začel praviti Mary kako nazarensko mu je toplo pri srcu, kadar jo le vidi, je vso zadevo krepko podprla tudi mati rekoč: »Le vzemi ga, Mary. Takih fantov se malo rodi. Kako delaven in varčen je, družaben in vedno z nasmejanim obrazom.« In tako je mati (ga. Novak) ugla-dila pot, da je hčerka, kot mehka tepka z drevesa, padla Johnu v naročje. Kakopak! Poročila sta sc leta 1936, njun zakon pa je bil požegnan s šestimi zdravimi otroci, saj so se njima rodili 3 fantje in 3 dekleta. Starejši sin John je kot major padel v vietnamski vojni. Novakova, starša Petričeve Mary, sta v zakonu dobila dve hčerki. Oče, Tone Novak, je umrl že pred petnajstimi leti, mali Antonija pa je vsa srečna v svojih 93 letih mladosti prisostvovala hčerkini zlati poroki. Ženo Mary sem vprašal, kaj bi storila, če bi čas potisnili 50 let nazaj in bi zopet prišel John Petrič, tak, kakršen je, pravit o ljubezni in poroki? »Z veseljem kakor takrat bi v zakon z njim privolila. Je bilo dosti srečnih let — Bogu hvala — pa tudi prilike, da sem si nebesa služila. Kateri zakon pa je brez težav?« mi je odgovorila. Prav tako nekako sem vprašal Johna. »Prav nobene druge bi si ne želel bolj kot to, ki jo imam. Jaz sem včasih malo sitnaril — ona pa je oblake razpodila pred nočjo — tako, da nisem nikoli v garaži spal.« je tudi zanje. Spominjamo se jih v molitvi in prosimo Boga za njih spreobrnjenje. Nova doba slovenskega krščanstva ne more in ne sme biti doba »pobeljenih grobov«, temveč skupnega spoštovanja in počastitve njih, ki so umirali zvesti veri, narodu in svoji vesti. Dolžni smo izkazovati čast slovenskim žrtvam komunizma s tem, da smo tudi mi zvesti svojemu poslanstvu, ki ga imamo med narodom, iz katerega nas je obudil Stvarnik. Marko Kremžar Duhovno tivljenje jpala žalostna vdova psihiatru in potočila debelo solzo. vsa ta leta se nisva tudi enkrat sporekla.« “Neverjetno!« je začuden psihiater. »Kako ste pa to a°Se9li, gospa?« “Tehtala sem svojih 40 funtov več kot on, — pa tudi ru9ače je bil strahopetnež.« “No man ever touched your heart, young lady!« “Well, it's the only thing they didn't!« , . “Ti, stari, pojutrišnjem je najina srebrna poroka. Ali ne 1 enega pujska spekla?« “Zakaj? Saj žival ni kriva, da sem te vzel pred 25. leti.« ^ Prodal sem rabljeno kolo in sem bil kar zadovoljen, do-Se6r n'sem zvedel, da bom moral plačati $9.59 davka. Ko se pritožil na davčnem uradu, sem prejel naslednji °d9ovor: hco W^lac*a ral5' denar. ker mora skrbeti za vojsko in morna-Po° ^a^at' roora tudi senatorje in kongresnike. Zadnje čase ki Sovjeti vse bolj bojeviti in celo Kadafi grozi Ameri- slučaju vojne, bo vlada rabila vsak cent...« “Nej, §e sreča, da sem prodal tisto kolo!« Il s bad manners to dip your bread in gravy...but it's yo°d taste. Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 - V družinski lasti že 82 let. - Philadelphia je mesto na ameriškem vzhodu in razumljivo je, da so se naši rojaki, ki živijo na ameriškem vzhodu, lahko udeležili kongresa v večjem številu. Obljuba iz Philadelfije je bila zato tudi med nami bolje poznana in zanimanje zanjo večje, a ne morda največje. Ave Maria je domala v vsaki letošnji številki opominjala na Marijin praznik 24. maja; nekaj spodbud pa je prišlo od nas. Največja in najmočnejša spodbuda pa je prišla od slovenskega metropolita in ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Slovenske naselbine na vzhodu niso niti številne niti številčno močne. Tako smo omejeni le na New York in na ne ravno od njega oddaljeni Fairfield v državi Connecticut in pa Washington z okolico, kjer živi razmeroma majhna skupina Slovencev. Slovenci v New Yorku tvorijo farno občestvo s sedemdeset let staro farno cerkvijo sv. Cirila. Prav tako imajo Slovenci v Fairfieldu svojo faro s cerkvijo sv. Križa. Ker sta obe naselbini razmeroma blizu druga od druge, se dostikrat strneta v eno močnejšo enoto, da podata močnejši in bolj viden izraz slovenskega življa. Za počastitev Marije ob njenem prazniku pa je vsaka teh dveh skupin proslavila praznik in izpolnila philadelphijsko obljubo ločeno in na svoj način. Kar je bilo obema skupno, so bile pete litanije Matere Božje. Da zadostijo kongresni obljubi, so se newyorški Slovenci zbrali pri Sv. Cirilu na večer pred praznikom, v petek, 23. maja. Kongresno obljubo sta prebrala izpred oltarja Andrej in Inge Župančič. Helka Puc je prebrala Cankarjevo Mati, domovina, Bog. Pete Lavre-tanske litanije sta vodila p. Robert Mazovec, župnik pri Sv. Cirilu, in Alojzij Jenko. Po obredu so se zbrali rojaki v cerkveni dvorani. Tam so pripravile žene in dekleta okusno večerjo slovenskih narodnih jedi. Washingtonska skupina je praznovala Marijin god in praznik slovenske dediščine v soboto, 24. maja. Tukajšnji Slovenci so se zbrali v lepem številu v slovenski kapeli v ameriškem Narodnem svetišču Brezmadežnega Spočetja. Lepo zapeta pesem, Marijina in narodna, nas je povezala z Brezjami in vso slovensko zemljo. Slomškova »Glejte, že sonce zahaja« pa je bila tudi na čast Slomšku, ki ima svoje vidno mesto v kapeli sami, Slomšku, ki je zavestno preobraževal slovensko narodno dušo na pot krščanstva in slovenske krščanske omike. Spomnili pa smo se tudi umrlih graditeljev tega lepega spomenika slovenske prisotnosti v Ameriki, ki so sestavljali »Sklad za Slovensko kapelo« ali pa so bili člani podružničnih odborov. V njihov spomin je nežno vzvalovila edinstvena slovenska žalostinka »Gozdič je že zelen«. Nadškof Šuštar je prav na spodbudo philadelphijske obljube imenoval vigilijo godu Brezjanske Marije »Večer slovenske krščanske preteklosti« in povedal svojo željo, da bi se Slovenci povsod ta večer združili z mislimi in počastitvijo na slovensko preteklost. On sam pa je v ta namen maševal v ljubljanski frančiškanski cerkvi. To sporočilo nam je dalo poseben poudarek in tudi občutek zadovoljstva, ker smo se v resnici zavedli, da se »v tistem času prižigajo lučke na čast Brezjanski Mariji povsod, kjerkoli Slovenci žive in jim je mar slovenskega krščanskega izročila«. Kaj je slovensko krščansko izročilo? Na kratko bi mogli reči, da je slovensko krščansko izročilo 1200 let krščanstva in vse, kar nam je teh dvanajst sto let prineslo: naše pojmovanje življenja, pojmovanje naroda in pojmovanje kulture, ustalitev in upodabljanje naših navad in naše zunanjosti — niz izročil, ki so povezale pesniško obliko slovenskega krsta, upodobljenega v Prešernovem »Krstu pri Savici« in Cankarjevi »Četrti postaji«. Le s tem smo podčrtali pomen krščanstva v slovenski narodni biti in prenekatero obliko slovenskih navad in njihov prehod v slovenska naselja v Ameriki. Po domače zmoljena »Zdrava Marija« in mogočno zapeta »Marija skoz’ življenje« je naše srečanje zaključila; še prej pa smo ob prižgani sveči na lepo okrašenem oltarju Brezjanske Marije obljubili, da bomo našo krščansko dediščino ne le ohranjali, marveč tudi krepili. Washingtonu najbližja slovenska naselbina je v mestu Steelton, v državi Pennsylvania. Slovenci v Steeltonu so se priselili največ iz Bele krajine (dalje na str. 4) n Zbor Slovenska pesem prireja piknik v nedeljo, 1 3. julija, v St. Joseph parku, Theodore & Raynor Streets, Joliet, III. Igral bo Ron Kramer orkester Piknik se bo začel ob 1 2. uri opoldne. Vljudno vabljeni od blizu in daleč! Stoletnica rojstva Edvarda Rusjana (Neki dr. Gabrijel Devetak, ki živi v Novi Gorici, je v sobotni prilogi ljubljanskega »Dela« objavit članek o Edvardu Rusjanu, prvega slovenskega letalca, in sicer ob priliki 100. obletnice Rusjanovega rojstva, ki je bilo 6. junija t.l. Ker bo članek zanimiv tudi za mnoge naše bralce, predvsem Primorce, ga posredujem v celoti. Ur.) Leto 1986 poteka v znamenju stoletnice rojstva prvega jugoslovanskega in slovenskega letalca in izumitelja Edvarda Rusjana. Zadnja leta dobiva svet številne znanstvene in tehnične vrhunske dosežke, vsako leto testirajo nova letala, vesoljske ladje, najrazličnejše rakete, satelite in opremo. Toda atrakcija, ki jo je pripravil za Slovence in Jugoslovane naš rojak v začetku tega stoletja, je bila verjetno večja. Z lastnim letalom je poletel v višave. Edvard Rusjan se je rodil 6. junija 1886 v Trstu. Oče je bil Slovenec, mati pa Furlanka. Še ko je bil mlad deček, se je družina preselila v Renče, kasneje pa v Gorico (v sosednjo Itaijo), tam je končal meščansko šolo. Starši so imeli obrtno Karmeličanke na Sori FOWLER, Kansas - Od 21. aprila naprej sem prejel sledeče darove za Karmeličanke: N.N., Kalif. $500; N.N., župnija sv. Vida, Cleveland, O. $50; Frank Urankar, Richmond Hts., O. $50; F.M., Euclid, O. $50; John in Angela Zapušek, Cleveland, O. $100; Cecilija Feguš, Cleveland, O. $25; N.N., Conn. $5; Tone Gaber, Chicago, 111. $50; Frank Mejač, Milwaukee, Wis. $100; Mary Kebe, Kanada, $50 kan.; Cecilia Remec, Greenwich, Conn. $50; Mary Ann Mlinar, Cleveland, O. $100; N.N., Kansas, $100. Prisrčna zahvala vsem dobrotnikom! Kot sem že objavil, je bil samostan zelo sloveso blagoslovljen. Sedaj vse sestre žive v samostanu in so silno vesele. Šele sedaj popolnoma razumejo, kako velika pomoč so bili pri zidanju njihovega samostana naši darovi, in zalo še toliko bolj molijo za nas in naše namene. Seveda imajo še dolgove in je še precej stvari zunaj samostana, ki se morajo uredi- li. Vsak vaš dar bom hvaležno sprejel in jim ga takoj odposlal. Fr. John Lavrih P.O. Box 38 Fowler Kansas 67844 delavnico, zato je bil Edvard že v mladih letih spreten za najrazličnejša obrtniška dela, zlasti v sodarstvu in mizarstvu. Toda tako vsakdanje delo ga ni v celoti zadovoljilo. Obiskoval je še večerno trgovsko šolo. Med športi ga je veselilo predvsem kolesarstvo, tako da je navezal stike z izkušenimi dirkači in je veliko prekolesaril. Tekmoval je tudi na daljših progah, na primer do Zagreba, Celovca in tudi v notranjost Italije. Na dirkah se ni spoznal samo s tekmovalci, temveč tudi s številnimi strokovnjaki. Od njih se je naučil mnogo novega, tudi o motorjih in razvoju letalstva, ki se je takrat v prvih letih tega stoletja že prebujalo in razvijalo. Čeprav ni bilo potrebne literature niti razvitega informacijskega sistema, se je mladi Rusjan na najrazličnejše načine dokopal do prvih informacij o jadralnem letalstvu, prvih motornih poletih v letu 1903 in podobnem. Njegov življenjski cilj je bil, da bi se z lastnim letalom dvignil nad zemljo in poletel. Ta misel in želja sta ga stalno preganjali, tako da je vsak prosti trenutek posvetil študiju, najprej je delal modele, zatem pa je že v začetku leta 1909 izdelal po lastni zamisli letalo v pravi velikosti. Pri svojem delu se je ubadal predvsem s finančnimi težavami. Prvo njegovo priznanje je dobil, ko je italijanska revija Gazetta dello sport v Milanu sredi leta 1909 opisala Rusjanovo konstrukcijo letala. Tako je njegovo ime prišlo v strokovni svet letalstva. Od takrat dalje je bil še bolj aktiven, spremljal je letalske prireditve po Evropi. Velik navdih za ustvarjalno delo je dobival prav na letalskih mitingih, kjer je spoznaval strokovnjake letalskega sveta. Slovenskemu piscu Zlatku Bisailu moramo biti hvaležni, da je zbral številne podatke o delu in življenju našega prvega letalca in jih objavil v knjigi Edvard Rusjan (95 strani, Mladinska knjiga, 1958). Njegovemu spominu sta se oddolžili tudi občini Nova Go- rica in Letalska zveza Jugoslavije, ko sta mu leta 1960 postavili spomenik na najlepšem mestu Gorice. Tudi filatelisti Novogoriškega filatelističnega društva so podprli predlog za izdajo posebne priložnostne poštne znamke v počastitev stote obletnice rojstva in 75. obletnice smrti prvega slovenskega in jugoslovanskega letalca. Krajevne skupnosti na Primorskem pripravljajo, nekatere pa so že pripravile nekaj prireditev o ustvarjalnem opusu našega znamenitega letalca, zlasti tam, kjer je živel, delal in ustvarjal, med drugim tudi v Mirnu pri Gorici. Zgradil dve letali Pri deluje Edvardu Rusjanu pomagal predvsem njegov starejši brat. Prvo letalo sta krstila za Eda 1. Težko je bilo okoli 250 kg. Sredi novembra 1909 sta brata Rusjan kar doma na dvorišču preizkusila prvo letalo. Konec novembra 1909 je bilo letalo pripravljeno za polet in 29. novembra je doseglo višino okoli 12 m ter letelo okoli 500 m daleč na Malih Rojicah pri Novi Gorici. Srednjo hitrost letala so ocenili na 50 do 60 km/h. To je bil pomemben dogodek ne samo za Edvarda Rusjana, temveč za ves slovenski narod. Takrat si mladi Edvard ni niti predstavljal, kakšen uspeh je dosegel in da bo zapisan v našo zgodovino. Razumljivo, da je imel v nadaljevanju razvojnega dela težave, zlasti z nesrečo konec leta 1909, ko se mu je med poletom razbilo prvo letalo. To ga ni spravilo v obup, še bolj zagrizeno se je vrgel v izdelavo novih načrtov in je že januarja 1910 zgradil novo letalo Eda 2. Preizkusil ga je na Velikih Rojah pri Gorici, s čimer je nevede postal tudi ustanovitelj goriškega letališča, saj se je letalo Eda 2 prvo dvignilo na tem prostoru v zrak. Prav na OB PRAZNIKU... (Nadaljevanje s str. 3) in si postavili lepo cerkev sv. Petra, ki je še danes farna cerkev mnogih. V cerkvi sv. Petra so na čast Brezjanske Marije imeli do srca segajoč primer, ko so med sv. mašo vsi in vsak pristopili k lepo okrašeni podobi Brezjanske Marije in je vsak zataknil rdeč ali bel nagelj na ražirjeni okvir Marijine podobe. Bilo je 150 nageljnov, nekako 75 premalo. Prizor je bil ganljiv in župnik, po rodu Anglež iz Velike Britanije, je globoko začutil duha svojih faranov, duha, ki je narekoval in oblikoval slovensko krščansko dediščino. To venčanje je bilo vsekakor višek, vse druge priložnostne okolnosti in veselo petje po maši in petih litanijah Matere Božje pa so jasno in glasno pričale o čutenju naših rojakov, prvega, drugega ali tretjega rodu, da jim je misel na Brezjansko Marijo klic krščanskega izročila in slovenske zavesti. Dr. Ciril Mejač “SLOVENIA RADIO PROGRAM” HEARD COAST TO COAST 6 to 7 on Saturday evening E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 istem kraju so kasneje v letu 1910 sledili poleti avstrijskega pilota in končno je bilo tam zgrajeno tudi vojaško letališče takratne Avstrije. Februarja in marca 1910 se je Edvard Rusjan pospešeno ukvarjal s pripravami in poleti njegovega drugega letala. Ko je zadnjo nedeljo v marcu 1910 opravljal še zadnje preizkuse pred velikim nastopom, se mu je zgodila nesreča in se mu je letalo nekoliko poškodovalo. Kljub temu pa sta z bratom tako rekoč čez noč izdelala nov propeler — eliso. Kasneje je Edvard spoznal Mercepa. Sklenila sla, da bosta sodelovala, zlasti ker je bil Mercep finančno močnejši in je omogočil nabavo motorja za avion. du so bili najvidnejši predstavniki mesta in države, društev in ustanov ter nepregledna množica. S prerano smrtjo nismo izgubili samo letalskega izumitelja, temveč tudi heroja letalstva. Za njim ni žalovala samo Slovenija in Jugoslavija, temveč svetovna strokovna javnost. Zato je prav, da nam ostaneta Rusjanov lik in ime trajno v zavesti. (Delo, 24.5.1986) ISKRICE Kdor prodaja komurkoli svoje prepričanje, kdor je pripravljen pisati za vsakega, da ga le redi, tak človek je vreden zaničevanje in reči se mu sme v lice, da je lopov. J. Strilar Ko se je Rusjan preselil v Zagreb, so se zanj odprle nove možnosti ustvarjalnega in razvojnega dela. Mercep je imel velikopotezne načrte in je tudi prispeval k razvoju jugoslovanskega letalstva. Nečesa pogrešam, vedno pogrešam, a česa? Po nečem se mi toži, vedno toži, a P° čem? J. Sirila' Tako je bilo konec oktobra 1910 v Zagrebu izdelano novo letalo, katerega avtor je bil Edvard Rusjan. Zračni krst je bil sredi novembra 1910 v Zagrebu, javni nastop pa 26. decembra istega leta. To je Zagrebčane izredno navdušilo, zlasti zato, ker česa takega še niso videli. Verjetno je prav v Zagrebu naš prvi letalec dobil največji aplavz in doživel največje zadovoljstvo, kar je odmevalo tudi v takratnih časopisih. To mu je tudi odprlo vrata v svet. Tako je zatem začel razmišljati o novih poletih in prikazih letalskih dosežkov v številnih evropskih mestih. Smrt« se ponesrečil v Beogradu 8. januarja 1911 Odločil se je najprej za Beograd. Tu se je 8. januarja 1911 smrtno ponesrečil. Čeprav so mu prijatelji odsvetovali polet zaradi premočnega vetra, jih ni poslušal. Prepričan je bil, da bo vzletel, poletel in pristal podobno kakor v Zagrebu, vendar mu sreča ni bila naklonjena. Letalo je strmoglavilo na trdnjavsko obzidje v Beogradu in se raztreščilo na železniški progi ob Savi. Velika množica gledalcev in občudovalcev je takrat obnemela v upanju, da bo ostal živ. Vendar je naš prvi pionir slovenskega in jugoslovanskega letalstva izdihnil na poti v bolnico. Beograd je žaloval za njim. Z najvišjimi častmi so ga pokopali na beograjskem pokopališču. V pogrebnem sprevo- Narod, ki se ne trudi, da bi si ohranil čist jezik, je kakor človek, ki se ne umiva. E. Lacaze Zgodovina se ponavlja, in vsakokrat stane več. H. Laxness MALI OGLASI Opravljam vsa zidarska in hišna dela. Dogovor brezpla čen. Delo poceni. 562-4496 ali 881-4980. <46-511 Office for Rent Beachland Medical Bldg-200 St. & Lake Shore Blvd-Call John E. Lokar evenings: 731-5515 (39-50) FOR SALE 10+ beautiful acres wit creek and partially woode Brakeman Rd. in Leroy, $48,000. Call 946-925L ^ KVALITETNA POPRAVI^ Vseh vrst garažnih vrat, o piralcev in radijskih *čna dvorana, parkirni prostor in hotelska restav-boC|ia v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU pa p0slrizia-G4>rica, Italy; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAL GO I vojašnice, ukradel avtomatsko puško in 700 nabojev. Tistega jutra, kot smo po radiu slišali, je že tudi ustrelil dva inšpektorja milice, ki sta mu bila na sledi. Potem je vsa Slovenija 3. in 4. maja vsako uro napenjala ušesa in poslušala, koga bo še ustrelil pobegli vojak in kolikšna je nevarnost radioaktivnega sevanja. 4. maja ob 15.05 so zatulile sirene. Ljudje so bili zbegani: grozi nam še hujša radioaktivnost ali pa je vojak s 700 naboji že čisto blizu. Nič takega! V vso to prvomajsko dramatičnost in prav teatralno napetost so tulile sirene v spomin na šesto obletnico Titove smrti. Ljudje pa čakali na vesli o vojaku in radioaktivnosti... Tak je bil začetek maja. Razburljiv, grozljiv, apokaliptičen — in nekoliko smešen tudi! Froli gradnji atomskih central Od revolucionarnih šestdesetih let je ostal le še bled spomin. Zadnje opaznejše demonstracije so bile v Ljubljani leta 1972, ko je 30 tisoč študentov korakalo po mestu in vpilo proti zatiralski avstrijski in italijanski politiki do slovenskega naroda v teh državah. Potem je prišlo obdobje 14-letnega miru. Po teh 14 letih je prišel letošnji april. (Ja, vmes, lani, so študentje bojkotirali plačevanje članarin v študentskih domovih, ni pa bilo večjih izgredov). Letošnjega aprila, ko je v Cankarjevem domu zasedal partijski kongres, se je po glavnih ljubljanskih ulicah razvila povorka demonstrantov, ki so pred Cankarjev dom prinesli gesla: »proti kasarniš-kemu komunizmu«, »proti uničevanju rek« in podobno. 10. maja pa so se zbrali študentje in mladina v starem delu Ljubljane ter demonstrirali proti uporabi atomske energije. Nihče ni napovedoval povork po mestu, a so se spontano razvile in policija ni uporabila sile. Iz protestnega zborovanja so demonstranti poslali protestno izjavo slovenski, jugoslovanski in sovjetski vladi. Izjava je bila v glavnem naperjena proti politiki gradnje atomskih central. V teh dneh se je zamenjala beograjska vlada in predsednik državnega predsedstva; ko so Grki začeli zavijati svoje viže o tem, da ni v Jugoslaviji niti Makedoncev niti Slovencev; ko ima »oblast« polne roke dela, torej! — v teh dneh se ni v tej državi našel prav nihče, ki bi Evropski gospodarski skupnosti (EGS) lahko pojasnil, kakšne ukrepe je Jugoslavija sprejela proti radioaktivnemu žarčenju iz Černobila. Države EGS so zato menile, da je Jugoslavija neresen partner in so prepovedale uvoz hrane iz Jugoslavije. Pa JOLIET, 111. - V mesecu maju sem bil klican s p. Blažem, našim predstojnikom, in p. Vendelinom v Slovenijo, da se udeležimo frančiškanskega kapitlja. Tako sem imel priliko, da sem se zopet sestal z mariborskim škofom dr. Krambergerjem in pomožnim škofom Smejem. Med drugim, govorili smo tudi o Slomškovi zadevi. Oba škofa sta bila zelo zadovoljna, kako vsa zadeva poteka v Rimu. Kar sta nam priporočala, da bi morali več narediti kot smo doslej, je molitev, da se bolj priporočamo v molitvi Slomšku v svojih težavah, da dobimo čudeže. »Kar mi sedaj potrebujemo, so čudeži,« je rekel škof Kramberger. Bog navadno prepusti, da se stvari iztečejo po naravni poti. V izrednih primerih pa vidimo, da Bog neposredno poseže vmes, in tako dovoli, da se kaj izteče v prid prosilca preko naravnih zakonov. Bog naredi čudež, da nagradi živo vero prosilca; često pa tudi dovoli čudež, da pokaže svetost osebe, kateri se mi priporočamo. S tem, da Bog usliši naše prošnje na priprošnjo Slomška, nam Bog sam pokaže, da mu je ta oseba zelo blizu, da je sveta. V dneh 28. in 29. junija bo zopet vseslovensko romanje v Lemom in istočasno romanje Slomškovega krožka iz Cleve- landa. Tu bo spet prilika, da znova poživimo svoje navdušenje za škofa Slomška. Ob tej priliki bo skupen sestanek v Lemontu čikaškega in clevelandskega krožka. Prezreti ne bi smeli drugega datuma, ki je sicer že minil. Mislim na nedeljo, 15. junija, ko sla John in Mary Petrič obhajala zlato obletnico poroke. John je znan ne samo v Clevelandu, ampak po čikaški okolici kot vnet delavec za Slomškovo zadevo. Johnu in Mary čestitamo k temu jubileju; naj njima Bog podeli na priprošnjo Slomška še mnogo let v dobrem zdravju in veselju. Kot je že mnogim znano, župnik pri Sv. Štefanu v Chicagu, p. Vendelin Špendov, je bil imenovan kot hišni predstojnik - gvardijan v Lemontu. Njegovo mesto bo prevzel p. Tadej Trpin, ki je do sedaj župnikoval pri Sv. Jožefu v Jolietu. Za župnika pri Sv. Jožefu pa je bil postavljen spodaj podpisani. Dne 5. junija smo končali šolsko leto. Vsi otroci so se zbrali v cerkvi k sv. maši, kjer jim je naš župnik p. Tadej dal »zadnja navodila« za poletje. Sedaj je vse tiho okoli šole. Le glas ljudi, ki čistijo šolo, se sliši po šolskih prostorih. Naša molitev v teh mesecih je za našo mladino; naj jo Bog varuje! P. Atanazij ne da v Jugoslaviji ne bi sprejeli varstvenih ukrepov, le na vprašanje EGS se nikomur ni zdelo vredno odgovoriti. Potem je pa nastal škandal! Pa zamere! Celo slovenski časniki v Italiji, tisti seveda, ki jih vzdržuje jugoslovanska vlada, so obtoževali Italijo, da se ni potegnila pri EGS za svojo sosedo Jugoslavijo, kakor je to storila Zah. Nemčija za vzhodno nemško državo. Pa Vzhodna Nemčija sploh nima sporazumov z EGS kot jih ima Jugoslavija. In vendar ni šlo za krivdo Italije ali zasluge Zahodne Nemčije. EGS je pač dobro vedela, koliko se lahko zanese na Nemce (čeprav »z Vzhoda«) in koliko se je moč zanesti na Jugoslavijo. Gospodarska škoda je menda samo v desetih dneh prepovedi izvoza že dosegla 20 milijonov dolarjev. In kaj šele bo! Jugoslovanska vlada je zdaj obložila države EGS, da hočejo s tem, ko uvrščajo Jugoslavijo med radioaktivno onesnažene, uničili jugoslovanski turizem... Jih že imamo, krivce seveda! Za neuspeh turizma bo letos kriva EGS. Medtem se veselo pripravljamo na kongres jugoslovanskih komunistov, ki bo konec junija v Beogradu. V Ljubljani so medtem imeli že drugo sejo centralnega komiteja, od slovenskega kongresa sem. Jože Smole, bodoči predsednik republiške Socialistične zveze, se je na tej seji zavzel tudi za varstvo okolja. Tudi o tem, meni, bi bilo treba razpravljati na partijskem kongresu, in to isti Jože Smole, ki je še pred nekaj meseci tako napadel vse zahteve varstvenikov okolja, češ da so prevratniške. Končno se zdi, da študentske demonstracije niso bile zaman. Ob tej ugotovitvi pa še ena: Spontan ljudski glas ima moč! To je danes v Sloveniji in Jugoslaviji že mogoče reči. In če bi bili Slovenci zares organizirani! »Ljudskemu glasu« politiki prisluhnejo. Pa zakaj? Negotovi so, in v svoji nebogljenosti ne vedo ne kod ne kam. In kakšna demokratična sila bi bila v slovenski politiki zares enotna Slovenija: vsa Slovenija, seve, tudi tista »za oceani«. Osma jugoslovanska vlada prevzela dolžnosti Če ne omenjamo posebej, da je bil vse do leta 1963 Tito tudi predsednik vlade v Jugoslaviji in če ne omenjamo, da sta bila Hrvata Mika Špiljak in Milka Planinc skupaj šest let predsednika Zveznega izvršnega sveta (ZIS), in da je novi predsednik Branko Mikulič tudi Hrvat po narodnosti; če vse to torej zanemarimo — in če tudi zanemarimo podrobnost, da Slovenci v zvezni vladi nismo imeli, npr. zunanjega ministra že 35 let, pa da je bilo dveletno Ribičičevo »vladanje« veliko bolj v korist Srbom in drugim kot Slovencem, potem pač ne moremo s tem v zvezi česarkoli že spreminjati. (dalje na str. 6) Srbski nacionalizem KOLEDAR PRIREDITEV V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. JUNIJ 22. — Slov. šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 5. — Dramsko društvo Lilija priredi predstavo »Pri belem konjičku« na prostem na Slovenski pristavi, v proslavo 25-letnice SP. V slučaju slabega vremena, bo prireditev prestavljena na 12. julija zv. 6. — Misijonska Znamkarska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. 11., 12. in 13. — Župnija sv. Vida priredi poletni festival. 19. in 20. — St. Clair lovsko društvo priredi skupno z lovskimi društvi iz Toronta prijateljske tekme na glinaste golobe, na Lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. 19. in 20. — Balincarski krožek Slovenske pristave priredi tekme z ekipami iz Chicaga in Milwaukeeja. 27. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 27. — MZA krožek v Milwau- keeju priredi Misijonski piknik s sv. mašo ob 11. Kosilo, igre in srečelov. AVGUST 3. — Župnija Marija Vnebov- zeta na Holmes Ave. priredi banket ob 80. obletnici svoje ustanovitve. Banket bo v Slov. domu na Holmes Ave. ob 1. pop. 9. — Balincarski krožek Slovenske pristave priredi družabni piknik na SP. 10. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi drugi piknik. Sv. maša ob 11., sledita kosilo in ples. Igra Amonov orkester. 13. — Federacija slovenskih upokojenskih klubov priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd. 24. — Slovenski dan na Slovenski pristavi, v proslavo 25-letnice SP. Sodelujejo slovenska kulturna društva v Clevelandu. 31. — Ansambel »Alpski sek- stet« praznuje svojo desetletnico javnega nastopanja na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 12. — Ženski odsek pri Slovenskem domu za ostarele priredi kartno zabavo v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti. 13. — Fantje na vasi priredijo koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Po koncertu ples. Igra Alpski sekstet. 14. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 21. — Društvo SPD Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 28. — Oltarno drušvto pri Sv. Vidu priredi kosilo v avditoriju. 28. — St. Clair lovsko društvo priredi pečenje školjk na Lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. 28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi Vinsko trgatev. Kosilo opoldne, sledi veselica. OKTOBER 18. — Tabor, DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 18. — Glasbena Matica poda večerjo, koncert in ples v SND na St. Clair Ave. Igra Don Slogar orkester. 26. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop. 26. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 8. — Belokranjski klub priredi martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. 9. — Pevski zbor Jadran priredi koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. 15. — Štajerski klub priredi Sedanji predsednik Mikulič je v Sloveniji menda iskal »ministre«. Precej poenostavljeno povedano pa bi mogli reči, da med slovenskimi politiki ni navdušenja za delo v zvezni vladi. Ne le da vsa Slovenija za veliko reči krivi prav zvezno vlado, ker pač sprejema zakone, ki praviloma zatiskajo zanko okoli vratu slovenske delavnosti; gre tudi za to, da bo sedanja vlada, kakršna bi že bila, morala popravljati napake vlade Veselina Djuranoviča izpred več let, ko je ta zadolžila Jugoslavijo na Zahodu za več kot 20 milijard dolarjev. Predsednik Mikulič je bil že pred Titovo smrtjo znan kot politik trde roke, pa ne toliko ideološko-partijsko, marveč predvsem gospodarsko in uni-taristično-jugoslovansko. Kot zvezda je zablestel v vlogi predsednika organizacijskega komiteja sarajevske zimske olimpiade. To mu je omogočilo, da je postal najopaznejši politiki v Bosni in Hercegovini in da je leta 1984 postal član predsedstva SFRJ. Če pa je (Svobodna Slovenija) - Srbijo je zajel val narodnostne zavednosti, ki nekako spominja na masovno gibanje na Hrvaškem pred 15 leti. Srbi se namreč čutijo ogrožene in otisnjene na vseh mejah svojega ozemlja, predvsem na Kosovem. Prebivalci albanskega porekla izvajajo hud pritisk na tam živeče srbske družine, ki so izpostavljene napadom, kraji in posiljevanju. Srbi pa seveda ne omenjajo, da so pred nedolgim tudi Albanci na Kosovem doživljali hude čase... Srbi se čutijo prizadete tudi v Bosni in Hercegovini, kjer jih je 32% vsega prebivalstva. Prekašajo jih muslimani, katerih je 40%, ki pa imajo velik prirastek in v zadnjih letih močno narodnostno zavednost. Zato npr. ni dobro, če Hrvatje, katerih je 16%, hodijo po bosanskih cestah z značko nogometnih klubov spliške-ga Hajduka ali pa zagrebškega Dinamo. Res je tudi, da Srbom ni priporočljivo, če v bosanskih martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. DECEMBER 6. — Slovenski Dom šl 6 ADZ praznuje 75-letnico z večerjo in plesom v SDD na Recher Ave. Igra Joe Fedor-chak orkester. - 1987 -JANUAR 31. — Tradicionalna »Pri- stavska noč« v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. FEBRUAR 21. — Sl. Clair lovsko društvo priredi Lovsko večerjo v Slov. nar. domu na Sl. Clairju. hotel postati predsednik zvezne vlade, je moral bili, po mnenju svojih kolegov, prav on najsposobnejši človek v Jugoslaviji, ta trenutek. Jugoslovanska značilnost zadnjih let v »postmodernistični dobi«, kot obdobje po Titu imenuje mladinski tednik iz Ljubljane, Mladina, je zaletavanje: zdaj sem pa zopet tja. Svet je preko olimpiade spoznal Mikuliča v najboljši luči; torej je on najprimernejši, da ustrezno zastopa, kroti in sploh rešuje Jugoslavijo. Tako je sestavil vlado ekonomistov, tehnikov, bančnikov... »Zanesljivo bomo uspeli,« je izjavil v nastopnem govoru. In tako čakamo, še bolj pa se bojimo. Mikulič poudarja, da je zvezna vlada lahko samo tista, ki misli jugoslovansko. S tem, kaj pomeni misliti jugoslovansko, pa imajo Slovenci v zadnjih letih klavrne izkušnje. Pa istočasno nekateri pravijo: »Kaj pa smo imeli Slovenci od našega Ribičiča?« _ Katoliški g/as (5. juniju 1986) knjigarnah kupujejo srbske knjige, ki so bile tiskane v Beogradu. Kaj lahko se zgodi, da jih na vratih trgovine čaka bosanski policaj in jih aretira zaradi sovražne propagande« ali pa »srbskega nacionalizma«... Bosanci menda ne morejo pozabiti procesov, ki so se vršili pred leti proti muslimanom ter obsodbe nekega katoliškega duhovnika v Banjaluki. Srbski nacionalizem je spontano zajel ves narod. Sprožen in voden je predvsem od srbskih razumnikov in literatov. Zaznava se v vsem javnem življenju, v časnikarstvu, literaturi in v kulturi sploh. Naenkrat so se pojavile knjige in brošure, kjer pišejo o Draži Mihajloviču kot narodnem junaku in o njegovih četnikih kot narodno in povsem antifašistično gibanje. Titovi partizani pa so prikazani kot »protisrbsko nastrojeni«. Rehabilitacija vsega, kar je srbsko, pa seveda rodi odpor v drugih jugoslovanskih republikah. Predvsem se Hrvati začudeno vprašujejo, zakaj se sedaj — ob procesu proti Artu-koviču — na dolgo in široko razpravlja o grozodejstvih, katere so povzročili ustaši in se tudi širi gonja proti hrvaški katoliški Cerkvi, medtem ko Beograd o četnikih piše samo dobro in jih slavi kot narodne junake... Srbi vidijo nevarnost tudi pri Slovencih, saj jih dolžijo »defenzivnega nacionalizma«, ker se pač borijo za devize, katere so si sami prislužili in jih zato hočejo tudi obdržati za lastne potrebe. Črnogorcem zanikavajo pravico, da bi se označevali kot narod, makedonski cerkvi ne priznavajo gotovih pravic in na jugoslovanskih poslaništvih — kjer povsod prevladujejo uradniki srbskega porekla — radi uporabljajo besedo »sovražnik«, če pri obiskovalcu ne naletijo na razumevanje za srbsko unitaristično stališče. Osrednja točka srbskega nezadovoljstva in ogorčenja pa je še vedno Kosovo. Pritožujejo se zaradi popustljivosti tamkajšnjih oblasti »albanskemu iredentizmu« in pritisku na srbske družine, da naj se izselijo. Ko so pred kratkim zaprli zavednega srbskega vodjo, Kosta Bulatoviča, se je na Kosovem zbrala sedem tisočglava množica Srbov in zahtevala, da ga oblasti izpustijo. Okrog tisoč pa se jih je podalo v avtobusih in privatnih avtomobilih v center Beograda, kjer so ob močni policijski straži silovito protestirali proti popuščanju državnih oblasti Albancem. Obdolžili so jih, da hočejo obdržati svoja mesta in kariero... Imeli so dolge in odkrite razgovore z vladnimi politiki, katerim se je kasneje pridružil tudi vodja srbske partije, Ivan Stambolič. Ogorčenim Srbom so zvezne oblasti zagotovile, da ob povratku na svoje domove ne bodo doživeli nobenih represa- Je tudi v Ljubljani v maju pomlad? (Nadaljevanje s str. 51 lij. Zato se opažajo v zadnjem času na Kosovem skupine vojaške policije, ki naj bi skrbele za red in mir na tem tako nemirnem predelu Jugoslavije-(29. maju 1986) Zakon, ki ne funkcionira (Frankfurter Allgenteine eitung) — Letala med Ljub' ano in Beogradom so trenut 0 prenapolnjena s slovenski ii direktorji in finančnimi njigovodji, ki morajo v jug° ovansko glavno mesto P° akršenkoli žig, da dobijo nji ova podjetja potrebne devize 1 lahko sploh delajo dalje-le ritožbe v Sloveniji gredo na ičun novega deviznega zako a, ki je bil sprejet pr^ olgotrajnemu upiranju S o :nije in je začel v začetku el iljati. Ta določa, da moral^ >e prejete devize najprej eograjski osrednji sklad, P° :m pa naj bodo spet de n tzdeljene podjetjem po do :nih smernicah. V Ljubljani govorijo, da ^ odjetja doslej lahko žive a : svojih zalog surovin in P° jelkov, sedaj bo pa P0.02-,, ;sen, posebno za srednja . lanjša podjetja, ki se Pr vezni birokraciji ne rnor tko uspešno braniti. N°vl .-on ovira izvoz in delo pool di na slovenskem ParJ k kongresu je bilo g n slišati pritožbe. SlovenU s :va, da zakon spremenil s nsko se zdi, da je avljenost za to. ž i izvozna podjetja P° „ epublikah Jugoslav^ s jovoljna. Vprašanje ^ i: j so sploh sprejeli ta* * n, če so že od vsega za ;deli, da ne bo funkci r a v »unitarist^ nih repubhka . ,ih repuu.... . * “ ***:>, iki partijski * - - v ,em, tako ivnih težav ne le .. ik, posebno Srbije, Cob k, posebno sru.jv, >i zastrašujoče . trmasto in P°*e® lisla za stvarnost- kongr£S. partijskem k0"8^' stov Črne gore je ^ . J« nfll L” stov <~nic . ujse k zahteval, da n J b, v Jugoslaviji UP adih le šesrbskoh j kinajbigaim^ tj jvanskega«! vS J' i bilo treba kot i j, >dpraviti. v ^ora10 da bi nače!"0riaStopili J *1 Jugoslaviji r že|ja islu slovenikakor ^ Pri tem n'k^tpopravijo, za * di separatistov /eč za takšne.kj, ji z ostalimi naP g, vniki celotne dr la d j vedno zn ^jb : z gospod«!- ib, i' O VCU1— - gll,- stopanju od "j. d* Od dimnikov do crknjenih rib Posebno 500-stransko poročilo strokovnjakov je potrdilo povezave med tovarniškimi dimniki in uničevanjem okolja ne ib- jt- ki- mi '°' P° iji- ize Te na co- oti 10-eta aj° v po- lno ilo- so i še 011-ižaj in rdi ejo za- ije- rtij' ede nija ijO' eka 'ud' Jru- .50 je, :5en čet' oni' »Je ove- šnje ini11 ‘ud' job' teg3 resa ne151 bi*e rab' ■vaš; jvali sta16 ,dn« Ijab' ,ral° opi11 lVno ta sodobna nadloga je akala dokončno obsodbo. ares je kriv za vse to. Tako je ogoče sklepati iz poročil, ki ° Za£inji čas polnila tisk v zve-1 s sporom, ki se je pred leti akuhal med ZDA in Kanado. Kanada je namreč pred leti ^ tožila Združene države nr e,nke> povzročajo nepo-dovo^V° njihovim goz- njem kove jezerom z oddaj a-°gromnih količin oglji-s ,;ga dvokisa in žveplenih le,Jln v ozračje. Do izločanja Vs ,Snov' v ozračje prihaja pri nih Ve!‘k’h porabnikih fosil- m°88 Hgn’tk<>t S° nafta’ PrC" veda običajnih razmerah bi se- jutilj posledice onesnaževanje utih v Združenih državah sa- Pred' run<^ar so v in£luslrijsKih jnC 'o zgradili visoke dimni- nin ta*CO o^^ajanje izgoreva-pla Prenesh v visoke zračne Pluje' ^ako oblaki strupov in SeJ0 Ze*° daleč preko meja kot ’Pomešani s padavinami, ne k , dež zlivajo tudi stoti-st^etrov daleč od indu-staij 'o Središč, kjer so na- Zavra?8?n°Va administracija je no, j a a obtožbe Kanadča-slega Strjevala, da učinki ki-in prs.e . na gozdove, jezera Zanj p n'So znanstveno doka- la Pod kratkim Pa ie mora' nega ^ ezo dokazov in poseb- vili strnu^'*3’ ki 50 ga Pr‘Pra' Uja) k| 0vnjaki za za vpraša-hi* sk0va^av*jaj° petletni razi-bi otjj 1 Pfogram, ki naj naj it> kur^i. čistejšo tehnologi-'uk°Jnia s premogom in ^Uje °go^il občutno zmanj-sPovi ^dajanja škodljivih Hrioio ?.Zra^je* Za razvoj te ’1 lep^ f1Je bo potrebno odšte-V4lni D enarje, saj so razisko-^’Ujam-f3"1 ooenili kar na 5 Voč?0larjeV- Svaln'° Nacionalnega razi-l'znano 8a Sve,a pri Akademi-J naPis-Je Zdo obsežno, saj 'Sano na 500 straneh. Plavim- ni' Zak^u^eK sporočila |t'a. da s Prav n°benega dvo-'aja PrjV(Jplov dvokis, ki na-ri°r'v. 'z8°revanju fosilnih .^in, (a r°Za tvorbo kislega ^uče dpf3 ^a zanesljivo uni-i S'rokri U^e na ok°lje. Jal' Porol'n akl’ ki so Priprav-°> so se zelo skrb- ^ ** UvHsha °RNEY.ax.law p ‘Odvetnik) .Nlete r lUct>rpe Le®al Services iR. ax'Notary Public no in natančno lotili raziskav. Najprej so primerjali emisijo žveplovega dvokisa iz industrijskih središč s količino sulfatov v ozračju, nato pa še merili in beležili kislost 32 rek in 626 jezer na severovzhodu Združenih držav Amerike in Kanade. Vzorci teh raziskav so se lepo pokrili v verigo vzrokov in posledic. Dokazana je bila povezava med količino oddanih plinov in kislostjo rek in jezer. Nato so raziskali tudi, kakšen je vpliv vsega tega na okolje. Analizirali so, kako so jezera reagirala na povečano kislost. V ta namen so pogledali daleč v preteklost. Iz jezerskih usedlin so vzeli fosile mikroorganizmov, s pomočjo katerih so ugotovili kislost jezer pred 1.000 leti. Izkazalo se je, da so jezera zdaj desetkrat bolj kisla kot prej. Za nekatera jezera so ugotovili tudi izginjanje rib. V obdobju med 1950 in 1962 je izginilo tudi do polovico rib, sta-lež preostalih pa se je zmanjšal. »To je zadnji člen v vzročni verigi, ki teče od oddajanja žveplenih plinov v ozračje do okislenja voda,« pravi strokovnjak Michael Oppenheimer. »Na enem koncu so dimniki, na drugem crknjene ribe.« Toda v poročilu stojijo zapisani tudi podatki, ki kažejo na nekatere druge krivce za drugačno onesnaženje jezer. Raziskovalci so namreč odkrili, da je v nekaterih jezerih prav o-bratno kislost padla. Vzrok za to so najverjetneje lokalna onesnaženja mlekarske industrije, katere odplake zmanjšujejo kislost. Za to ugotovitev v poročilu so se oprijeli industrialci. Kaj pomaga zmanjševanje žveplenih plinov v ozračje, če jezera tako in tako propadajo zaradi drugih onesnaževalcev, pravijo. In zaradi tega so se dogovorili le za že omenjeni program odkrivanja čistejših načinov izgorevanja. In kaj je z odmiranjem gozdov, uničevanjem prsti in plodne zemlje? Kaj je s kulturnimi spomeniki, ki jih razjeda in uničuje kisli dež? Na vsa ta vprašanja bo treba odgovorili prav tako natančno, kol so strokovnjaki odgovorili na Vprašanja o povezavi med kislostjo ameriških in kanadskih jezer. (Po Newsweeku) Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem! NOVI GROBOVI (Nadaljevanje s str. 1) Mary Turk V četrtek, 12. junija, je na svojem domu v Bratenahlu u-mrla 95 let stara Mary Turk, rojena Lah v fari Bloke, Slovenija, od koder je prišla v ZDA 1. 1913, vdova po 1. 1966 umrlem Jacobu, mati Mary (pok.), Anne, Olge, s. Suzanne CSJ, Jamesa (pok.), Sylvie, b. Ernesta (Brazilija), Agnes, Esther, s. Dorothy CSJ (W. Va.) in Lawrencea, 3-krat stara mali, tašča Marie (roj. Schem-bri), članica Oltarnega društva pri Sv. Vidu, ADZ št. 4 in SŽZ št. 25. Pogreb je bil iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. včeraj, v ponedeljek, v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Vernih duš. ISKRICA Čim bolj se cilji bližajo, tem bolj se pota križajo. Oton Župančič Vaša pot do brezplačne vozovnice. Nabavite si Pan Am povratno vozovnico v ZDA za sorodnika v Jugoslaviji boste dobili dve vozovnici za ceno ene za Karibsko otočje, Florido ali katero naših ameriških mest. Letos poleti je lepa prilika, da vas obiščejo iz Jugoslavije vaši sorodniki in prijatelji! Vse, kar je treba storiti, je, da kupite eno povratno vozovnico v ZDA do 1 5. avgusta. Vi plačate za vozovnico tu. Vaš sorodnik ali prijatelj pa jo le dvigne v kateri koli Pan Am poslovalnici v Jugoslaviji in konča obisk v ZDA do 1 5. decembra 1 986. Po vrnitvi domov Vam mora poslati povratnovozovnične vkrcevalne listke (boarding passes) in preostali del vozovnice. Vse pa morate Vi poslati na naslov: Pan Am Distribution Center CN06550, Trenton, N.J. 08650. Poslali Vam bomo poslali »Zima v soncu« certifikat, ki Vam omogoča nakup dveh vozovnic za ceno ene v katerem koli potovalnem razredu za Karibsko otočje, Florido ali katero mesto v ZDA, do katerega ima Pan Am redne polete. Izredno priliko imate za preživljanje poletja z dragimi sorodniki in starimi prijatelji iz tujine. Obenem pa dobite dve vozovnici za ceno ene in tako priliko za lep izlet letos jeseni. V veljavi so določene omejitve, torej vprašajte Vašega potovalnega agenta za podrobnosti, ali pokličite Pan Am na 1-800-221-1111. Pan Am. Neprekosljiva izkušnja. I)>c ta eno pnmidhu: Dvr »sebi morala polos ali skupaj \ času oifil ponedeljkom in ielrlkom, najkasneje do 31. marca 1987. Ponudba ni veljavna za potovanje med sledct'imi datumi: 29. avp. in t. sept., 10. »ki. in 13. »ki., 26. nov. in 27. nov., 18. dec. in 15. jan. 1987, ter II. feb. in 18. feb. 1987. Dopustile 4 ledne za dostavo certillkala. ( erlilikal ni prenosljiv. idkxiiiimmwkxxmokxxxmxxmxmmiiii ZORA PIŠČANC PASTIRICA URŠKA momompmaompmaKaaeri Nadaljevanje Besede so prihajale na dan, vbadal jih je v mehki les in s prsti tipal za njimi. Urška mu je sedela nasproti in trepetala. Če ne uspe, bo tudi ona osramočena. S kako samozavestjo je izjavila, da zna pisati bolje od nje. Ostali učenci niso še znali oceniti pravilnosti črk, oh pa je doumela vsako njegovo potezo. Črke so rastle na tablici, lepe in ravne, brez pogreška in brez vsake negotovosti. Za hip se je Urška zazrla v vikarja, ki je stal za Janom in ga opazoval. Videla je, kako si je z roko potegnil čez oči, ki so bile mokre od solz. Tudi Urško so zapekle oči, srce ji je bilo tako močno, da se je bala, da ga bodo vsi slišali. »Sem končal, gospod!« je povedal Jan in njegov glas je zvenel kot zmagoslavje. »Sedaj se še podpiši, Jan,« je s čudno zamolklim glasom ukazal vikar. Jan se je znova sklonil nad tablico. »Prečitaj sedaj, da bodo vsi slišali tvojo izpoved.« Jan je zardel in v negotovosti iskal Urškinega pritrdila. »Jan, prečitaj, kakor ti je ukazal gospod vikar!« Jan je zatipal za črkami. Težja od prve je bila druga naloga. »Moje življenje je v službi Kristusa!« Za hip je umolknil, nato naglo zaključil: »Slepi Jan!« To ni tvoj priimek,« je presenečen rekel vikar. »Vsi me poznajo za slepega Jana. Če bi se podpisal Janez Bitežnik ali pa Tkalčev Janez, bi me malokdo poznal pod tem imenom.« »Bo že tako prav,« se je raznežil vikar in dodal: »Le poglejte, otroci, kako se je slepi Jan naučil pisati; in te črke, lepše so od vaših, ki imate oči,« se je razvnel in šel s tresočo se roko čez Janovo glavo. »Ti moj Jan, ti moj ubogi fant!« »Le bliže stopite in si dobro oglejte,« je povabil otroke. Dečki in deklice so obkolili mizo in strmeli v svetlo tablico na njej. »Pokaži, Jan, kako bereš,« so začudeno spraševali otroci. »S prsti tipam črke in čitam.« »S prsti?« so se čudili otroci in še sami tipali po luknjičastih črkah. Vzklikov začudenja ni bilo konca. Urška je bila ponosna še vse bolj kot Jan, katerega pa je minila vsa negotovost in zadrega. Mirno je odgovarjal in nenadoma začutil, kako se je njegov krog razširil, kako so v njegovo življenje vstopili še drugi, s katerimi bo nadaljeval ot, čeravno še vedno tipaje v temi. Začutil je, kako se mu je srce odprlo v veliki ljubezni še do drugih sovrstnikov in kako blagodejno je nanj vplival dobrohotni vikarjev glas. Kar sama je njegova roka poiskala vikarjevo in ko je nekaj časa držal v svojih, jo molče nesel k ustnicam in jo poljubil. »Hvala vam, gospod vikar!« Otroci niso razumeli, zakaj je to naredil, dobro pa je ta dokaz hvaležnosti razumela Urška in še bolj vikar sam. Ko so otroci odšli, je vikar ZAKON, KI NE FUNKCIONIRA (Nadaljevanje s str. 71 zaradi splošnega razvoja v Jugoslaviji in zaradi napak gospodarske politike Slovenija v primeri s svojimi sosedi na zahodu, torej z Avstrijo in Italijo, stalno bolj zaostaja, namesto bi jih dohitevala. Za slovenski partijski kongres so bili značilni zares odprti nastopi, čeprav večinoma bolj o posamičnih konkretnih vprašanjih. Stari komunisti se po mnenju mlajših delegatov ne bi smeli preveč ponašati s svojo preteklostjo in z »dosežki revolucije«; današnji rod zanima, česa je sistem v resnici zmožen — potreben je denar, stanovanja, posojila in podobno. Neki delegat se je lotil vprašanja napisov na vojašnicah, ki so le v srbohrvaščini, nikdar pa v slovenščini. Partijo so krepko kritizirali; ta je, tako je bilo čuti, izgubila skoraj sleherni vpliv na kulturo. Slovenija se čuti pogosto tudi v zunanji politiki od Beograda slabo zastopana. Živčno dejavnost zunanjega ministrstva po ameriškem zračnem napadu na Libijo so v Ljubljani sprejeli le s pridržki. Končno ne vodi pot v Evropo skozi Tripoli, je bilo slišati. Na slovensko spodbudo je moral neki govornik beograjskega zunanjega ministrstva izrecno pojasniti, da je Jugoslavija proti vsem vrstam terorizma. Pri demonstracijah mladih v Ljubljani proti ameriškim napadom je bilo čuti gesla, ki jih ni bilo slišati v ostali Jugoslaviji. Rečeno je bilo, naj bi Jugoslavija prenehala prodajati orožje deželam tretjega sveta in uriti na svojih vojaških šolah častnike iz teh držav. Kot je znano, prejema takšen pouk v Jugoslaviji okrog 200 Palestincev, čeprav, kot zagotavljajo, ne za terorizem, marveč za redne vojaške dejavnosti. (Močne črke moje, op. ur. AD.) (Po »Naši luči) sedel za mizo in še vedno globoko presunjen zapisal v svojo knjigo: »Moja šola je danes pognala najžlahtnejšo mladiko. Učenka Urška Ferligoj, po domače Piskova, je naučila pisati in brati svojega soseda, slepega Jana, Janeza Bitežnika, Tkalčevega. Gospod, blagoslovi ta svoja otroka in blagoslovi tudi mene, nevrednega pastirja teh ovčic.« Vikar Luka je že dolgo sedel za mizo in strmel v belo deščico pred seboj, na kateri je z luknjičastimi črkami stalo zapisano: Moje življenje je v službi Kristusa! III. Kriva vera pod Skalnico Tudi pod Habsburžani ni bilo stalnega miru na Goriškem. Velika nezaupnost je vladala med njimi, beneško republiko in patriarhom. Ko so leta 1420 Benetke zasedle Oglej, je bila dejansko uničena svetna vladavina oglejskih patriarhov, ki so se preselili v Benetke. Na Goriško so pošiljali svoje generalne vikarje, kateri so stolovali v Vidmu. Oglej je le ob velikih slovesnostih spel zaživel, ko se je generalni vikar v mogočnem sprevodu podal iz Vidma v Oglej ob zvonjenju zvonov. Naši kraji so bridko občutili odhod oglejskih patriarhov, posebno še ko so Habsburžani prepovedali patriarhom in njihovim vikarjem vstop na avstrijsko ozemlje. Pa tudi nobenega ni bilo, ki bi razumel slovensko govorico. Za slovenske dežele je nastopila doba velike verske mlačnosti in brezbrižnosti. Višja duhovščina je bila zaposlena v važnih državnih službah ter po cela leta odsotna iz svojih škofij. Maloštevilna nižja duhovščina pa je bila le povprečno izobražena. Ljudje so se vdajali praznoverju in vražarstvu; edine svečenice slovenskih domov so bile verne matere, ki so svoje otroke vzgajale v strahu božjem vse bolj kot v božji ljubezni. Slovensko ljudstvo je bilo vajeno trpljenja, revščine, podložništva, da je po njihovih plečih udarjal valptov bič, da so jih zapirali v temne podzemske ječe, kjer so umirali od lakote in mrčesa in da so jih prizadevale še druge nesreče, potresi, povodnji, nalezljive bolezni, suša in lakota. Ob tem težkem vzdušju trpljenja in navidezni vdanosti so mnogi z novim upanjem prisluhnili nauku, ki ga je učil Luter v Nemčiji in kateri se je z neverjetno naglico širil na vse strani. Prinašali so ga študentje, trgovci in vojaki. Plemiči, ki so bili močno pod nemškim vplivom, so prvi sprejeli novi nauk. Ker tudi med duhovščino ni bilo prave verske izobrazbe, so se mnogi začeli nagibati k Lutrovi veri. Zanemarjali so mašo, v pridigah so govorili v Lutrovem duhu proti zidanju cerkva, proti romanjem in češčenju Matere božje, proti papežu in češčenju svetnikov, svetim obredom in celibatu ter naštevanju grehov pri spovedi. Preprosto slovensko ljudstvo je takoj spoznalo, da ta nauk ni zanj, ostalo je do njega brezbrižno, že zato, ker ga je širila gosposka. Tedaj se je pojavil Primož Trubar, navdušen pristaš Lutrovega nauka. Rodil se je leta 1508 v podeželski trgovski hiši v Rašici na Dolenjskem. Bil je zelo nadarjen, zato ga je oče poslal v šole najprej na Reko, potem v Salzburg in na Dunaj, kjer se je izvežbal tudi v petju in glasbi. Pozneje se je na Dunaju vzdrževal s poučevanjem glasbe. Ko je zanj zvedel tržaški škof Peter Bonomo, ga je vzel k sebi za člana pevskega zbora in osebnega služabnika. Tudi škof Bonomo se je močno nav-r duševal za protestantizem in tako je Trubar našel v njem vnetega zagovornika svojih idej. Nadaljeval pa je z navdušenjem študije za duhovniški poklic, do katerega je čutil nagnjenje. Še pred masniškim posvečenjem je škof Bonomo poslal mladega Trubarja v župnijo Loko pri Radečah. Z dohodki župnije se je Trubar dve leti šolal na Dunaju, nakar ga je škof Bonomo posvetil v duhovnika. Tako je mladi Trubar, izredno izobražen, dober govornik in glasbenik stopil ponovno pred slovensko ljudstvo. Njegova prva duhovniška služba je bila v Laškem. A verniki se niso navdušili zanj, še manj za njegove pridige. Ko so mu ponudili službo stolnega vikarja v Ljubljani, je z veseljem sprejel ponujeno mesto in zapustil Laško. V Ljubljani je našel zaščito pri škofu Kacijanu, ki je simpatiziral s protestanti. Kljub temu se Lutrov nauk ni razširil med slovenskim ljudstvom tako kol bi Trubarjeva gorečnost želela. Primož Trubar je prišel do sklepa, da si mora ustvariti kader mladih pripadnikov, vzetih iz ljudstva, ki mu bodo pomagali širiti novo vero. Tiskane besede Slovenci takrat niso še imeli. Trubar je začel razmišljati, kako bi slovenskemu ljudstvu posredoval novi nauk v pisani besedi. A za to takrat ni imel ne sredstev ne časa. Prepričan pa je bil, da bo tudi to dosegel. UP TO DATE: JOSEF'S We Listen 5235 Wilson Mills Road „ Richmond Hts. .Ohio 44143 461-8544 461-8545 Tkalčev Jernej se je zamis Ijen vračal iz Ljubljane. P° mlad je že bila v polnem raz cvetu. Vipavska dolina je oze lenela, medtem ko je za Razdr tem tu pa tam gospodoval se sneg. Jernej je le mimogre e opazil obdelana polja, zeleno žito, ki je že visoko pognalo tz zemlje, ozelenela drevesa, na katerih so se držali zadnji cve ti. »Ljubljana bo tvoja P°g^ ba,« je razločno slišal v se Jerin glas. Ni ji prikrival, ka se v Ljubljani stalno srečujo pivniški kleti ob Ljubljanici s Primožem Trubarjem in nJe govimi somišljeniki. Novi nau ki so ga opajali, vera njegovi , očetov je bila pretežka, t°8 ’ j sami ukazi, same Prep0Je J Tu pa je vse tako lahko, s es j se svojih grehov in so ti odP** čeni. Ni ti jih treba pripoved vati duhovniku, ki je č ov kot ti. »Martin Luter je °^PaC*ci0! nemški menih, mi pa smo ^ venci, kaj se ti brigaš zanj-_ ga je svarila žena in ga 5 omehčala. A naslednja po Ljubljano ga je znova prep čala, da je Lutrova vera 0° J od katoliške. »Vera, ki ne pozna žrtev odpovedi, ni prava vera,« spet slišal ženin glas v srcu. Da bi samo enkrat Primoža Trubarja, pa 1 gače sodila, je bil ^efneJ, je pričan. Pustil je konja, . lahkotno peketal navzdo P Vipavi. Kupčija se mu je bro obnesla. Nakupil je na ^ trebnejše za dom, ven a -g dovoljen ni bil. Skrbela g-obljuba, ki jo je dal Tru ^ »Kako je z vero pri vas. nej?« ga je vprašal. (Se bo nadaljevalo) L