Knjiga Slovenska XIX.Vveku. nZastran slovenščine nani zmiraj boljši časi piibajajo. Čedalje bolj se zavedajo naši Slovenci, čedalje bolj spoznavljajo svoje dolžnosti do premile matere Slave . . . S veliko zaprekami se imamo — pri slovenskem nauku — boriti; nimamo za Slovence pripravne slovnice, nimamo slovstvene zgodovine . . . Pa slavenska vsterpljivost in stanovitnost vse napotja premaga itd." — pisal jevBčeli 1851 str. 143, in res— vzmagal je toliko, da je izšla nemška: Leiehtfassliche Sloven. Sprachlehre fiir Deutsche. Erster — Zweiter Jahrgang. Dritte umgearbeitete Auflage . . 8. 1854 . . pa i) Slovenska Slovnica s kratkim pregledom Slovenskega Slovstva ter z malim Cirilskiin in Glagoliškim Berilom za Slovence. Spisal Anton Janežič. V Celovcu 1854. 8. 182. Zal. E. Liegel knjigar. — V predgovoru pravi na pr.: ,,Pričujoča slovnica, po naj boljih dosedanjih slovniških delih sostavljena) je sosebno našim slovenskim učencom na gimnaziah in realnih šolah namenjena. Spisali smo jo v slovenskem jeziku, ker je nas večletna skušnja prepričala, da vsak nauk, torej tudi jezikoslovni, tam naj lepše in naj veseliše napreduje, kjer se učencom v domačem, ne pa v ptujem jeziku razlaga in razjasnuje . . . Pridan je nkratek pregled slovenskega slovstva" od naj starših do naj novejih časov. Sostavili smo ga posebno po Majarjevem (Drobtince 1849) in J. Valjavcovem spisu (Slov. Bčela 1853 str. 108 — 216, kjer pa pisatelj pravi, da ga je zložil po prednašanju g. prof. Metelkota, po Šafafiku in Jungmanu) in druzih razsodbah posameznih slovenskih knjig . . Dauašnje dni ne moro več zadostiti znanost samo enep;a slovanskega jezika . . Naša slovenščina je naravna hči staroslovenščine . . . V ti namen smo tu staro cirilsko in glagoliško azbuko z maliiii staroslovenskim berilom dodali . . Prof. Fr. Miklosič in Metelko sta našo slovnico v rokopisu pregledati in senutertje popraviti blagovolila itd." k) Slovenska Koleda za leto 1858, slovenskemu ljudstvu v poduk in razveselovanje. Vredil Anton Janežič, c. k. učitelj višjih realnih šol. Izdalo družtvo sv. Mohora. V Celovcu vel 8. Slovenska Pratika — priloga I—XXXI . . Imenik vsih riraskih papežev . . Slovenska Koleda 1 — 267: Poštena BohinCeka v Benetkah. Fedor in Olga . . Božja pot k Mariji na sv. Višarjih (s podobo) . . . Kako so stari Slovani merliče pokopovali . . . Slovenski pregovori. Gospodarske drobtince. — Predgovor: Koleda je navada stara in častitljiva. Vsem Slovanoni je znana, in tudi na Slovenskem doiiiii. Zvečer pred božičem, pred novirn letom in pred sv. tremi kralji hodijo koledniki ali koledovavci od vasi do vasi, od selišča do selišča, in vošijo srečo in zdravje vsem domačim. Njih pesem vesela se razlega v nočni tihoti po celi dolini: nNovo leto nosimo, Vas darova prosimo! Naj solnce jasno, blagodarno sija,Daj Bog prijatlom našim dni vesele, Bogato rodi nograd in polje! Obvari milostno jih smertne strele, Nfibeški dež obilno naj polija,Za čast in srečo ki gore dežele. Kar sini kolj Slovenije sade.Kar sejejo, naj vidijo zoreti, Na skalo se nam sloga vkorenini;V resnico želje svoje razcveteti! — Kar nam je bratov v dragi domovini,Med zvezdami naj se njih slava sveti!" Ljubezen ena v djanje jib zjedini. Naj bo tudi pričujoča -Koleda" vsem Slovencom ljuba in prijetna novoletnica. Namenjena je mladim in starim, posebno slovenskemu ljudstvu na deželi; naj jim služi v poduk in razveselovanje. R^zun navadne pratike obsega lepo število večih iu manjih povesti, pesem, popisov in drugih podučnih sostavkov, izvirnih ali poslovenjenih. Čelo jej kinča v jeklo vrezana podoba Božje poti na sv. Višarjih. Bog daj srečo in veselo novo leto! V Lešah mesca septembra 1857. A. J. — Slovenska Koleda za leto 1859, slovenskemu Ijudstvu v poduk in razveselovanje. Vredil Anton Janežie. Izdalo družtvo sv. Mohora. V Celovcu v 8°. Pratika — s podukom o novih in starih denarjih — priloga str. I — XXVIII. Koleda str. 1—170: Kolednica (Cegnar). Sprava. Kriva prisega . . Jagodice. Igra v enem djanju po Kr. Štnidu svobodno poslovenil Matija Majar (str. 49 — 78). Sveti večer (Bilc) . . . Deklica na razpotju . . Smert Senjanina Iva. Mihael Andreaš, samouki pesnik in pevec slovenski. Simon Rudinaš, c. k. šolski svetovavec in nadzornik ljudskih šol na Koroškem . . Avstralci . . Ljubno. Bled (s podobo). En dan na planini nad Kamnikom (Bl. Sušnik). Potopis vodene kapljice (Tušek) . . Kako gospodinji natora v našera telesu. — ,,Mnogokrat ljube Novice preblago željo naznanujejo, da bi se kde beletrističen (lepoznansk) list rodil . . Vredništvo Novic, g. Matija Majar in g. Žavčanin so vže govorili o tej reči . . Tudi smo v -Slov. Prij." odperto pisemce g. dr. Razlaga čitali nekaj jednakega našim željatn . . Naše drage Novice ne morejo vsega tiskati, kajti njih namen in pravilo ni satno za slovstvo. . . . Ali bi se ne dala rajna -Bčela" iz tetnnega groba v nekoliko drugej obliki zopet obuditi in oživiti? Jeli bi se ne podstopil sopet častiti gosp. Anton Janežič vredništva . . Prosini, naj po Novicah svoje mnenje razodene . . Bog daj, da bi ta moj glas ne bil le ,,vanum desiderium" in da bi o novera letu se vže veselili -Bčelinega vstajenja." — Tako je pisal v zadevah lepoznanskega časnika v Novic. 1857 str. 282 Janko Vijanski; za njira J. Drobnič (str. 315) in drugi. — Nato odgovarja A. Janežič v Novic. str. 294. 295 na pr.: nKar so gospodarju, obertniku, doniorodcu in vsakcrau oraikancrau človeku, ki vediti hnče, knj se pn svetu godi, neprecenljive -Novice", častiti duhovšini nSlov. Prijatel" in -Zgodnja Danica", ravno tako nam je potreben v splošno oliko našega jezika list lepoznansk, kakor jih imajo vsi omikani narodi v manjem ali večem številu. Le mi Slovenci ga še zrairaj pogrešamo, čeravno je želja po njem, kakor nam spričujejo mnoge pisina in posamezni glasovi iz raznih krajev naše domovine, razširjena blizo po celi široki Slovenii. Zanašaje se v krepko podporo vseh rodoljubnih Slovencov nočemo dalje odlagati ali čakati; terdni volji in združeni moči vse obvelja. Naznanjamo torej vsem prijatlom našega slovstva, da bo jel že ob novem letu ali malo pozneje izhajati namesto rajne .Bčele", se ve da v lepši in bolj doveršeni obliki, nov lepoznansk časopis pod naslovom: .Glasnik, lepoznansk list za literaturo in umetnost." Namenjen onjikanim Slovencom po deželi in po mestih, bo obsegal razne po domače pisane sostavke, kakor: pesme, novele in povesti, pripovedke, popisovanja šeg in navad narodov slovanskih, životopise, sostavke krajopisne, zgodovinske in natoroznanske, slovenske prislovice in druge narodske drobtinice, z eno besedo vse, kar se vjema z namenom kratkočasno - podučnega lista . . V dokladi drobtinice jezikoslovne . . misli in želje posameznih vlastencov v slovničnih zadevah, v pojasnjenje raznih gramatičnih pravil, gradiva za slovenski slovar, nabrane po raznih krajih Slovenije, vesti o slovenskih podnarečjih in marsiktere literarne novice . . . Vsi sostavki za ,,Glasnika" naj bodo v čisti, gladki slovenščini prav mikavno pisani, lahko razumljivi, ne preobširni, kolikor je moč po doraačih predmetih osnovani in sploh estetično doveršeni, da bode berilo um in serce požlahnovalo, ne pa mlade serca s praznimi sanjarijami in nečistimi željami napolnovalo. Zatorej nikakor ne bomo mogli jemati sostavkov, v kterih veje zgolj duh poželjive posvetnosti, ker so zoper namen našega lista, kterega geslo naj vedno ostane: požlahnovanje uma in srca. Vse naj bo pošteno slovenski nravi pvimerno, bodi si poduk ali razveseljevanje itd." (cf. str. 331). — V tem smislu razpiše v BSlov. Prijatlu" (str. 186) povabilo na naročbo in z novim letom pride na svetlo 1) Glasnik Slovenski. List za literaturo in uinetnost. Vredil in izdal Anton Janežič, c. k. učitelj višjih realnih šol. Pervi zvezek. V Celovcu, 1858. 8. str. 192. Nat. J. Leon. V kazalu: Zabavni del — v verzih, v prozi. Podučni del. Glasnik literarni. Glasnik iz domačih in tujih krajev. Imenitniše drobtinice. Minulo bo šele pol leta, kar je nastopil Glasnik pervokrat svojo pot po slovenskih goricah in ravnicah; pa že lepo število si je pridobil prijatlov in podpornikov v tem kratkem času. Bodi vsem hvala in čast! Enakomerno bo tudi v prihodnje obdeloval um in serce . . . Glasnik literarni bo delal na rešeto dela slovstvene, noveje in stareje (toda zmiraj nUČeče" in nikdar ne ,,porugivajučeu) itd. (str. 192). — Drugi zvezek str. 204. — Z novim letom nastopi Glasnik svoj drugi tečaj. Izhajal bode, kakor doslej, po celi poli dvakrat v mescu . . .; razglaševal bode tudi častitljive ostanke, ki so se ohranili med narodom iz časov nekdanjih; včasih se bode ozerl po cveticah tudi v tuje vertove, posebno slovanske, ter jih povijal med cvetje domače itd. (188).— Glasnik Slovenski. Lepoznansko-podučen list. Tretji zvezek. 1859. 8. 196. — Četerti zvezek str. 190. V povabilu pravi: Mnogo lepih sostavkov imamo . . Izmed bogate zaloge omenjamo le prekrasne zgodovinske povesti -Koliščina in stepe", ki se šteje med perve biserje poljske literature . . . Da se bo dalo slovstveno gradivo primerniše razredovati in še z večo skerbjo pregledovati, bo izhajal Glasnik le 1. dan vsakega mesca, kakor doslej na dveh velikih polah . . Tudi med vojsknim hrupom se bo Glasnik na vso moč poganjal za izobraže_je našega jezika in za povzdigo naše mlade literature itd. — Zarja lepših dni vzhaja tudi slovenščini in zbuja domače pisatelje k novi delavnosti; bogata lepih sostavkov je že naša nabira za prihodnje leto, in še vedno se množi število naših podpornikov in delavcov na literarnem polju; zato nas navdaja sladko upanje, da se bo v novem letu Glasnik še bolj prikupil svojim bravcom, kakor v letošnjih nemirnih časih, ki so zmir bili neprijazni vedi in umetnijam itd. — Peti zvezek 1860. 8. 190. — Šestizvezek 190 str. — S prihodnjim letom bo izhajal Glasnik trikrat v mescu (5., 15. in 25.); vselej ga pride na svitlo pol pole velike oblike . . Naša lepoznanska literatura leži na mnoge strani še vsa v celini; posebno se je doslej popolnoma zanemarila naša zgodovinska in narodska povest, ki se, po ljudstvu posneta, najberže prime ljudskega srca. Da obernemo delavnost naših pisateljev tudi na to polje, želimo ob novem letu razpisati primerno darilo za oajboljšo zgodovinsko ali narodsko pripovedko itd. — Napočila je z noviin letora vsem rodovom v široci Avstriji doba dušnega prerojenja . . Slovenci! tudi nam že svita na vzhodu; da se pa popolnoma razdani, bodi naše sveta skerb in prizadeva . . Slovenci, bodimo delavni, bodimo složni! le tako nam zasije žar lepše prihodnosti. Naše geslo bodi: vse za vero, za narod, za cesarja! Sedmizvezek 186 1. str. 145. — Z novim letom nastopi -slovenski Glasnik" svoj peti tečaj. Izhajal bo, da večih sostavkov ne bo treba tolikrat tergati, po mnogih željah v začetku vsacega mesca, 2—3 pole na enkrat. sopet v stari priročni oblici itd.— Osmi zvezek 186 2. str. 404. — Zabavni in podučni del; v vezani in nevezani besedi, narodne pesme; besednik, dopisi, slovstvene reči, drobtine. — Z novim letom nastopi svoj šesti tečaj. Olika slovenskega jezika za vsakovrstno pisavo ostane mu tudi v prihodnje prva naloga . . Med drugimi rečmi bo obsegal prihodnji tečaj kratko staroslovensko slovnico, ki jo je spisal g. J. Marn, kat. in učitelj slovenščine v Ljubljani itd. (str. 403). — Devetizvezek 1863 str. 352. — Hrvaško - srbsko berilo. Izhajal bode kakor doslej na dveh polah v mescu in prinašal razno lepoznansko in podučno blago, sosebno novele, pripovedke in razne poezije, umetne in narodske. — Deseti zvezek 1864 str. 388, — Z novim letom osmi tečaj — naj najde naš edini lepoznanski list pri vseh rodoljubnih Slovencih obilno podpore, da bodo tudi dalje , kakor doslej, podpora slovenski literaturi in slovenskim pisateljem! — Ednajsti zvezek 1865 str. 384. Nat. J. in F. Leon. — Osnova mu bode zanaprej ta-le: Glavni list bode razpadal v tri predele: pervi je odločen zabavni lepoznanski slovesnosti v vezani in nevezani besedi, drugi podučnemu lepoznanstvu, tretji pa raznim izdelkom narodske poezije in slovanskemu berilu . . Književni obzor . . Besednik . . Kar se tiče pisave posaineznih sostavkov, deržal se bode Glasnik sploh dosedanjega pisanja, ki je najbolj navadno med Slovenci; kar se pa tiče polglasnega e pred rom, opuščid se bode v korenikah po želji večine slov. pisateljev itd. — Dvanajsti zvezek 1866 str. 452. Nat. J. Blaznik v Ljubljani. — Deseti tečaj. — Notranja razredba snovi in cena mu ostane, kakoršna je bila doslej; na obliki pa se bo Glasnik povekšal in bo po mnogostrani želji trikrat v mesecu na pol poli največe (regalne) osmerke na svitlo prihajal itd. — Deseti tečaj 1867 str. 384. Nat. J. in F. Leon. — Da-si tudi mu je bila včasi materijalna podpora po slovenskih rodoljubih v obče le pičla, da ne rečemo prepičla, ohranil se je nslov. Glasnik1* vendar, vkljub vsetn oviram, skozi deset let srečno pri življenji, za kar gre hvala sosebno naši rodoljubni mladini . . . Ker nam pri sedanjej podpori zabavno-podučnega tednika še ni mogoče osnovati in ker letašnji polomesčnik večini bralcev v mnogem oziru ni toliko ugodil kakor njegova lanska izdava, preseli se ,,slov. Glasnik" z novim letom zopet v Ljubljano in bode tam v prav lični opravi in z mnogovrstniin zanimivira obsegom, kakor leta 1866, iz Blaznikove tiskarnice vsak mesec na poltretji poli na svitlo prihajal, da ne bode treba večih spisov toliko pretrgovati- itd. — Ednajsti tečaj 1868 str. 236. — V listu 5. str. 200 v listnici piše vrednik: Pri tej priložnosti ponavljamo svojo ponižno prošnjo gg. naro.nikom, ki nam se niso poslali naročuine za tekoče polletje, da to še tekoči mesec storiti blagovolijo, sicer bi bili prisiljeui daljo izdavo našega lista ustaviti . . In v 0. listu 1. jun. 1868 v naznanilu str. 236 pravi vredništvo: Naša prošnja v zadnjem listu doslej žalibog ni našla zaželenega odziva; preobilica zaostankov, pa tudi marsiktera nemila izkušnja nas je prisilila, daustavimo z današnjiin listom izdavo Bslov. Glasnika'* za diugo polletje itd. . Z Bogoin! m) Urban Jarnik, učenec in uaslednik 0. Gutsmanov, iinenuje se po pravici Koroški Vodnik, ki ga je opisal A. Janežič v Voduikov. Spoineniku 1. 1859 str. 112—115, kjer je priobčil tudi nekaj njegovih izvirnih pesem. BPodajemo jih tu popolnonia nespremenjene; celo posebnosti koroškega govora stno skoz in skoz prideržali, da nam v svoji izvirni pisavi kažejo, v kako gladki in čisti slovenščini je že leta 1809 pel in pisal naš koroški vodnik na polju pesniškem — Urban Jarnik iz zilske doline (str. 114)."