69
7-2006
Ob stoletnici Dolge nem{ke 
Tone [karja
Triglav »jezen dviga svojo trojno glavo. 
Naj ga le imenujejo najvi{jo slovensko goro, 
tokrat je nem{ka sila premagala njen najbolj 
stra{ni bok in se pribojevala skozi mrke 
megle, ki se, gnane od viharja, spu{~ajo prek 
sivega ledu z roba stene v globino«. Tako je po 
vzponu v nacionalisti~nem duhu zapisal Hans 
Reinl, ko je v navezi s Franzom Königom in 
Karlom Domeniggom prvi preplezal smer, ki 
je zdaj znana kot Dolga nem{ka. Vsi trije so 
bili Avstrijci, tretji – po materi – napol Slo-
venec, a tiste ~ase je bil nem{ki nacionali-
zem posebno mo~an in hkrati v vse huj{em 
– ~eprav izgubljenem – spopadu s sloven-
skim za »zna~aj« na{ih gora. Prav lahko, da 
zato tej smeri in njenemu pomenu ni bila 
posve~ena tolik{na pozornost, kot bi si jo 
zaslu`ila. Zamisliti si je treba trojico plezal-
cev, ki hodijo proti tri kilometre {irokemu 
in kilometer visokemu obzidju, sicer prvo-
vrstni arhitekturi narave, a hkrati zelo zaple-
tene zgradbe. In v vsej tej {irjavi in vi{ini {e 
ni nobene smeri (~e ne {tejemo do gamsov 
prijaznega obrobja na skrajni levi, {e bolj 
vzhodno od sedanje Slovenske smeri). In kje 
so se lotili stene? Po sredini, proti vrhu, torej 
res tako, da je bil »problem stene re{en«, kot 
se re~e v alpinisti~nem besedi{~u. Morda je 
`e ~as, da damo tej nem{ki vztrajnosti in pre-
mo~rtnosti tudi priznanje. Bika so zagrabili 
za roge, ne pa cukali za rep. Ne odlo~ata le 
bogastvo in rev{~ina, morda gre {e ve~krat 
po reku »Kjer je volja, tam je pot.« V Alpah 
in v Himalaji so bili mnogokrat zgled drugim. 
Morda se imamo Slovenci tudi njim zahva-
liti za nekaj bolj{ih potez v svojem zna~aju, 
~eprav jih ne gojimo prav skrbno. Leta 1983 
je Herman Warth »oblegal« Kang~endzengo: 
»Do 15. maja bomo delali ~im bolje, potem 
pa moram zaradi dela nazaj.« Vreme je bilo 
slabo, mo`nosti za uspeh prav tako, a dr`ali 
so se na~rta in voznega reda. ^ez najstrmej {i 
del stene so »potegnili« smer (ki smo jo mi 
dve leti pozneje podalj{ali do vrha Jalung 
Kanga), na vrh Kan~a pa niso pri{li. Za nas 
pa je `e dva dni sne`enja katastrofa, ki nas 
spravlja ob `ivce, ~eprav gre za navaden 
naravni pojav. 
Kakor koli `e, Dolga nem{ka smer je 
veliko dejanje, prva prava smer v severni steni 
Triglava, in tudi danes zaslu`i pozornost ple-
zalcev, tako glede vremena kot orientacije. 
Po njej sem plezal {tirikrat, dvakrat v navezi 
in dvakrat sam, vsaki~ nekoliko druga~e in 
nikoli povsem brez skrbi. Ob spo{tljivem pri-
znanju prvenstva trojni navezi pred sto leti bi 
bilo prav, da popravimo napako, ki se vle~e ̀ e 
od priro~nika Na{ alpinizem: plezala je 9. in 
10. julija 1906 in ne 3. in. 4. julija, kot {e kar 
naprej trdimo. Oboje, povr{nost in trmasto 
vztrajanje pri njej, nam je preve~ doma~e. 
Kot je zapisal `e Stanko Hribar v knjigi 
Triglav, gora in simbol, »je treba dejstva 
natan~no ugotavljati, to pa seveda vpliva tudi 
na vsebinsko plat takih opisov«. Lepote in 
mogo~nosti severne stene slovenske svete 
gore verjetno ni nikjer drugje mogo~e tako 
mo~no do`iveti kot v Dolgi nem{ki. m
Dolge smeri v Ospu
V hladni prvi polovici junija je bila spet aktu-
alna velika stena v Ospu. Precej obiskan je bil zaprti 
desni del, plezalo pa se je tudi v osrednjem. Erik 
[vab in Igor @erjal sta preplezala Gobo (7c, 140 
m); Erik je padel le v najte`jem razte`aju. Predtem 
sta plezala tudi v dveh novej{ih smereh v obmo~ju 
Cergolovih verig, Svinjam diamante (3, 6b, 7b, 6c) 
in [pargelj direkt (3, 7a+, 7b+, 7b). Smeri je pred 
leti opremil in Svinje tudi prosto preplezal Klemen 
Mali, [pargelj direkt pa je lani prvi prosto preplezal 
Miha Praprotnik. Erik je prosto na pogled preple-
zal Svinjam diamante in ocenil, da si zadnji razte-
`aj zaslu`i za plus vi{jo oceno. Sledil je {e [pargelj 
direkt. Tam ga je pri plezanju na pogled »odvrgel« 
{ele zadnji razte`aj. Isti smeri sta preplezala tudi 
Toma` Jakof~i~ (Policija RS, Promontana) in Igor 
Puhan (oba AAO), prvo oba prosto na pogled, drugo 
samo Toma` z rde~o piko. [pargelj premore {e 
nekaj miniranih stopov in oprimkov, tako da ~elada, 
posebno za varujo~ega, ne bo odve~. Dan prej je 
Jakof~i~ z Gregorjem Mikli~em (AAO) prosto pre-
plezal Zimsko simfonijo (7b+, 6R). Smer ima na 
skici v vodnikih vrisan neobstoje~i (~etrti) razte`aj. 
Teden dni zatem sta Jakof~i~ in Matja` Jeran (Pro-
montana, AO Lj. Matica) plezala v Gobi. Jeranu jo je 
uspelo preplezati prosto, Jakof~i~ pa je v najte`jem 
razte`aju padel. ^ez nekaj dni je napako popravil v 
navezi z Igorjem Puhanom. T. D. B.
novice iz vertikale