Leto 1877.
31
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos IX. — Izdan in razposlan dne 14. aprila 1877.
33.
Državna pogodba od 2. marnja 1877,
med Avstro-Ogerskim im nemškim cesarstvom, o železnocestni zvezi od Hocena na Halbstadt in
Friedland do Stare Vode.
(Sklonjena na Dunaji dno 'i. marnja 1877, po Njegovem o. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjena na Dunaji dne 18. mareija 1877, v pri I ril i lili izmenjana na Dunaji dne 31. marnja 1877.)
Mi Franc Jožef Prvi,
|»o milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj eeŠki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovniški, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
dajemo na znanje in priznavamo s tem:
Ker je med pooblaščencem Našim in pooblaščencem Njegovega Veličanstva cesarja nemškega in kralja pruskega bila na Dunaji dne 2. mareija t. I. podpisana o železnocestni zvezi od Močena na llalbstadt in Friedland do Stare Vode (Altwasser) pogodba, katera slove od besede do besede tako:
(Sloveuiach. )
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki i.t.d. in apostolski kralj ogerski in
Njegovo Veličanstvo cesar nemški, kralj pruski, v imenu nemškega cesarstva,
želeč, železnocestne zveze med obojostranskimi državami razširiti, imenovala sta zaradi dotične domembe za svoja pooblaščenca:
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki i.t.d. in apostolski kralj ogerski,
gospoda grola Julija An drdss y de Csik-Szent-Kirâly in Kraszna-Horka, Svojega pravega skrivnega svetovavca, velikokrižnika reda Sv. Ste-pana, viteza pruskega reda črnega orla, ministra cesarske hiše in vnanjih reči, generalmajorja i.t.d. in
Njegovo Veličanstvo cesar nemški, kralj pruski,
gospoda grofa Otona Sto 1 berg-Wer n ige rod e, kraljevsko-pruskega polkovnika à la suite, dednega uda pruske gosposke hiše in prve zbornice stanovske velikega vojvodstva hessenskega, viteza pruskega reda rdečega orla T. razreda, velikega komendnika kraljevskega hišnega reda Hohenzollernskega, poslavlje-nega z železnim križcem na belem traku, komendatorja reda svetega Ivana, Svojega preizrednega in pooblaščenega poročnika pri Njegovem cesarskem in kraljevskem apostolskem Veličanstvu,
katera sta, pokazavši drug drugemu in vzajemno priznavši svoji pooblastili, pod pridržkom pritrdbe dogovorila in ukrenila naslednjo pogodbo:
Člen I.
Gesarsko-kraljevsko-avstrijska in kraljevsko-pruska vlada sta se domenili, da hočeta dopustiti železnico od Hocena na Halbstadt in Friedland do Stare Vode (Altwasser) ter narediti, da se najpozneje do 31. dne maja 1877 dodela in v službo izroči.
Za tega delj je c. kr. avstrijska vlada dne 14. septembra 1872 podelila c. kr. privilegirani avstrijski državno-železnifini družbi koncesijo v delo in porabo na avstrijskem državnem ozemlji ležečega kosa te železnice, a kraljevsko-pruska vlada je dne 17. septembra 1873 družbi Vratislavsko-Svidniško-Fraj burske železnice dopustila delo in rabo na pruskem deželnem ozemlji ležečega kosa.
Ölen II.
Vsaki izmed obeh vlad se pridržuje pravica, na svojem ozemlji ustanoviti v posebnem progo železnično, in ves črtež, kakor tudi posamezne načrte za delo.
Na katerem mestu prestopi železnica obojestransko državno mejo, bode se na podlogi projektov, ki jih izdelata dotični železnocestni upravi, ako bi treba bilo, po tehničnih v to poslanih komisarjih tanje določilo.
Člen HI.
Železnica dobi za zdaj samo eno kolejo skoz in skoz, vendar se mora že v naprej zagotoviti pridobitev zemljišča za dvojno kolejo.
Kadar se pokaže potreba, bosta visoki vladi zapovedali, napraviti drugo ko-lejo ali kolotečino.
v
Železnici potrebna zemljišča naj se, ako bi se dotičniki z lepa ne domenili, v enem in drugem državnem ozemlji pridobč po določilih ondukaj veljajočega, oziroma izdati se imajočega zakona o razsvojitvi (razlastitvi).
Medkolesne širjave bodi v soglasji s stičnimi železnicami 1/435 metra svetlega prostora med šinami. Tudi v drugem naj se napravni razmeri železnice, o kateri govori ta pogodba, in njenih vozil ustanové po enakomernih načelih takö, da bode mogoče na obojostranskih kosih imeti vjemno vožnjo, in da bodo zlasti tudi vozila mogla z ene na drugo izmed stičnih železnic brez opovire prehajati, oziroma ■vzajemno rabiti se.
Vozila, ki jih ena izmed obeh visokih vlad pregleda in potrdi, bodo se brez vnovične preskušnje pripuščala tudi na železnocestnem kosu, ki leži na drugem ozemlji.
Člen IV.
Obe visoki vladi se zavezujeta, da hočeta dopustiti in ukazati primerno že-leznocestno zv< zo železnice od Hocena v Staro Vodo idoče na njenih koncéh z železnicami, katere se zdaj ondukaj stikajo.
Člen V.
Polna deželna vrhovnost (torej tudi zvrševanje pravosodne in policijske oblasti) ostaja glede železnocestnih kosov, sekajočih obojestranski ozemlji, izključno pridržana na avstrijskem ozemlji Njegovemu Veličanstvu cesarju avstrijskemu, kralju češkemu i.t.d. in apostolskemu kralju ogerskemu, in na pruskem ozemlji Njegovemu Veličanstvu cesarju nemškemu, kralju pruskemu.
Člen VI.
Visoki vladi si pridržavata, v zvrševanje vrhovne in nadzorne pravice, pristo-ječe jima vsaki, čez železnico na svojem ozemlji, postaviti komisarje, ki bodo od-noŠaje svojih vlad železnocestnima upravama nasproti zastopali v vseh slučajih, ne priličnih prememu sodnemu ali policijskemu delovanju pristojnih deželnih oblastev.
Člen VII.
Ne kratčč vrhovne in nadzorne pravice visokih pogodnikov nadželeznocest-nimi kosi, kar jih leži na njunih ozemljih, ostane sploh zvrševanje višjega nadzora Čez železnocestne družbe ali uprave, ki vodijo vožnjo, tisti vladi, v ozemlji katere iste družbe ali uprave stolujejo.
Člen Vlil.
Ako bi avstrijska delničarska družba po pruskem ozemlji ali pruska delni" tarska družba po avstrijskem ozemlji zdaj (člen XIII) ali vprihodnje prevzela yozno službo železnice od Hocena do Stare \ ode, podvržene bodo tiste odškodne ^kovine, ki jih podložniki ene izmed vlad pogodnic požend zoper železnocestno podjetje, podložno drugi, sodstvu in zakonom tiste države, v kateri se je škoda
storila, ako seje pripetila ob železnoeestni vožnji ter se iskovina odškodbe ne izvaja iz nakladnega posla, sklenjenega z upravo, ki železnocestno vožnjo vodi, ali katero drugih pri tem prevozu vdeleženih železnic.
Člen IX.
Državljani enega izmed visokih pogodnikov, ki jih železnocestne uprave pri železnocestnem kosu na ozemlji druge države vslužbijo, ne izstopajo za to iz podložništva svoje domovinske dežele.
Vendar naj se mesta lokalnih uradnikov — razen kolodvornih načelnikov, telegrafskih in denar pobirajočih uradnikov — kolikor se more z domačimi državljani popolnijo.
Vsi uradniki — negledé na mesto, kjer je kdo pri železnici vslužben — podvrženi so, kar se, tiče disciplinarskega postopka, edino oblastvu, vslužbivšemu jih, a v vsem drugem zakonom in oblastvom tiste države, v kateri stanujejo.
Člen X.
Ustanovitev in potrditev voznih črtežev in tarif pridržana je tisti vladi, na ozemlji katere dotična železnoeestna uprava svoj sedež ima. Vendar naj se tarifni postavki za železnocestne kosove, ki ležč na obojostranskih ozemljih, in po katerih vožnjo ena in ista uprava vodi, po enakšnih načelih ustanovč.
v
Se se zavezujeta oba pogodnika, prizadevati si,
1.	da se na nju ozemlji ležeči kos železnice od 1 ločena v Staro Vodo idoče opravi z dovoljno občenju množino vozil, ustrezajočih zahtevkom v členu lil dogovorjenim,
2.	da vožnjo vodeči upravi med Kocenom in Staro Vodo in kolikor se dâ v stiku z vlaki sosednjih železnic za ljudi napravita najmanj po dva vlaka na dan tja in nazaj, a za blago po toliko vlakov, kolikor jih bode v njega odpravo potreba,
3.	da se bode vožnja ljudi in blaga po železnici od 1 ločena v Staro Vodo držeči opravljala — kolikor se dti -— po nizki tarifi, a vožnja oglja, koaksov, kamenja, rude, železne sirovine, gnojne soli in drugega gnojiva v polnih vozčh in na večje daljine, kolikor bode moči, po pet šestin grivnenih fenikov nemške veljave ali po primerni ceni v avstrijski veljavi na vsakih 50 kilogramov in 7‘5 kilogramov z odpravnini prikladom k večjemu po ti državnih grivcn (mark) nemške veljave ali s primerno vsoto avstrijske veljave v srebru za vsakih pettisoč kilogramov,
4.	da se upravi vožnjo vodeči železnice I locensko-Starovodske, kolikor je vdeležena, ne upreta premim (direktnim) odpravam ljudi in blaga, brž kakor bi obe visoki vladi izrekli, da jih je želeti v interesu občenja.
Člen XI.
(lledé odprave po Starovodsko-llocenski železnici v oziru na voznino in na čas odprave ne bodi razlike med Stanovniki obeh cesarstev, zlasti naj se s tem, kar se z ozemlja drugega cesarstva prevozi, ni zastran odprave ni zastran voznine ne
postopa neugodneje, nogo se postopa s to m, kar iz dotičnega cesarstva odhaja ali v njem ostaja.
Ölen XII.
Zeleznocestno policijo bodo pod nadzorom oblastev v vsakem izmed obeh državnih ozemel j v to pristojnih po propisih in načelih za vsako ozemlje veljajočih v prvi vrsti vršili uradniki železnocestne uprave.
Ölen XIH.
Gospodarstvena menja bodi na tisti železnooestni postaji, ki sc napravi na avstrijskih tleh tik meje pri Halbs ta d tu. Za to bode c. kr. avstrijska vlada c. kr. priv. avstrijski družbi državne železnice naložila dolžnost, voditev vožnje po kosu od obojostranske meje do menjalne postaje blizu Halbstadta prepustiti družbi Vratislavsko-Svidniško-Frajburške železnice, kateri se je izročilo delo in gospodarstvo po pruskem državnem ozemlji.
Uredbe dela in vozne službe, gornje delo železnice in naprave za dajanje znamenj od obojostranske meje do kolodvora blizu Halbstadta naj bodo po tem v skladu s tistimi uredbami in napravami, ki se v teh ozirih odobré za železnooestni kos po pruskem ozemlji.
Sam kolodvor pri Halbstadtuse naredi in opravi po načelih, kakoršna veljajo v avstro-ogerski monarhiji.
Člen XIV.
0 tanjih uvetih, pod katerimi se prepusti voditev vožnje po železnocestnem kosu od obojostranske meje do kolodvora blizu Halbstadta, imela bosta domeniti 8e c. kr. priv. avstrijska družba državne železnice in pa pruska železnocestna družba, ki prevzame voditev vožnje po njem. Vsikakor pa bode kraljevsko-pruska vlada poslednjič omenjeno dražbo zavezala, da prevzame ob svojem trosku redno vzdržavanje kosa njej izročenega z vso pritiklino vred in z obnovami potrebnimi po avstrijskih upravstvenih načelih, ter da bode koncesijonarju plačevala letnih obresti po pet od sto za napravili kapital, katerega je na dotični kos potrošil in tzkazal. Razširjatve prvotnih naprav, o katerih bi c. kr. avstrijska vlada sodila da so potrebne v interesu občerija, izvedo se ob trosku koncesionarja dotičnega zeleznocestnega kosa.
Tudi naj se izkazani troski takih razširjav doštejejo k napravnemu kapitalu, za katerega bode uprava vožnjo vodeča obresti plačevala.
Zarad soporabe kolodvora in kolodvornih naprav pri Halbstadtu in zarad Posebne odškodnine lastnikom za to namenjene imata se obojostranski upravi pod Pridržkom odobrenja od strani svojih vlad tudi med sabo domeniti.
A ko se ne domenita, naj se upravi podvržeta ukazom obeh visokih vlad, ki jdi po prejšnjem dogovoru vkupno ustanovita.
Člen XV.
Na rečeni mejni postaji (člen XI11^ ustanovi se z vsake obeh strani po ena ^'ejna colnija, oziroma zloži se z drugo v dosego namena v členu 8 trgovinske in <-,,lne pogodbe med Avstro-Ogorskim in Prusijo od 9. mareija 18(18. Tema moj-
nima colnijama naj se z obeh strani dodelé odpravne oblasti, primerne odnoŠajem občenja.
Vladi pogodnici izrekujeta svojo voljo, te oblasti razširiti, brž kakor in kolikor bi obsežneje občenje to zahtevalo.
Člen XVI.
G le dé formalnosti colnijskega pregledovanja in odpravljanja prateža (prtljaga) popotnih ljudi in blaga vvažanega in izvažanega, o katerih se bodo o svojem času obojestranski komisarji še tanje dogovorili, zagotovljata si vladi ena drugi, da se s to črto ne bode delalo neugodneje, nego se dela s katero koli na vnanje prehajajočo železnocestno Črto.
V pospeh trgovine nastopi pri tem vsaka polajšava in oprostitev, ki je po zakonih v enem in drugem cesarstvu veljajočih koli mogoča.
Člen XVII.
Določila, ki pri potovanji zastran policije zadevajoče potne liste in tujce med obema vladama že veljajo ali se še dogovoré, naj se uporabljajo na le-to železnocestno zvezo. O uradnih oblastih, ki se izrocé kraljevsko-pruskim, na Halb-stadtskem kolodvoru službo opravljajočim policijskim uradnikom, pridržana je posebna domenitev med obema vladama pogodnicama.
Dotično pogajanje se začne najpozneje tri mesece, predno se Hocensko-Sta-rovodska železnica v službo izroči, terse kolikor bode mogoče, pred začeto vožnjo do dobrega dožene.
Člen XVIII.
Uravnava poštne in telegrafske službe na železnici od Hocena do Stare Vode pridržana je posebni domembi med obojostranskima upravama pošte in telegrafa.
Uredbi poštne službe bode v izhodišče služilo to, da se vozna služba menja na tistem mestu, ki je po členu XIII za merijo železnocestne službe in po členu XV za colno odpravo v misel vzeto, da sc troški poštne vožnje z vsake strani do tega mesta, oziroma od tega mesta dalje opravl jajo, in da dotična železnocestna uprava na-se vzame dolžnost, na cesti med obojestransko državno mejo in kolodvorom pri Halbstadtu izvajati na korist nemško-državne poštne uprave vse to, kar ji je po koncesiji naloženo za kos železnice, ležeči na nemškem ozemlji.
Člen XIX.
Cesarsko-kraljevska avstrijska vlada ne bode na porabo železnice, kolikor je leži na avstrijskih tleli ter jo vodi družba Vratislavsko-Svidniško-Frajburške železnice, nakladala druge ali večje davščine od tiste, ki sploh zadeva vnanje železnocestne delničarske družbo kako železnico na avstrijskih tleh uživajoče.
Takisto ne bode kraljevsko-pruska vlada za ta slučaj, ko bi v prihodnje kdaj avstrijska delničarska družba vodila vožnjo po železnici ležeči na pruskem ozemlji, od nje pobirala drugih ali večjih davščin od tistih, katere sploh zadevajo dotične delničarske družbe uživajoče kako železnico v pruski državi.
Ölen XX.
Za ta slučaj, ko bi o svojem času kraljevsko-pruska vlada kupila na Pruskem ležeči kos železnice v tej pogodbi v misel jemane, in tako tudi po izteku koncesije dobe določene za avstrijski kos zgoraj imenovane železnice, in takisto v slučaji, ko bi c. kr. avstrijska državna uprava ta železnocestni kos kupila, bosta visoki vladi o nadaljevanji vožnje po železnici Kocensko-Starovodski sklenili dogovor primeren občenju in obojostranskim interesom.
Člen XXI.
Pričujoča pogodba predloži se z obeh strani v najvišje odobrenje in dotični pritrdilni pismi se zadnji čas v štirih tednih na Dunaji izmenjata.
Y	poveritev tega sta jo pooblaščenca podpisala in s svojima pečatoma dotrdila.
Tako storjeno na Dunaji dne 2. marcija 1877.
(L. S.) A n (h it s s > s. r.
(L. S.) Grof Otto Stollierg s. r.
Odobrili smo in potrdili to pogodbo, pretehtavši vse nje èlene. 1er obetamo sè Svojo eesarsko in kraljevsko besedo za Sebe in Svoje naslednike, dajo bodemo po vsem nje obimu zvesto izpolnjevali in izpolnjevati dajali.
V	potrditev smo to listino sè svojo roko podpisali ter ukazali, na-njo udariti Naš cesarski in kraljevski pečat.
Tako storjeno na Dunaji, dne osemnajstega marcija meseca v letu (iospod-njem tisoč osem sto sedemdeset sedmem, Našega eesarjevanja dvajset devetem.
Franc Jožef s. r.
tndrassy m. p.
Po Najvišjem povelji Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva : Baron Vilhelm KwiiradNheim s. r. c. in kr. dvorni in ministerski svctovavec.
Končni zapisnik
k državni pogodbi o železnoeestni zvezi Korensko - Starovodski, sklenjeni dne 2. mareija 1877 med Ivsfro-Ogerskini in nemškim cesarstvom.
Podpisana pooblaščenca sta so danes sestala, podpisat pogodbo dogovorjeno o železnocestni zvezi od Hoeena na Halbstadt in Friedland do Stare Vode.
O tej priliki sprejala so se v pričujoči končni zapisnik še naslednja izrecila, in zapisnik bode, ne potrebujoč posebnega izrečnega pritrdila, imel enako moč. in veljavo s pogodbo samo, čim se ona pritrdi.
I.
Kraljevsko-pruska vlada priznava, da je e. kr. avstrijski vladi mogoče, določila :
1.	v členu X št. 3 o voženji oglja, koaksov, kamenja, rude, sirovega železa, gnojne soli in drugega gnojiva v polnili vozčli in na večje razdalje,
2.	v členu XI o enakšnem postopanji z blagom privažanim z obojestranskega ozemlja po železnocestnem kosu Starovodsko-Hoeenskem, zvršiti samo v toliko, kolikor ne nasprotujejo praviee e. kr. priv. avstrijski družbi državne železnice doslej po koncesiji zagotovljene.
II.
Takisto priznava kraljevsko-pruska vlada, da se naprava druge kolotečiue po avstrijskem kosu Starovodsko-TIocenske železnice (ölen lil pogodbe) more zaukazati samo po meri dotičnih dolžnosti e. kr. priv. avstrijske državnoželeznične družbe, katere ji nakladajo določila dopustnega pisma od 14. septembra 1872.
lil.
Obe visoki vladi sta edinih misli o tem, da se razen dveh prevažanju ljudi namenjenih vlakov, ki se morata po dotnembi v členu X št. 1 pogodbe izrečeni vsak dan tja in nazaj voziti, napravi še tretji vlak za vožnjo ljudi, brž kakor se bode po soglasnem izprevidu obeli vlad pogodnie štelo, da ga je treba.
IV.
C. kr. priv. avstrijski družbi državne železnice naloži c. kr. avstrijska vlada dolžnost, narediti in vzdržavati poslopje za c. kr. avstrijsko in kraljevsko-prusko mejno eolnijo, ki se ustanovi na mejnem kolodvoru blizu Halbstadta, oziroma za zedinjeno mejno eolnijo, in tako tudi nositi troske za napravo stanišč colnim uradnikom potrebnih, ki se jim morajo odkazati, ali za odkaz primernih taksnih v najem vzetih stanišč, a pristoji ji nasproti odškodba za to v členu XIV ustanovljena, ter se železnocestni družbi, katera to odškodbo plačuje, bode dajal tist naj-movni odbitek, katerega ti uradniki, dobiväi službena stanišča, trpé po določilih svoje domovine.
Zarad uredbe tudi teh in vseh drugih razmerov obojestranskih eolnij in za rad naredeb v obojostranskem čolnom interesu potrebnih začnč se po pritrditvi pričujoče pogodbe posebne razprave, h katerim se privzamejo komisarji obojestranskih čolnih uprav.
Dalje naj c. kr. avstrijska vlada c. kr. priv. avstrijski družbi državne železnice naloži dolžnost, na mejnem kolodvoru blizu Halbstadta omisliti potrebne prostorine za policijsko, postno in državnotelegrafsko službo po tem, kar prinesö na dan v členih XVII in XVIII pogodbe pridržane posebne razprave med dotič-nirui upravnimi razdelki obeh držav. Na vzdržavanje, snaženje, osvečavo in kurjavo poštnih, policijskih in telegrafskih prostorov, in na najemščino, ki jo kra-ijevsko-pruska vlada za to dovoli, naj se uporabljajo zvršitvena določila od 9. fe-'bi'uvarja 1876 k členu 7 nemškega železnično-poštnega zakona od 20. decembra 1875.
V.
Soglasje je v tem, da, ko bi se obojostranski železnocestni upravi ne domenili o oškodbi, ki jo bode po členu XIV pogodbe dajati za soporabo kolodvora ln kolodvornih naprav pri Halbstadtu, ustanovita jo vkupno obe vladi pogodnici po tem načelu, da bode pruska železnocestna družba, kolodvor rabeča, deležna pri plačilu obresti od napravnega kapitala za vse kolodvorne naprave, tudi za prostorine, ki jih čolna, poštna, telegrafska in policijska uprava rabi, po meri te 8°porabe, v tem k se najmovni odbitki, katere plačujejo uradniki različnih uprav, v istem razmeru razdelé med avstrijsko in prusko upravo.
Določila, ki so na to stran in gledč razdelbe troškov za vzdržavanje in obnavljanje železnocestnih naprav dogovorjena v §§ 9 in 11 dogovora ddo.
med družbo Berlin-Zgorelske železnice in -c. kr. priv. južno-«everno nemško zvezno železnico ovkupni porabi kolodvora SeidenberŠkega, bodo pod pridržkom ustanovljenega vsakokratnega razmera vkupne porabe — slutila obema visokima vladama v oporo pri dotičnih ustanovitvah, ako bi jih treba bilo.
Obojostranska pooblaščenca sta na to oba odpravka pogodbe in pričujočega končnega zapisnika, vidivši da se vjemajo z dogovorjenim načrtom, podpisala in Podpečatila ter prejela vsak po en odpravek pogodbe in končnega zapisnika.
Tako storjeno na Dunaji, dne 2. marcija 1877.
(L. S.) Andréssy s. r. (L. S.) Stollherg s. r.
Zgornja državna pogodba, s končnim zapisnikom vred, razglašuje Se ter bode veljala za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Na Dunaji, dne 8. aprila 1877.
Auersperg s. r.	Clilumecky s. r.
(Slnnùoii.)
11
33.
I
Postava od 28. marcija 1877,
o volitvi deputacije, ki jo državni zbor pošlje v posvet z ogerskim državnim zborom o razmero prispevanja na troškove vkupnih reči monarhije.
Z ozirom na §§. 3 in 36 postave od 21. decembra 1867 (Drž. zak. št. 146) ukazujem po privolitvi obeh zbornic državnega zbora tako:
§• 1.
Za razpravo deputacij, ki bode po §. 36 postave od 21. decembra 1867 (Drž. zak. št. 146) v ta namen, da se sklene dogovor o razmeru prispevka n» troŠke vkupnih redi monarhije, odpošlje državni zbor deputacijo štejočo petnajst udov.
§• 2.
V to deputacijo naj izvoli gosposka zbornica pet a poslanska zbornica i deset ddov.
§. 3.	I
Pričujoča postava pride v moč tist dan, katerega bode razglašena.
Na Dunaji, dne 28. marcija 1877.
Franc Jožef s. r.
34.
Auersperg s. r.
Ukaz ministerstva za pravosodje od 6. aprila 1877,
o začetku uradovanja Ottakrinškega okrajnega sodišča v Doljnji Avstriji.
Okrajno sodišče, ki se je vsled ministerskega ukaza od 5. marcija 1876 (Drž. zak. št. 24) v Ottakringu ustanovilo, naj začne svoja uradna opravila 18. dne junija 1877.
(■laser s. r.