GOZDARSKI VESTNIK, '1ol. 54, No. 1, Ljubljana 1996 UDK.630*1/9J SLO ISSN 0017-2723 LETO 1996 o LETNIK 54 o ŠTEVILKA 1 Ljubljana, januar 1996 VSEBINA -CONTENTS 1 Uvodnik 2 Edvard Rebula Sortimentne in vrednostne tablice za debla jelke Assortment and Value Table for European FirTrunks 32 Mitja Cimperšek Smrekove monokulture in sonaravnost Norway Spruce Monocultures and Close-to-Nature Approach 44 Blaž Bog?laj Gozd na Srnami gori The Forest on šmarna gora 57 Andrej Boncina Vpliv jelenjadi in sr[ljadi na potek sukcesije v gozdnem rezervatu Pugled-Ziben The influence of Red Deer and Roe Deer on the Course of Forest Succession in the Pugled-Žiben Forest ReseJVe 66 Janez Konecnik Obiskali smo Francosko Gvajano SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza gozdarskih društev Slovenije Uredniški svet mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marence, Miran Orožim, mag. Dušan Robic, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batic, dr. Dušan Mlinšek, mag. Živan Veselic Odgoyorni urednik mag: Zivan Veselic, dipl. inž. gozd. Tehnicni urednik Aleksander Leben Lektor Darinka Petkovšek Dokumentacijska obdelava Teja~Cvetka Koler Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana, Vecna pot 2 Žiro racun -Cur. ac. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Vecna pot 2 501 01-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O lssues per year Polletna individualna narocnina 1.500 SIT za dijake in študente 800 SIT Polletna narocnina za delovne organizacije 8.000 SIT Posamezna številka 500 SIT Letna narocnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go­zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne~ nja, da je strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne številke 3, za katere se placuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Tisk: Tiskarna Tone Tomšic, Ljubljana Naslovna stran: foto: Lado Kutnar Poštnina placana pri pošti 61102 Ljubljana Aktualni problemi slovenskega gozdarstva Z intenzivnim delom na urejanju razmer v slovenskem gozdarstvu - skladno z novim Zakonom o gozdovih -je nekatera podrocja gozdarstva že uspelo urediti, ponekod pa se bo za njihovo ureditev potrebno še truditi. Pomemben korak na poti urejanja razmer v slovenskem gozdarstvu je bil nedvomno storjen 15. februarja 1996, ko je Državni zbor sprejel Program razvoja gozdov v Sloveniji, ki, izhajajoc iz zakona, dovolj podrobno doloca strategijo razvoja in najpomembnejših dejavnosti gozdarstva v Sloveniji. Ne glede na ta uspeh in številna druga opravljena dela pa zacenjajo vsi "subjekti" prenovljenega slovenskega gozdarstva leto 1996 s svojimi skrbmi in težavami. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano cakajo nove nujne naloge na podrocju zakonodaje (Zakon o divjadi in lovstvu, še nekateri podzakonski akti k Zakonu o gozdovih), Gozdnim gospodarstvom povzrocala skrbi podpis dolgorocnih pogodb s Skladom kmetijskih zemljišc in gozdov RS in nerešeno vprašanje delovnih invalidov, Zavod za gozdove Slovenije je pred nujnim strokovnim, tehnološkim in organizacijskim korakom na podrocju nacrtovanja-gozdnogospodarskega, gozdnogojitvenega in lovskogojitvenega (skladno s pravilnikom, ki je v pripravi), pred oprede/itvijo strokovno-operativnih del na podrocju varstva narave, še vedno ga pestijo nepopo/njenost sistemi­ziranih delovnih mest, pomanjkanje opreme in sredstev za vzdrževanje objektov, v širšem smislu pa (skupaj z MKGP) premalo sredstev za vlaganje v gozdove, Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov RS ima poleg skrbi v zvezi s podpisi že omenjenih pogodb z gozdnimi gospodarstvi skrbi predvsem na kmetijskem podrocju, Gozdarski inštitut Slovenije se trudi zapolniti (sproti nastajajoce) vrzeli na podrocju kadrov in opreme, morda bi za gozdarski oddelek Biotehniške fakultete lahko zapisal podobno, ceprav ima kot del avtonomne ustanove Ljubljanske univerze tudi širše poslanstvo in bi ga z obravnavo v sklopu te oprerativne problematike, vsebinsko ne želel omejevati. Navedel sem nekaj najpomembnejših aktualnih problemov organizacij oz. inštitucij v našem gozdarstvu. Kot dejavnost, ki je odvisna od vremena in trga, se v gozdarstvu redno srecujemo tudi z dejavnikom nepredvidenega, ki zahteva prilagoditve nacrtovanega. Snežne in ledne ujme ob koncu starega in v prvem mesecu novega leta so za leto 1996 slovensko gozdarstvo dobro zaposli/e tudi v tem pogledu. Ob tem se spomnimo še enega sopotnika gozdarskih inštitucij, ki ga še posebej v zadnjem casu preveckrat prezremo, ko govorimo o ak/ua/nostih v gozdarstvu. To so drevesnice. Ceprav se vecina njih ne ukvarja z vzgojo sadik gozdnega drevja, pa je za vse, ki vzgajajo sadike za obnovo gozdov, vzgoja sadik gozdnega drevja pomembna dejavnost. V vzajemnih posledicah omenje­nih ujm in dolge zime je skrita past zanje pa tudi za uspeh letošnje obnove gozdov s sadnjo v celoti. Ker prostor ne dopušca podrobnejše obrazložitve, naj samo kratko opozorim. Zavod za gozdove Slovenije in gozdna gospodar­stva (za gozdove, v katerih izvajajo dela) morajo storiti vse, kar je v njihovi moci, da se v okviru predvidenih kolicin posadijo spomladi vse sadike gozdnega drevja, ki bi jih še ena vegetacijska sezona napravila za sadnjo neprimerne. Urednik GozdV 54, 1996 GDK: 525.1 Abies alba Mili. Sortimentne in vrednostne tablice za debla jelke Assortment and Value Tables for European Fjr Trunks Edvard REBULA' Izvlecek Rebula, E.: Sortimentne in vrednostne tablice za debla jelke. Gozdarski vestnik, št. 1/1996. V slovenšcini s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 23. Mo delno -z racunalnikom -smo kroj ili debla jelk dobre, srednje in slabe kakovosti na 4 m dolge hlade z nadmero 6 cm. Za vsak hlod smo, po kriterijih JUS·a 1 977 za razvršcanje hlod av smreke in jelke, ugotovili njegov kakovostni razred. Seštevek hlodov po razredih in ostanka vrha­ostali tehnicni les-nam je dal sestavo hlodov po razredih v deblu. Vsota zmnožkov kolicin lesa po sortimentih s kolicniki vrednosti sortimenta nam kaže vrednost debla. ce to delimo s komercialn im volumnom debla, dobimo tržno vrednost 1 m3 lesa v deblu. S korelacijsko in regresijsko analizo smo poiska­li ustrezne kazalce in uporabne enacbe za racuna­nje kolicine in deleža posameznega sortimenta v deblu, vrednosti debla in vrednosti lesa v deblu. Ugotovili smo tudi izkoristek deblovine v deblu. Izsledki so prikazani v obliki regresijskih enacb inv13tablicah. Kljucne besede: jelka, tablicesortimentov, tab­lice vrednosti debel, izkoristek deblovine. 1 UVOD 1 INTRODUCTION V Sloveniji imamo vrsto raziskav o raz­licnih znacilnostih posamezne drevesne vrste. Tako tudi o jelki. Tu mislim predvsem na raziskave, s katerimi smo odkrivali znacilnosti raznih mer drevesa in znakov, ki dolocajo kakovost drevesa. To je omo­gocilo izdelavo pripomockov za prakso, kot so razne deblovnice, tablice sortimentov, oblikovnih višin ipd .. Podobne raziskave * Dr. E.R., dipl. inž, gozd., profesor v pokoju, 6230 Postojna, Kraigherjeva 4, SLO Synopsis Rebula, E.: Assortment and Value Tables for European Fir Trunks. Gozdarski vestnik, No. 1/ 1996. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 23. By means of computer modelling, trunks of Eu­ropean fir of high, medium and poor quality we re bucked into 4m long trunks with an overmeasure of 6 cm. According to the JUS 1977 criteria for the classification of European fir and Norway spruce logs, the quality class was established for each log. The total sum of logs by classes and tree top -residual lumber -gave the log structure by classes in a trunk. The sum of products of timber quantities by assortments and quotients of as­sortment's value indicates the trunk' s value. The result divided by the commercial trunk's volume yields the commercial value of 1m3 of timber in a trunk. By means of corre!ation and regression analy­ses, corresponding indices and applicable equa­tions for the calculation of the quantity and share of an individual assortment ina trunk, trunk value and the value of the timber in a trunk were found. The yield of trunkwood in a trunk was established as weiL The findings are shown in the form of regres­sion equations and in 13 tables. Key words: European fir, assortment tables, trunk value ta bl es, trunkwood yield. so v razlicnih casovnih obdobjih (konec prejšnjega in v zacetku tega stoletja, ter ponovno v zadnjih desetletjih) izvedli tudi v skoraj vseh evropskih državah in inštitutih. V zadjih letih je REBU LA (1983, 1993 in 1994) prouceval debla jelke in ugotovil zakonitosti o debelini lubja, napakah merje­nja, oblicnice in volumna debla. Obilica podatkov, informacij raziskav in potrebe po novih pripomockih za ugotavljanje vred­nosti debel na eni strani ter pripravljenOst in volja, da bi te pripomocke naredili, so omogocili nadaljno raziskavo. Gozd V 54, 1996 1.1 Cilji raziskave 1.1 Research Goals Z raziskavo smo hoteli: 1. Ugotoviti sortimentno sestavo debel jelke in sicer: 1.1. Vrsto in kolicino posameznega goz­dno lesnega sortimenta (dalje sortimenta) v deblu jelke. 1.2. Sortimentno sestavo (delež posa­meznega sortimenta) v deblu. 2. Ugotoviti vrednost debel jelke. 3. Raziskati kaj in kako vpliva na sorti­ mentno sestavo in vrednost jelovih debel. 4. Izdelati pripomocke (enacbe, tablice), ki bodo omogocili uporabo izsledkov raz­ iskave v praksi. 1.2 Problematika raziskave 1.2 Research lssue V svetu je poznanih veliko razlicnih tablic, ki nam kažejo, kakšne in koliko raz­licnih sortimentov lahko izdelamo iz debel dolocenih dimenzij. Po navadi sta vhoda prsni premer in višina drevesa. Vecina teh tablic je narejenih tako, da upoštevajo le mere (dimenzije) drevesa in navadno še obliko (oblicnico) debla. Sestavljalec na prerezu debla (grafu) poišce pri vrhu dre­vesa najmanjši premer, ki še zadošca za dolocen hlod (sortiment), nato odcita mere sortimenta in izracuna njegovo telesnino. Z merami sortimenta, zlasti dolžino, pa tudi debelina, je dan vrednostni (cenovni), oziroma kakovostni razred sortimenta. Primer takih tablic so Altherrjeve tablice (AL THERR 1963), ki so izdelane na osnovi heilbronnske klasifikacije (standarda). Tu so poleg zelo grobih kakovostnih meril os­nova za vrednotenje in razvršcanje hlodov smreke in jelke njihove mere. V deželah (Avstrija, Švica), kjer iz debla izdelajo vec hlodov, krajše dolžine, npr. 4 m, je posto­pek isti, le da ugotovijo potrebne mere za vsak hlod posebej in jih nato združujejo v ustrezne vrednostne (kakovostne) razrede na osnovi mer sortimentov .-Skrajnost take­ga nacina so 'Tablice premerov in volum­nov 4 m sekcij stojecih dreves" (COKL 1964), kjer je za drevesa razlicnih dimenzij dana telesnina za vsako 4 m sekcijo (hlod). V državah, kjer pri dolocanju kakovosti in vrednosti sortimentov odlocajo poleg mer še druge znacilnosti, npr. grce, kanic­ nost ipd., izdelajo tablice sortimentov v glavnem na dva nacina: 1. Z majhnimi (200 -300 dreves) vzorci išcejo znacilnosti dreves v zvezi s kriteriji, ki poleg mer sortimentov odlocajo o njihovi kakovosti. Iz ustreznih podatkov (tablic, starih raziskav ipd.) najprej razporedijo sortimente na osnovi njihovih mer. Nato te tablice razširijo s kriteriji kakovosti zaradi napak (grcavost ipd.) sortimentov, ki so jih ugotovili na vzorcih in jih podajajo s ka­ rakteristikami drevesa, npr. lepa drevesa -pomenijo stegnjena, polnolesna debla z visoko krošnjo in dolgim delom cistega debla. Druga skrajnost so grda (slaba) dre­ vesa-kratka, kon icna, vejnata ipd. Pona­ vadi je 3 ali 5 stopenj kakovosti dreves ali sestojev. Tu uporabljajo za ugotavljanje kolicine in kakovosti sortimentov dva kriterija: mere drevesa (debla) in njegovo kakovost. Pri­mer takih tablic so Sortimentne tablice za iglavce (HU BAC 1973) s Slovaške. 2. Z vecjimi (1 000-1500 dreves) vzorci ugotovijo vse znacilnosti dreves, tako v pogledu mer kot tudi napak. Z ustreznimi razvršcanji (kakovost dreves ali sestojev) in racuni (korelacije, interpelacije, tudi eks­trapolacije) nato izdelajo tablice sorti­mentov. Primer takih tablic so Sortiment­ ne tablice za macesen, gaber in brezo (MECKO in dr. 1994). Vidimo, da je izdelava sortimentnih in vrednostnih tablic odvisna od meril, ki jih v razlicnih državah dolocajo uzance ali stan­dardi za razvršcanje (klasiranje) sortimen­ tov. Povsod upoštevajo dva kriterija: mere in napake sortimentov. Vpliv vsakega iz­med teh kriterijev je v razlicnih državah razlicen: v nekaterih je pomembnejši, celo odlocilen vpliv mer, drugod pa vpliv mer sortimentov dopolnijo (korigirajo) še s kriteriji napak. Ugotovimo lahko, da je izdelava sorti­mentnih in vrednostnih tablic toliko lažja, kolikor bolj vplivajo na razvršcanje sorti­mentov njihove mere. Take tablice so tudi prirocnejše in zanesljivejše. Pri nas imajo pri dolocanju kakovosti sor­timentov njihove mere manjši pomen. Mera Gozd V 54, 1996 (debelina in dolžina) sortimenta je v veljav­ nih predpisih za razvršcanje sortimentov odlocilna le kot spodnja meja (minimalne dimenzije), ki je dolocena za vsak razred dolocenega sortimenta. Za vrednotenje in razvršcanje sortimentov so pomembnejše napake sortimentov, zlasti konicnost in grcavost. Teh napak, pa ni možno povzeti z obrazcem, ker so zelo razlicne pri posa­meznem sortimentu. V splošnem so sicer ugotovljene medsebojne zveze med razni­mi znacilnostmi drevesa (dolžina krošnje­grcavost -oblikovno število -dolžina cistega debla ipd.). Take raziskave imamo tudi pri nas (FURLAN 1974, 1975, REBU­LA 1987). Težava je v tem, da o vrednost­ nem razredu sortimenta odloca posamez­na, rekli bi lahko slucajnostna, napaka. To je zlasti znacilno pri najvrednejših sorti­mentih, izdelanih iz cistega dela debla. Tu lahko posamezna, samo ena, suha veja razvrednoti sortiment tudi za dva razreda. Zato je za naše razmere zelo težko izdelati sortimentne tablice. Izdelati jih je možno z dolocenimi poenostavitvami, predpostav­ kami, ki izhajajo iz ugotovljenih medseboj­ , nih zvez oziroma korelacij. Take tablice so tako bolj "povprecne". S tem mislim, da posamezno deblo in sortiment lahko zelo odstopa od "tablicnega". Napaka pa se hi­tro izravna in razvršcanje razmeroma majhne kolicine (10 -20m3) sortimentov po navadi (z veliko verjetnostjo) že daje dovolj tocne rezultate. Stanje je tu torej enako kot vec ali manj pri vseh gozdarskih tablicah in enacbah. Tako smo ravnali tudi mi. Kakšne poeno­ stavitve in predpostavke, ter kako smo jih uporabljali, bomo opisali v melodiki dela. Uporabnik tablic mora vedeti, koliko so tablice zanesljive, za kaj so uporabne in kako jih mora uporabljati. Zanesljivost in natancnost tablic sta podatka, ki kažeta, kako so tablice uspešne. Odlocata o njihovi uporabnosti. Iz povedanega lahko sklepamo o name­ nu in uporabnosti pricujocih tablic in enacb. Gotovo niso namenjene za ugotavljanje kakovosti in razvršcanje izdelanih sorti­mentov, kot to navadno delamo pri raznih prevzemih. Za to tudi ni nobene potrebe. Namenjene so oceni kolicine razlicnih sorti­mentov in njihove vrednosti pred secnjo, 4 GozdV 54, 1996 oziroma izdelavo sortimentov. Tu je razvr­šcanje sortimentov po dolocilih raznih stan­dardov zelo oteženo. Težko ali celo nemo­ goce je ugotoviti (izmeriti) stopnjo posa­meznih kazalcev (velikost napak), ki dolo­ cajo kakovostni razred sortimenta. Zato je tako razvršcanje nenatancno in zelo za­ mudno opravilo. Zamenjamo ga lahko z uporabo primernih tablic in enacb, ki so približno enako natancne, delo z njimi pa veliko hitrejše in ga lahko opravi racunalnik. Razvršcanje sortimentov v razrede ni samo sebi namen. Je le pripomocek za dolocanje vrednosti oziroma cene sorti­mentov. Koncni cilj tega pocetja je ugotovi­tev vrednosti oziroma cene, kolicine denar­ja, kot tudi protivrednosti za doloceno kolicino in vrsto sortimentov. Ce je temu tako, se clovek vpraša, ali bi ta isti cilj lahko dosegli po kaki drugi poti. Samo po sebi je razumljivo, da mora biti ta, drugi nacin, racionalnejši, hitrejši, cenejši ali natancnejši, zanesljivejši. Odgovor na vprašanje je vsekakor pritrdilen, ob doloce­nih pogojih, ki predstavljajo rešitev doloce­ nih vprašanj. Za našo razpravo so po­membna vsaj naslednja: 1. Kako natancno in zanesljivo morajo kazati vrednost sortimentov (debel, dre­ves), da bi bile uporabne poleg dosedanjih meril. Odgovor je najbrž: enako ali bolj zanesljivo. Težava je v tem, da ne vemo, kako današnje meritve kakovosti kažejo (odražajo) dejansko vrednost sortimentov. Gre za to, da moramo ugotoviti, kako (ko­liko) kakovost (vrednost) sortimenta (npr. žagovca) kaže kakovost (vrednost) iz njega izdelanih sortimentov. 2. Vrednostne tablice (tablice vrednosti debel ali dreves, tablice vrednosti 1 m3 lesa v drevesu) morajo biti trajne. Vrednost drevja (debel) morajo kazati daljše razdob­je. Problem je, kako to zagotoviti ob stal­ nem spreminjanju na tržišcu (povpraše­ vanja, cen). 3. Ugotoviti primerne kazalce vrednosti. Kazalci morajo biti merljivi in v dovolj tesni zvezi (korelaciji) z vrednostjo lesa v deblu ali drevesu. To zagotavlja dovolj zanesljivo napovedovanje vrednosti. 1.2.1 Problem kriterijev razvršcanja hlo­dov 1.2.1 The Problem of Jog Classification Criterion V zvezi s prvim pogojem navajam prila­gojene (preracunane v relativna razmerja) podatke_ ol;>sežne analize iz leta 1968 (SVETLICIC 1968). Takrat so komisijsko, torej zelo zanesljivo, izbrali vzorec hlodov jelke in smreke v gozdu in na žagah. Vzorci so bili veliki od 21 do 121 ms, pretežno okoli 40 ms. Vzorci naj bi predstavljali povprecje Slovenije. Vse hlode v vzorcu so komisijsko razvrstili v razrede, jih na žagah po enakem programu razžagali in nato dolocili kakovost desk. Za vsak hlod posebej, in tako tudi za vsak kakovostni razred hlodov, so dolocili vrednost (pov­precno ceno) dobljenih desk in izkoristek. V preglednici 1 je dan pregled relativnih razmerij med cenami in izkoristki za posa­mezne vzorce. Osnova primerjavi je pov­precje vseh vzorcev. Podrobna analiza podatkov presega okvir tega dela. Podatki pa vzbujajo pomis­leke glede primernosti našega nacina ugotavljanja kakovosti in razvršcanja hlo­dov jelke in smreke. Te pomisleke bomo razcistili v posebni raziskavi. Kar je za namen te raziskave pomemb- Preglednica 1: Primerjava vrednosti žaganega lesa, razžaganega iz 1 m3 žagovcev in izkoristka po kakovostnih razredih in vzorcih Table 1: Value comparison of lumber, sawn-up from 1 m3 Jogs and the yield by quality classes and samples · Velikost c E N E 1 Prices % JZKORJSTKJ /Yields o/o Vzorec vzorca Kakovostni razred Razm. Kakovostni razred Razm. Sample Sample Quality class The Quality class The ratio size ratio m' 1 2 s C/C, 1 2 3 1 /1 11 67 101 95 93 1,08 102 98 86 1,19 12 79 100 99 90 1,11 101 101 96 1.05 13 76 106 98 93 1,14 103 104 100 1,04 21 45 119 103 99 1,20 98 98 1,20 22 31 114 103 95 1,19 99 96 94 1,05 23 41 117 111 104 1,13 105 101 100 1,05 24 21 104 101 93 1,12 105 104 99 1,07 25 25 121' 108 99 1.22 108 107 107 1,01 26 30 97 103 94 1.02 99 98 96 1,04 27 28 106 100 93 1,14 99 95 104 0,95 Povpr. 443 106 101 96 1,10 104 101 97 1,07 The averaae Opomba: Povprecna cena žaganega lesa, razžaganega iz lesa gornjih vzorcev, je bila 377 takratnih DIN. To je vzeto kot osnova primerjavi (1 = 100). Povprecen izkoristek je bil66,9 %. Tud'l to je osnova primerjavi (1). Note: The average price of Jumber from the timber of the above samples total/ed 377 of the then currency DIN. This serves asa basis for the comparison (1 = 100). The average yield amounted to 66.9 %. The comparison is based on this as well(/): Preglednica 2: Relativne najvecje razlike med vrednostmi žaganega lesa in izkoristki 1 m3 hlodov v posameznem kakovostnem razredu Table 2: Relative greatestdifterences between the values of /umber and the yields for 1 mJ of logs in an individual quality class Kakovostni razred hlodov Razme~a pri vrednostih Razme~a pri izkoristkih žagovcev Ratio in values Ratio in yiefds Saw fo.Q quafily class Max. Min. MaxJMin. Max. Min. Max./Min. 1 456 364 1,25 0,723 0,660 1,09 11 418 S59 1,16 0,714 0,638 1,12 111 392 339 1,16 0718 0.575 1.25 Gozd V 54, 1996 5 no, lahko povzamemo v naslednjem: 1. Razlike med vrednostmi žaganega lesa in izkoristki hlodov posameznega raz­reda so znotraj posameznega vzorca raz­meroma majhne (najvecja 1 : 1 ,2, pretež­no 1: 1,15). 2. Zelo velike so razlike med vrednostmi žaganega lesa in izkoristki hlodov istega kakovostnega razreda v razlicnih vzorcih. Prikazane so v preglednici 2. 3. Iz preglednice 1 in še bolj iz pregled­ nice 2 je razvidno, da so najboljši vzorci 3. razreda dali kakovostnejše deske (vecja povprecna vrednost žaganega lesa) in vec­ ji izkoristek, kot hlodi iz najslabših vzorcev 1. razreda. Iz 1 m3 hlodov 1. razreda so kar v 4 vzorcih nažagali manj vreden les kot iz 1 m' hlodov 3. razreda v najboljšem vzorcu! Zakljucimo lahko, da naši predpisi o raz­vršcanju (vrednotenju) žagovcev smreke in jelke niso zanesljivi pri napovedovanju njihove dejanske vrednosti, t.j. vrednosti iz njih nažaganih izdelkov. Obravnavamo sicer JUS iz leta 1967. Sklepamo pa tudi, da JUS iz leta 1979, ki trenutno velja pri nas, ni mnogo (ce sploh je) boljši, saj upo­števa ista merila. Povedati velja še, da je bilo razvršcanje hlodov opravljeno vestno in natancno (komisija gozdarjev in lesarjev) in da gre za povprecne podatke razmero­ ma velikih vzorcev. Razlike med posamez­ nimi hlodi so gotovo še veliko vecje. Vzroke zakaj je tako, kot smo opisali zgoraj, bomo raziskali v posebni raziskavi. Tu lahko le domnevamo, da sta vzroka za tako stanje vsaj tudi naslednja: 1. Neupoštevanje debeline žagovcev, kot merila njihove kakovosti in vrednosti. 2. Razlike med smreko in jelko, ki ju naši, pa tudi evropski standardi obravna­vajo skupaj, kot da med njima ni razlik v kakovosti in uporabnosti njunega lesa. Vidimo, da tudi zelo podrobna in kompli­ cirana dolocila o vrednotenju in razvršcanju žagovcev jelke v veljavnih predpisih ne kažejo dovolj natancno in zanesljivo njiho­ve dejanske vrednosti. Tako stanje je kljub uporabi vrste podrobnih meril in zamud­nemu delu z ugotavljanjem vseh napak in razvršcanjem vsakega hloda posebej. Raz­vršcanje je uspešno in dovolj zanesljivo le GozdV 54, 1996 v nekakem povprecju vecje kolicine sorti­mentov. Podobno natancnost in zanesljivost raz­vršcanja bomo dosegli tudi z našo meto­ diko, ki jo bomo opisali pozneje. 1 .2.2 Problem trajnosti enote vrednosti sortimentov 1.2.2 The Problem of Assortment Value Unit Per­manency Vrednost lesne surovine, sortimentov, se spreminja s spremembami v družbi, tehno­logiji in zaradi delovanja še drugih dejavni­kov. Cene lesa, kot odraz njegove vredno­ sti, pa se spreminjajo še zaradi vpliva po­ nudbe in povpraševanja, konjukture, mode, sezone, ipd. Poleg tega so vse valute obre­menjene z inflacijo. Zato nastaja problem trajnosti enote, s katero prikazujemo vred­nost sortimentov. Denarne enote niso pri­merne. Boljši so razni faktorji in kolicniki, ki odražajo relativna razmerja med vrednost­mi posameznih razredov sortimentov. Ta so trajnejša. Trajnost zagotavlja dejstvo, da se zaradi konjukture enakomerno spre­ minjajo vse cene. Ta predpostavka ni popolnoma pravilna. Ob spremembah kon­jukture se nekoliko spreminjajo razmerja cen kakovostnih razredov. Ta se spremi­ njajo tudi trajno. Kljub temu so še najboljša in jih predlagajo razlicni avtorji pod razlic­nimi imeni: vrednostno razmerje (SVET­LICIC 1983), koeficient vrednosti (SVET­LICIC 1983, COP 1983), najbolj poznana so nemška "merska števila" (Messzah­ len). Ta so po navadi sestavni del dolgo­rocnejših dogovorov med gozdarji in lesarji v Švici, Avstriji in Nemciji, ponekod pa so celo predpisana v standardih. Tudi mi smo ravnali podobno. Vprašanje je le, kakšna (katera) vrednostna razmerja (K) upoštevati, da bi najbolje služila name­nu in odražala dejanske razlike med kako­ vostnimi razredi sortimentov. Možnosti je vec: 1. Razmerje med vrednostmi iz hlodov dobljenega žaganega lesa. Tu vzamemo 2. razred kot osnovo (za 2. razred -K = 1 OO) in te koeficiente izracunamo iz podat­kov Svetliciceve študije (SVETLICIC 1968). Tako dobimo za hlede jelke, smreke: -za 1. razred žagovcev K= 1,086 -za 2. razred žagovcev K= 1,000 -za 3. razred žagovcev K = 0,922. 2. Že ta ista razmerja izracunamo iz v isti študiji (SVETLICIC 1968, str. 42) pred­laganih prodajnih cen hlodov žagovcev jel­ ke, smreke: -za 1. razred K= 1,103 -za 2. razred K= 1,000 -za 3. razred K = 0,872. Razlike med koeficienti po prvem in drugem nacinu niso ravno velike (2-5 %). Pomembneje je, kaj je prav in bolje. 3. Ta razmerja lahko izracunamo tudi iz veljavnih (doseženih) prodajnih cen. Vpra­šanje je Je, katerih. Tako smo naredili tudi mi. Kako smo to speljali, bo opisano v poglavju o metodik! dela. 4. Lahko bi jih povzeli po deželah, kjer jih že dolgo rabijo. Odsevajo njihove raz­mere. Vprašanje je, ce je tako tudi pri nas. 1.2.3 Problem kazalcev vrednosti 1.2.3 The Problem of Value lndices Kazalec vrednosti je lahko Je taka znacil­nost drevesa ali debla, ki dobro in zaneslji­vo odraža njuno vrednost v vsem razponu. Morata biti v zelo tesni zvezi (korelaciji). Poleg tega mora biti ta znacilnost lahko in dovolj natancno merljiva. To so po navadi mere npr. prsni premer, višina drevesa, ali kake druge znacilnosti dreves (vejnatost, cistost in kakovost debla ipd.). Kateri so najbolj primerni kazalci, bomo ugotovili z raziskavo. Preglednica 3: Pregled števila drevja v vzorcu Table 3: A survey of the number of trees ina sample 2 IZVOR PODATKOV 2 DATA SOURCE Podatki za to raziskavo izvirajo iz Gozd­ ne uprave Bukovje. Pred Jeti (1982) smo za potrebe kontrole meritve lesa pri GG Postojna natancno premerili 1294 dreves smreke in jelke. Kako, kaj in kje smo merili, je podrobno opisano (REBULA 1993) v prejšnji raziskavi o debelini lubja in napa­ kah merjenja. Za pricujoco raziskavo smo izbrali vzorec iz izmerjenih dreves. Z vzorcem smo skušali slediti povprecju. Zagotovili smo, da so v vzorcu ostali odseki z ekstrem nimi merami dreves (z najvišjimi in najnižjimi višinami). Iz vzorca smo izlocili vsa smre-. kova drevesa in drevesa jelke prsnega pre­mera (z lubjem) do 20 cm. Ostalo je 284 dreves z lesno maso (netto) 486,06 m3. Iz teh dreves smo "izdelali" 444,75 m3 sorti­mentov. "Izdelali" je v navednicah zato, ker smo drevesa -debla -skrojili in pre­ žagali le modelno -na racunalniku. Pre­ gled razporeditve dreves po prsnem pre­ maru in višini je prikazan v preglednici 3. 3 METODJKA DELA 3 WORK METHODOLOGY Zbiranje podatkov z meritvami v gozdu je že podrobno opisano (REBU LA 1993) in ga tu ne bomo ponavljali. Zato bomo prikazali Je kabinetno, v bistvu racunalniško obdelavo podatkov. Lahko jo razdelimo na tri dele. GozdV 54, 1996 7 1. Ugotavljanje oblike (oblicnice-silhue­te, obrisa vzdolžnega prereza debla) in potrebnih mer debla. 2. Ugotavljanje kakovosti za vsako deblo in sortiment v deblu. 3. Vsi potrebni izracuni za ugotovitev in zagotovitev informacij v smislu postavljenih ciljev raziskave. 3.1 Ugotavljanje oblike in potrebnih mer debla 3.1 The Establishing of the Form and Trunk Measures required Matematik, prof. dr. Anton Cedilnik, je izdelal racunalniški program. Iz podatkov izmer dreves po sekcijah (2 m) je po metodi·zlepkov dolocil šop enacb, ki pona­zarjajo obliko debla in izpolnjujejo predpo­stavljene pogoje: -da gre oblicnica skozi vse izmerjene tocke -da je zvezna -da je gladka. Za vsako deblo je z rotiranjem (integrira­njem) oblicnice izracunal telesnino debla. Iz oblicnice je (racunalniško) ugotovil - izmeril: -dolžino debla (višino drevesa) -H, -mesto, kjer je deblo še debelo 7 cm ­to je spodnja meja debeljadi in najmanjša debelina sortimentov pri modelnem kroje­ nju, -uporabno dolžino debla (L), to je dolži­na debla od panja do mesta, kjer je še debelo 7 cm. Vse to "merjenje" smo izvedli na oluplje­nem deblu (mere brez lubja). Deblo smo nato modelne (z racunalnikom) skrojili in razžagali na 4 m dolge hlade (tržna mera) in ostanek debla do debeline 7 cm. Pri prežagovanju smo pušcali nadmero (6 cm). Upoštevali smo tudi debelina žaga (prere­za). Zaokrožili smo jo na 1 cm. Tako so bili naši hladi (kosi debla, ki po merah zadostujejo dolocilom standarda za hlade žagovce) dolgi 4,06 m. Z upoštevanjem še debeline žaga, smo tako za vsak hlod porabili 4,07 m dolžine debla. Ce zadnji, najtanjši hlod, hlod v vrhu debla, ni imel na najtanjšem kraju premer vsaj 16 cm, smo 8 Gozd V 54, 1996 ta hlod skrajšali za 1 m (tržna dolžina 3 m, dejansko 3,07 m). Preostali drobnejši les, debeline nad 7 cm, smo pustili v 1 kosu. Prav tako so ostala v 1 kosu debla, ki so bila predrobna, da bi iz njih skrojili kak hlod. Za vsak kos (hlod, ostali tehnicni les) smo nato ugotovili (racunsko iz oblicnice): -premer kosa na debelejšem koncu (Dd), -premer kosa na tanjšam koncu (d), -prednji premer kosa (Ds) -dolžino kosa: hladi so bili dolgi 4,07 oz. 3,07 m, ostalemu tehnicnemu lesu (Oti) pa smo dolžino izmerili natancno (na O, 1 m). Vsi premeri so izracunani na O, 1 cm natancno. Poleg vseh premerov kosov smo za vsako deblo imeli (na secišcu izmerjeni) prsni premer z (D) in brez lubja (Dp). 3.2 Razvršcanje sortimentov 3.2 Assortment Classification Vsebinski in glavni del naloge je ugotav­ljanje kakovosti sortimentov in njihovo razvršcanje v ustrezne kakovostne razre­ de. Pri tem smo izhajali iz naslednjega: -Obdelujemo le jelko. Njen les je v splošnem manj kakovosten (vreden) kot smrekov. Pogostejše so napake v srcu (okrožljivost in temno-mokro srce). Zlasti pri debelejših deblih. -lglavce, zlasti jelko, krojimo skoraj vedno po dolžini. To pomeni, da hlod najprej odžagamo in šele nato ugotavljamo napake in kakovostni razred, kamor spada. Krojimo najveckrat na 4 m dolžine ali na mnogokratnike teh dolžin. 4 m (tržna mera) je tako nekako standardna dolžina. -O jelki imamo dovolj raziskav o njeni vejnatosti, dolžini krošnje, dolžini cistega debla, ter debelini in razporeditvi vej, ozi­roma ostankov vej (FURLAN 1974 in 1975, REBULA 1987, HUBAC 1973 in dr.). Na osnovi ugotovitev teh raziskav lahko dovolj zanesljivo sklepamo o vplivu na kakovost žagovcev jelke. -Poznana so razmerja kolicine lesa v razlicnih delih debla. KOTAR (1970) ugo­tavlja, da je v spodnji (prvi, debelejši) tretjini debla, odvisno od oblike debla, 56 do 80 Sortimenlne in vrednostne tablice za debla jelke % lesne mase. To pa je prakticno dolžina prvih dveh hlodov (8,5 m). -Najkakovostnejši hladi (1. razred ali kaj boljšega) so lahko le iz cistega debla, brez vej in njihovih ostankov oziroma vrašcenih ali izpadajocih grc. To pa sta prva dva hlada. Na tej dolžini (oz. višini ­do 8,5 m) na deblu lahko vidimo suho ozi­roma živo vejo in ocenimo njihovo debe­lina. Tako lahko ocenimo velikost napake zaradi veje in njen vpliv na kakovost sorti­menta. -Razvršcanje velja le za zdrava drevesa brez poškodb in trohnobe. Notranje napake (okrožljivost in mokro srce) smo upoštevali takole: • Pri deblih do 50 cm prsnega premera (z lubjem), so lahko take, da je zaradi njih prvi hlod še 1. kakovostnega razreda (KR). • Pri deblih s prsnim premerom nad 50 cm, pa smo predpostavili, da so napake v srcu tako velike, da prvi hladi ne morejo biti 1. KR. -Vsako deblo smo skrojili na 4 m dolge hlade in zanje, na osnovi mer, konicnosti in predpostavk, dolocili kakovostni razred. Tako imamo za posamezno modelne> deblo ostro dolocene meje kakovostnih razredov. Menjajo se lahko le na vsake 4 m (s koncem enega in zacetkom drugega hla­da). V naravi na deblih v gozdu to ni tako, ampak je bolj zvezno in gladko. To bomo dosegli tudi mi z regresijskimi izracuni, ko bomo v bistvu interpolirali. Zaradi našega nacina dela pa bodo vse korelacije manj tesne in napake izracunov vecje. -Poznano je tudi, da so posamezne karakteristike drevesa v medsebojnih kore­lacijah. Tako imajo npr. krajša drevesa gostejše veje (vence) in so bolj konicna. Drevesa s kratko krošnjo imajo ponavadi tudi tanjše veje. Debelovejnata drevesa imajo pod krošnjo še dalec navzdol ostan­ke suhih vej. -Za dolocanje kakovostnih razredov smo upoštevali merila veljavnega standar­da (JUS iz leta 1979 za hlade jelke in smreke). Hlade smo razvršcali takole: Najprej smo dolocili, da so vsa drevesa (cel vzorec) kakovostna (lepa) -razvršca­nje A. Nato smo predpostavili, da so vsa drevesa p~vprecne kakovosti -razvršca­nje 8. Koncno smo vsa drevesa vzeli kot drevesa slabe kakovosti. Kriterij za to razvršcanje je bila dolžina cistega debla (dolžina krošnje). Razvršcanje A -kakovostna (lepa) debla -dobra kakovost: Drevesa z zelo visoko (kratko) krošnjo in zelo dolgim, cistim deblom. V višino do 8,5 m ni nobenih vej (živih ali suhih), niti niso vidni ostanki vej. Hlade smo razvrstili takole: 1. KR -srednji premer (Os) nad 30 cm, konicnost do 4 %. V 1. KR so lahko le 1. hladi dreves prsnega premera 30 -49 cm in vsi 2. hladi, ki ustrezajo gornjim pogojem. 2. KR -Ds nad 25 cm, konicnost do 6 %, niso v 1. KR 3. KR -Os nad 19 cm in niso hlod 1. ali 2. KR. Hlod 3. KR mora imeti na tanjšem koncu premer najmanj 16 cm. Ce tega nima, hlod skrajšamo na dolžino 3m. Vsi hladi so dolgi 4 m (tržna mera z nadmero 4,06 m). Vsi premeri so brez lubja. 4. KR -ostali tehnicni les (Oti): ves ostanek debla do debeline 7 cm in drob­nejša debla, kjer je prvi kos drobnejši od 19 cm. Ostali tehnicni les je ves drug les, ce ni hlod 1., 2. ali 3. KR. Razvršcanje B -srednja (povprecna) debla -srednja kakovost Sem spadajo drevesa z normalno kroš­njo. Na deblu do višine 4,5 m ni vej ali ostankov vej (suhe veje, nezrasle grce): 1. KR -Ds nad 30 cm, konicnost do 4%. 1. KR je lahko le 1. hlod dreves prsnega premera 30 -49 cm. Za 2. KR in 3. KR: merila enaka kot pri razvršcanju A. 4. KR: ostali tehnicni les. Razvršcanje C -debla -slabe kako­ vosti -slaba kakovost Sem spadajo drevesa z nizko (dolgo) in gosto krošnjo.· 1. KR-ga ni 2. KR -vsi hladi debeline (Ds) nad 25 cm in konicnost do 5 %. GozdV 54, 1996 9 Sortimentne in vrednostne tablice za debla jelke 3. KR -ista merila kot v razredu A in B. 4. KR-ostali tehnicni les. Pri tem razvršcanju smo merilo (kriterij) konicnosti znižali (zaostrili) v 2. KR na 5 %. Gre za drevje z dolgo, gosto in ponavadi tudi debelovejnato krošnjo. Zato smo pred­postavljali, da debelina in gostota vej (grc) hitreje (veckrat) razvrednotila (deklasirata) hlod. Ker podatka o vejnatosti ne upo­števamo, odraža pa ga konicnost, smo zaostrili kriterij konicnosti in tako dosegli isti cilj. Pri vseh razvršcenih žagovcih smo upo­števali le 3 kakovostne razrede. Eventual­nih kakovostnejših hlodov nismo ugotav­ljali. Tako so torej v 1. KR vsi hladi boljši od 2. KR. 3.3 Racunalniška obdelava podatkov 3.3 Computer Data Processing Z racunalniško obdelavo smo najprej izracunali, ugotovili, vse, kar je opisano v poglavju 3.1. Nato smo za vsak hlod izracunali oziroma dolocili: 1. konicnost (Ko), in sicer: -Ko1 -v cm/m premera -Ko2 -v % od Ds Za hlade s korenovcem smo konicnost racunali le za gornje 3 m (od prsnega premera do konca hlada). Tako izracunana ko nicnost je bila velikokrat vzrok za dekla­siranje hlada v nižji kakovostni razred -celo v 3. KR. To je zlasti opazno pri najdebelejših deblih. Zato bi v prihodnje kazalo racunati konicnost za prve hlade (hladi s korenovcem) le za gornja 2 m. 2. na osnovi mer (debeline), konicnosti in drugih omejitev, dolocili kakovostni razred za vsak hlod posebej. 3. volumen kosa. Racunali smo po dolo­cilih standarda; premer zaokrožen navzdol na cele cm in dolžina brez nadmer. Racu­nali smo po Huberovem obrazcu (v = O, 7854 Os' x 1). 4. skupni volumen iz debla izdelanih sortimentov: V = v1 + v2 + .••. + Vn 5. delež hlada (kosa) v volumnu iz debla izdelanih sortimentov: P = vN 6. skupni volumen posameznega sorti­menta (Vi), oziroma kakovostnega razre­da, iz debla izdelanih sortimentov (hlodov): 1 O Gozd V 54, 1996 V1 = I v1-volumen hlodov 1. KR V 2 = I v2 -" 2. KR V 3 = I v3-3. KR V4 = I v4-oti v deblu 7. delež volumna posameznega sorti­menta v volumnu iz debla izdelanih sorti­mentov: P1 =V1N, P2 :V2N, P3 =V3N, P4 =V,N 8. vrednost debla (E). Z vrednostjo debla smo oznacili relativno (primerjalno) vred­nost debla. Ta nam pove, za kolikokrat je lesna masa v deblu (vsota vrednosti vseh sortimentov) vrednejša od 1 m3 hlodov 2. KR. Izracunamo jo takole: E=V 1 x~+V 2 X~+~X~+~X~, pri cemer jeC: kolicnik vrednosti (primer­jalna vrednost) posameznega kakovostne­ga razreda. Izracunani so iz povprecnih prodajnih cen, doseženih pri Gozdnem gospodarstvu Postojna v letih 1991 -1994. Cena hlodov 2. KR je vzeta kar 1 ,OO -C2 = 1 OO. Za druge razrede je vzet kolicnik razmerja prodajne cene razreda s prodajno ceno 2. KR. Vrednostni kolicniki so: C1 =1,26 C3 =0,76 c, = 1,00 c, = 0,54 Za kolicnik C4 je vzeta prodajna cena za celulozni les. Ta je najveckrat enotna za ves celulozni les. ce pa je bila locena po kakovostnih razredih, smo upoštevali ceno za 1. KR celuloznega lesa. Pri izracunih vrednosti dreves smo upo­števali le hlade in celulozni les. Tako izra­cunana vrednost lepih drobnih debel, iz katerih lahko izdelamo TT ali celo E drogo­ve oziroma jih prodamo (ali predelamo) za t. i. gradbeni les, ni realna. Je taka, kot bi celo deblo prodali za celulozni les. 9. vrednost lesa v deblu (Em). Predstav­lja povprecno (primerjalno) vrednost 1m3 lesa v deblu. Izracunamo jo po obrazcu: Em=EN 1 O. uporabni volumen (UV). Je cista lesna gmota (deblovina) debla od panja do debeline ?cm. 11. izkoristek debla (1). To je razmerje med komercialno (tržno) mero sortimentov, ki je vsota volumna vseh sortimentov v deblu, in uporabnega volumna debla. 1 = V/UV. Sortimentne in vrednostne tablice za deb!a je!ke Izkoristek nam pove, kakšen delež debla smo uspeli prodati po komercialnih merah. Razlika do 1 je izguba (Iz) zaradi napak izmera, zaokroževanja premerov navzdol, nadmer in žagov. Iz = 1 -i. 12. oblikovno število (nepravo), ki je razmerje med uporabnim volumnom in temeljnico debla v višini prsnega premera. f = UV/g. Vse izracunane kolicine smo izpisali v posebno preglednica na disketi in na papir. Izpisane so tako, da so podatki pregledni in razvidni za vsako drevo posebej. Izpisani so tudi tako, da jih racunalniki lahko citajo pri ponovnih preracunavanjih. Program za vso to racunalniško obdela­vo in izpise je izdelal prof. dr. Anton Cedilnik. V nadaljevanju smo z raznimi preracu­navanji, predvsem regresijsko in korelacij­sko analizo, združevanjem podatkov za debla in sortimente v razne preglednice, s testiranji znacilnosti razlik, ipd. iskali pri­merne in uporabne medsebojne zveze, zakonitosti, znacilnosti ipd. da bi kar najbo­lje dosegli cilje, ki smo si jih zastavili z našo raziskavo. Delo je bilo zelo obsežno. O tem prica že to, da smo izvedli 88 razlicnih regresij­skih in korelacijskih izracunov, izpisali 29 preglednic (matrik), ki so nam omogocile pravilno sklepanje in odlocanje. Ko smo ugotovili primerne zveze (regre­sije in korelacije), smo izbrali primerno regresijsko enacbo in ocenili njeno uporab­nost. Vecino rezultatov (ugotovitev, izsledkov) dajemo samo v ustreznih enacbah. To danes, v dobi racunalnikov, popolnoma zadostuje. Samo najpomembnejše, za uporabo najbolj potrebne podatke in pripo­mocke dajemo tudi v preglednicah in gra­lih. Vzroka za to sta dva: -neposredna uporaba podatkov v raz­predelnicah, -ponazoritev ugotovitve, ki daje mož­nost presoje o vsebini prikazanega pojava (zveze, zakonitosti). Ta omogoca tudi sklepanje o realnosti in zanesljivosti ter uporabnosti prikazanih elementov. 4 KOLICINA IN DELEŽ SORTIMENTOV V DEBLU 4 THE QUANTITY AND SHARE OF ASSORT­MENTS INA TRUNK Rezultate obdelav posameznih dreves razlicnih kakovosti debel smo najprej zbrali v preglednicah in grafih, ki nam sumarno in grobo prikazujejo uspeh naših prizade­ vanj. V preglednici 4 smo prikazali osnovne podatke o vzorcu in deleže sortimentov po debelinskih razredih in razlicnih kakovostih debel. V preglednici 4 vidimo, da je delež hlo­dov v vzorcu 94,3 % in preostalega tehnic­nega lesa le 5,7 %. Taki deleži izhajajo iz dimenzij debel, obravnavamo le drevje debelejše od 20 cm, in iz predpostavke, da je vse drevje zdravo. Kakovost debel zelo vpliva na rezultate razvršcanja. Iz de­bel dobre kakovosti dobimo prek 1/4 hlo­dov 1. KR, nad polovico je hlodov 2. KR in okoli 20% 3. KR. Srednja kakovost daje komaj 7% hlodov 1. KR, 75% hlodov 2. KR in 18 % hlodov 3. KR. Pri slabi kako­vosti debel ostaja delež hlodov 2. KR enak. Na racun hlodov 1. KR pa se poveca delež hlodov 3. KR na 26 %. Sestavo sortimentov po debelinah debel smo prikazali na grafih 1 -3. Vidimo, da delež hlodov hitro narašca do debeline 35 -40 cm. Pri vecjih debelinah je delež hlodov skoraj enak. Delež hlodov posameznega kakovostne­ga razreda se spreminja z debelina in kakovostjo debel. Na grafih 1 -3 vidimo njihovo sestavo, na grafih 7 do 9 pa delež posameznega sortimenta v deblu dolocene kakovosti. Vidimo, da se delež z debelina spreminja. Spreminjanje ni enakomerno, krivulje se veckrat prelomijo, trendi se spremenijo. Na grafih 4 do 6 smo prikazali, kako se s spremembo debeline debel in njihove kakovosti spreminja kolicina iz debla izde­lanih sortimentov. Vidimo, da z debelejšim drevjem zelo hitro narašca kolicina hlodov 2. KR,' pocasneje pa narašca ali celo stag­nira kolicina hlodov 3. KR. Kolicina hlodov 1. KR pri dobri kakovosti debel in debelini 32 -42 cm hitro narašca, nato pa se le neznatno spreminja, s težnjo pocasnega GozdV 54, 1996 11 "' [ < ~ ~ ~ m Preglednica 4: Osnovni podatki o vzorcu in sestava sortimentov po nacinih razvršcanja Table 4: Basic data on the sample and the assortment structure by classification methods ~<-o ru, 0.. ro """"' Cii.!:!:m O,~c_ " ~ o (')' ~ " !!!. "' ..z ;;; "' " -"' 2 o " < ru " š-o g, " -" "" m " " ~ S' -s ~ ." " < ~ 3. "' ~ -~ s· "' " o "' c. § "' o < " ~za.o coo-u!:llg:.., Pl Pl co Q. 1 Q. o $.. ------Dl N """CO NOa.---·CD(JJ< oo(Jlo-co!:ll<--.§~n· <(Jlcoro01 ~ ~ ro 5' ~ §­ ~ 1 • ~ ir lil ... ii' po debelinskih in kakovostnih razredih 2. Razporeditev kolicine in deležev hlo­debel lahko zakljucimo: dov kaže velik vpliv postavljenih kriterijev 1. Kolicine in deleži hlodov razlicnih kako­(meril) za dolocanje kakovosti in njihovo vosti po debelinah in kakovostih debel, razvršcanje. nam kažejo, da je postavljeni model razvr­3. Iz poteka krivulj na grafih lahko sklepa­šcanja hlodov uporaben in za naš namen mo na vrsto medsebojnih zvez in izberemo dovolj natancen in zanesljiv. primerne regresijske enacbe. Grafikon 1: Sestava sortimentov po debelinskih stopnjah (dobra kakovost debel) Graph 1: Assortment structure by diameter classes (high trunk quality) 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 prsni premer drevesa z lubjem /breast-height diameters with bark Grafikon 2: Sestava sortimentov po debelinskih stopnjah (srednja kakovost debel) Graph 2: Assortment structure by diameter classes (medium trunk quality) 100 90 d 80 e 1 70 e 60 ž 50 1 s 40 h 30 a r 20 e 10 o 20 GozdV 54, 1996 13 Sortimentne in vrednostne tablice za debla jelke Grafikon 3: Sestava sortimentov po debelinskih stopnjah {slaba kakovost debel} Gra ph 3: Assortment structure by diameter classes (poor trunk quality) d e 1 e ž 1 s h a e Tukaj smo prikazali le osnovne zveze in zakonitosti. Prikaz je tudi malo pomanjkljiv, ker ni prikazan vpliv dolžine debel. Vse to bomo nadomestili v naslednjem poglavju, kjer bomo prikazali regresijske in korela­cijske zveze in zakonitosti. 5 UGOTOVITVE REGRESIJSKE IN KO­RELACIJSKE ANALIZE 5 FINDINGS OF A REGRESSION AND COR­RELATION ANALYSIS Vse regresijske in korelacijske analize smo izvedli s ciljem, kako (koliko natancno in zanesljivo) kažejo (odražajo, napovedu­jejo) kazalci obravnavani pojav. Za kazalce smo izbrali dimenzije (mere) drevesa, ki jih ponavadi izmerimo in druge lahko in enoznacno ugotovljive znacilnosti drevesa. Tako so kazalci: -D -prsni premer drevesa z lubjem (cm), -Dp -prsni premer drevesa brez lubja (cm), -H -višina drevesa (m), -L -uporabna dolžina drevesa (m), -f -oblikovno število drevesa, -q -kakovost debla. Zaradi iskanja najboljših kazalcev smo vse pomembnejše regresije in korelacija izracunali z vsemi merami drevesa (npr. D in Dp, H in L ipd.). Izkazalo se je, da je prsni premer brez lubja le malo boljši kazalec, kot z lubjem. Podobno je z višino drevesa (H) in uporabno dolžino debla (L). Poleg tega lahko nekatere mere izmerimo na drevesu (D, H), medtem ko druge (Dp), šele na obdelanem (olupljenem) deblu. Zato bomo prikazali skoraj vse ugotovitve le s kazalci D in H. Le najpomembnejše in tiste, ki so za rabo v praksi pomembne, bomo prikazali z obema kazalcema. 5.1 Kolicina sortimentov v deblu 5.1 Assortment Quantity ina Trunk Regresijske enacbe, s katerimi lahko ocenimo deblovino debel in kolicino posa­meznih sortimentov v deblu, smo zbrali in prikazali v preglednici 6. Pri enacbah je · dan še korelacijski koeficient (R) in pov­precna napaka ocene (Se). Slednja je dana v relativni vrednosti (%) -pri potencnih enacbah in absolutnih vrednostih-pri poli­nomih. Za vsak izracun smo dali vec razlicnih enacb. Vzrok za to je v njihovi razlicni 14 Gozd V 54, 1996 Preglednica 6: Regresijske enacbe za oceno kolicine sortimentov v deblu Table 6: Regression equations with an assessment of assortment quantity ina trunk 11 St.eo. ENACBA R s' Equa/ion Equation number Vsi sorti men ti v deblu (V) Tile total number of assor1ments in a trunk (V) 12 V= 0,0000520""""""H0 "'" 0,9916 11,26% 13 V= 0,00007940'"""'L'"" 0,9925 10,56% 14 V= 1,132 · 014990 +0,003810' • 0,00001930' + 0,0487H 0,9794 0,221 Izkoristek Yiefd 15 1 = 0,7918L""'" 0,3912 2,84% Kolicina hlodov 1.KR Log quantity of the 1'' qua!i/y class 20a V1 =0,00410"·""'"H"'"'' 0,4593 42,70% 21a V1 :::0,0041320'''"'L ""''" 0,4740 42,23% 20b v, = 0,0002490'·"'" 0,9767 5,36% 22b v, = 0,0025 + 0,0002460' 0,9755 0,024 Kolicina hlodov 2.KR Log quantily of the 2" quality class 23a v2 = o,oooo0870'""'"H0 ·""'" 0,8499 47,11% 24a V2 = 0,0000104D"""L0 '"'' 0,8483 47,39% 23b V2 = 0,0000027 O'"''""H0 -' 0,9417 28,65% 23c V2 = 0,00000380"0,"H'·''"'' 0,8897 38,97~/0 24c V2 = o.ooooos1 o'=L"-= 0,8958 37,75% Kolicina hlodov 3.KR Log quantity of tile :r' quality class 25a V3 = 0,0022130"·""' 0,3226 75,9% 26a V3 = · 0,699 + 0,081 D -0,00230' + 0,000021 D' 0,6948 0,180 25c V3 = 0,004507D""''H""~"' 0,5614 80,31% 26c V3 = 0,464-0,0002640' + 0,000006230' · 0,01H 0,7365 0,235 Kolicina ostalega tehnicnega lesa The quan/ity of residua//umber 27 V4 = 1,34440""'H'·"'"" 0,6687 49,56% 28 V4 0,540-0,03020 + 0,00051 D'-0,000002970' + 0,0043H 0,7427 '"' Grafikon 4: Kolicina iz debla izdelanih sortimentov (dobra kakovost debel) Graph 4: The quantity of assortments made of a trunk (high trunk quality) 65 0,5 Gozd V 54, 1996 15 uporabnosti (racunanje razmerij, razlik, (a, b, c) pri številki enacbe pomeni, za vsot) in natancnosti. Pri vseh izracunih kakšno kakovost debel enacba velja: regresijskih enacb smo postavili enake -a - debla dobre kakovosti enacbe: V = aDbHc in V = a + b1 D + b2D2 -b- srednje + b3D' + b4H -c­ " slabe V pregledu dajemo regresijske enacbe Poleg enacb v preglednici 6, smo izra~ le z znacilnimi (p < 5 %) cleni. cunali še enacbo za skupno kolicino hlodov Enacbe smo oznacili s številkami. Crka 1. in 2.KR. za dobro in srednjo kakovost debel. Grafikon 5: Kolicina iz debla izdelanih sortimentov (srednja kakovost debel) Graph 5: The quantity of assortments made of a trunk (medium trunk quality) 65 Grafikon 6: Kolicina iz debla izdelanih sortimentov (slaba kakovost debel) Graph 6: The quantity of assortments made of a trunk (poor trunk quality) 4 3,5 o ost. t. les/other teh. w. o hlodi 111/logs 111 3 mJ hlodi 11/logs 11 2,5 ra hlodi 1/logs 1 m' 2 1,5 0,5 o +'---.1.+'--4-""'""'-+ 20 25 30 35 40 45 50 55 60 prsni premer drevesa z !ubjem/breast-height diameters with bark 65 16 Gozd V 54, 1996 = o,ooooo442D2,2s41H1,2024, V12 R = 0,9346, Se= 28,7% Iz pregleda enacb za racunanje kolicine (volumne) posameznega sortimenta v deb­lu vidimo, da so stopnje korelacije in zato tudi zanesljivost izracunov zelo razlicni. Pri sortimentih, ki so bolj enakomerno razpo­rejeni in jih je vecji delež v deblu, so enacbe zanesljivejše (npr. za hlade 2. KR), za dru­ge pa manj. Poudariti velja ugotovitev, da so vsi regresijski koeficienti zelo znacilni. Vecina jih ima manjše tveganje p < 0,0001. Nekoliko so zanesljivejše enacbe, kjer so kazalci brez lubja in vrha (Dp in L). Razlike so ponekod znatne. Zlasti nezanesljiv je izracun kolicine hlodov 1. in 3. KR. Iz tega lahko zakljucimo dvoje: 1. Kakovost debel je individualna znacil­nost debla (vsakega posebej). 2.Tudi tako groba merila, ki smo jih upoštevali pri razvršcanju hlodov (premer in konicnost), razmeroma podrobno raz­vrstijo hlade po njihovi kakovosti. To se kaže zlasti pri prvih hlodih iz debla (glej razpredelnico 5), ki padejo zaradi kanic­nosti tudi v 3. KR. To povzroca variabilnost in manjšo zanesljivost. Iz povedanega lahko sklepamo,da bo izracun kolicine hlodov 2. KR razmeroma zanesljiv že za posamezno drevo. Izracun kolicine drugih sortimentov za posamezno drevo pa je precej tvegan. Je pa dovolj natancen in zanesljiv, ce to naredimo za nekaj dreves. Tu se napake izravnajo. Tako tudi ponavadi delajo. 5.2 Izkoristek deblovine 5.2 Trunkwood Yield Izkoristek deblovine nam pove, kolikšen delež deblovine smo izrabili oziroma pro­ dali v sortimentih. Razlika do 1 je nad mera, napake izmere (oblike in zaokroževanja) in žag. Regresijska enacba za izkoristek, izracu­nana iz izkoristka vsakega debla, je enac­ba 15 v razpredelnic! 6. Vpliv debeline na izkoristek se je pokazal kot neznacilen. Enacbo oznacuje nizka korelacija, kot je navadno pri razmerjih. Enacba je dovolj zanesljiva in natancna. Povprecna maksimalna napaka regresije je okoli 5%. Izkoristek lahko racunamo tudi iz razme­rij regresijskih enacb za volumen sorti­mentov v deblu (V) in deblovino debla. 1 = V/UV Grafikon 7: Delež iz debla izdelanih sortimentov (dobra kakovost debel) Graph 7: The share of assortments made of a trunk {high trunk quality) 100 90 BO d e 70 1 e 60 ž 50 1 s 40 h 30 a r 20 e 10 o lil hladi 1/logs 1 El hladi 11/logs Il D hladi 111/logs lil D ost. t. les/other teh. w. 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 prsni premer drevesa z lubjem/breast-height diameters with bark Gozd V 54, 1996 17 To je razmerje enacb 12 oz. 13 in 10 oz. 11. Izpeljana enacba za razmerje (izko­ ristek) je: 30 1 = O, 765400.0067H o.0444 Iz obeh enacb vidimo, da je izkoristek odvisen predvsem od dolžine debla. Z vecjo dolžino narašca. V povprecju vzorca (preglednica 4) je izkoristek 91,5% in se giblje od 90,2% pri najtanjših in najkrajših do 92% pri debelejših. Za posamezno deblo je najnižji izkoristek 79 % in najvišji 98%. Razlika 1 -1 = Iz, je "izguba", razlika med dejanskim in tržnim volumnom debla. Vsebuje napake izmere (oblika debla in zaokroževanje mer sortimentov, kot jih dolocajo naši predpisi), nadmere in žag. V raziskavi o napakah izmere sortimentov (REBlJLA 1994a) in za izdelavo deblov­nice (REBULA 1994b -preglednica, str. 24), smo ugotovili enaka razmerja z dejan­skimi merjenji sortimentov. Velja ponovno poudariti, da nastaja vecina "izgube" zaradi napacnih dolocil o izmeri sortimentov. Te razlike so zaradi daljših sortimentov in nepravilnih (nepo­trebnih) nadmer še vecje. Zato je še vedno perece in aktualno vprašanje posodobitve predpisov o izmeri sortimentov. 5.3 Delež sortimentov 5.3 A Share of Assortments Regresijske enacbe, s katerimi lahko ocenimo delež posameznega sortimenta v skupnem volumnu iz debla izdelanih sorti­mentov, so prikazane v preglednici 7. Opozoriti moramo, da enacbe kažejo delež (%) posameznega sortimenta od volumna vseh sortimentov v deblu (V -tržne mere debla) in ne od deblovine. Za oceno kolicine posameznega sortimenta iz izracunane kolicine deblovine, moramo Preglednica 7: Regresijske enacbe za oceno deležev posameznega sortimenta Table 7: Regression equations for the assessment of the shares of an individual assortment ENACBA R Equatron Hlodi 1. KR The /o gs of the first quality class P, = · 1, 195+0,06690 • 0,0009730• + 0,000003760' + 0,0046L 0,6668 P, = ·1,021 + 0,0670 • 0,00130' + 0,000007750' + 0,0044l 0,4777 H 1 odi 2. KR The lo gs of the second quality class Št. en. Equatlon number '" 31b Se 0,144 0,111 32b 32o 33a,b 34a,b 34' 35 36 '" 37a,b "' 38a 38b P, = · 1,514 + 0,0980 • 0,00150' + 0,00000790' P, = · 1,369 + 0,0740 · 0,000630' P, = · 2522 + 0,1470 • 0,00240' + 0,00001190' + 0,015l H lo di 1. in 2. KR The log s of the first and second quality class es P" = · 2,669 + 0,150 • 0,00240' + 0,00001140' + 0,0075l H 1 o di 3. KR The lo gs of the third quality class P, = 0,726 · 0,0202l P, = 0,772 • 0,0002550' + 0,00000350' · 0,013l O stali tehnicni '" Residuallumber P, = 3,241 • 0.1850 +0,00340' • 0,00002090' De 1 e ž vseh hlodov skupaj The share of the total number of lo gs P,., = · 2,241+ 0,1850 • 0,00340' + 0,00002090' Delež hlodov 3. KR The Share of the log s of the lhird quality class P, = 0,428 + 0,0250 • 0,001 O'+ 0,00000950' • 0,0075L P, = 0,281 + 0,0380 • 0,0010' + 0,00000900' • 0,015L De 1 ež hlodov 1. KR The share of the log s of the first quality class P, = · 1,155 + 0,0620 · 0,00090' + 0,00000350' + 0,0075L P = ·1 300 + 0,0860 • 0,000180' + 0.00001140' + 0,0075L 1 0,7396 0.172 0,8773 0,154 0,8603 0,167 0,143 0.9100 0,190 0,5231 0,197 0,4670 0,9023 0,092 i '18 Gozd V 54, 1996 najprej izracunati kolicino (volumen) vseh sortimentov (V) in nato iz nje kolicino posameznega sortimenta. V = v(fDr) ali V = UV x 1 Vi= (V) x Pi V preglednici 7 vidimo, da so zveze med kazalci (D, H in L) in deleži posameznih sortimentov zelo tesne, pri sortimentih, ki imajo velik delež (2. KR hlodov), ali pa se javljajo vedno le v dolocenem delu debla (ostali tehnicni les). Pri drugih sortimentih so zveze precej ohlapne. Kljub tesnim zve~ zam pa so najvecje pricakovane napake ocene deleža sortimenta za posamezno drevo razmeroma velike. Te napake se gibljejo med 20 in 30 %. V spodnjem delu seznama enacb za oceno deleža sortimentov v deblu so prikazane izvedene enacbe. Izracunane so z odštevanjem deležev. Od 1 smo odšteli enacbo za delež ostalega tehnicnega lesa (enacba 35) in dobili enacbo za delež vseh hlodov (36). Od te smo odšteli delež hlodov 1. in 2. KR (enacbo 33 a, b-vsota hlodov 1. in 2. KR je pri deblih dobre in srednje kakovosti enaka) in dobili delež hlodov 3. KR (enac. 37a, b in za delež hlodov pri dobri in srednji kakovosti debel). Enacbo 37c smo dobili z odštevanjem enacbe 32c od enacbe 36. Razlika enacb 33a, b in 32a ter 32b, nam kaže delež hlodov 1. KR ustrezne kakovosti debel. To smo naredili iz dveh vzrokov: -da bi se izognili racunanju z enacbami, obremenjenimi z velikim tveganjem, -da bi zagotovili, da je vsota vseh de­ležev 1. Pregled regresijskih enacb v preglednici 7 kaže, da dolžina debla ob nespreme­njenem prsnem premeru zelo malo vpliva (ponekod je celo neznacilna) na izracun deleža sortimentov. Zato jo kaže pri prak­ticnemu racunanju zanemariti, posebno zato, ker to mero debla težko izmerimo. Ce namesto dejanskih dolžin debla upošte­vamo povprecje izmerjenih dolžin, dobimo enacbe: S to poenostavitvijo enacb smo vgradili napako najvec 1 ,2 % -pri najkrajših, in najvec 0,67%-pri najdaljših drevesih. 5.4 Vrednost debla 5.4 Trunk's Value Povprecne vrednosti debla po debelin­skih stopnjah in kakovostih smo prikazali v preglednici 8. Table 8: Trunk's value Vrednosti iz preglednice 8 smo prikazali tudi na grafu 1 O. Regresijske enacbe za oceno vrednosti debel so prikazane v preglednici 9. Iz preglednice 8 in 9 ter grala 1 O je razvidno, da vrednost debla narašca z njegovo debelina progresivno. Kljub temu, da z narašcanjem debeline narašca tudi dolžina debel (višina dreves), je opazen tudi vpliv dolžine debla. Tudi z vecjo dolžino debla, ob nespremenjenem premeru, nara~ šca vrednost debel progresivno. Zlasti je to opazno, ce racunamo z uporabno dolži­no debla. Vidimo tudi, da je do debeline (prsni premer) 35 cm, vrednost debel prakticno enaka pri vseh treh kakovostih debel. Šele pri debelejših drevesih, kjer je delež hlodov 1. KR vecji, nastajajo znatne razlike pri vrednostih debel. Debla dobre kakovosti so okoli 1 O% vrednejša od slabih. Regresijske enacbe za izracun vrednosti debla se odlikujejo z zelo visoko in tesno 381a P1 =-0,131 + 0,0620-0,000902 + 0,000003503 381b P1 =-0,276 + 0,0860-0,0001802 + 0,000011403 321 c P2 = -1,473 + O, 1470 -0,002402 + 0,000011903 371 a,b P3 = -0,549 + 0,0250 -0,001 002 + 0,000009503 371 c P3 = -0,673 + 0,0380 -0,001002 +0,000009003 GozdV 54, 1996 19 Sortimentne in vrednostne tablice za debla jelke korelacija. Kljub taki korelaciji pa so indivi­5.5 Vrednost lesa v deblu dualne napake pri izracunu vrednosti posa­5.5 Timber Value in a Trunk meznega drevesa lahko razmeroma velike. Vrednost lesa v deblu nam kaže relativno Dosegajo lahko celo 35-40%. Izracun je vrednost 1 m3Jesa v posameznemu deblu. nekoliko zanesljivejši, ce racunamo z upo­To je povprecna vrednost 1 m3 vseh iz rabno dolžino debla. debla izdelanih sortimentov. Upoštevana Ugotovimo lahko, da prsni premer debla je tudi že izguba, oziroma izkoristek debla. in višina drevesa (H), ali uporabna dolžina Vrednost lesa v deblu smo prikazali na debla (L), dobro kažejo njegovo vrednost. grafu 11 in v preglednici 1 O. Preglednica 9: Regresijske enacbe za oceno vrednosti debel Table 9: Regression equations for the assessment oftrunks' value št. enac. Equation number ENACBA Equation R Se ''lo 40 a 41 a 40 b 41 b 40 c 41 c' Ea-0,00000625D2 _3()J~H'·'"~ Ea = 0,00001 04D2 'nCG< 0,8272 10,0% 44b E"" = -0,882 + 0,980 • 0,00170, + 0,000009450' + 0,002H 0,9272 0,051 42o E~, = 0,1731 O"~""H";o" 0,8345 8,71% 43o E~, = 0,18740~"".L 02"' 0,8465 8,40% 44o E __ --0,587 +0,0780-0.00140' + 0,000007570' + 0.0025H 0.9276 0.044 20 Gozd V 54, 1996 V preglednici 1 O vidimo, da vrednost lesa V preglednici 11 so zbrane regresijske v deblu z debelina najprej hitro narašca, enacbe za oceno vrednosti lesa v deblu. pri debelini (prsnem premeru ) 40 -50 cm Tu vidimo, da imajo enacbe 44, v obliki doseže vrh in se nato pocasi zmanjšuje. polinoma 3. stopnje, zelo visoko in tesno Vrednost debel dobre kakovosti kulminira korelacija in zagotavljajo željene zanes­prej in kulminacija je bolj izrazita. Pri ljivost in natancnost. Tu lahko racunamo z slabših kakovostih debel nastopi kulmi­okoli 1 O odstotnimi najvecjimi napakami nacija vrednosti pozneje in ni toliko izrazita. pri izracunu vrednosti lesa za posamezno deblo. Grafikon 8: Delež iz debla izdelanih sortimentov (srednja kakovost debel) Graph 8: The share of assortments made of a trunk (medium trunk quality) Grafikon 9: Delež iz debla izdelanih sortimentov (slaba kakovost debel) Graph 9: The share of assortments made of a trunk (poor trunk quality) lil hladi 1/logs 1 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 prsni premer drevesa z lubjem/breast-height diameters with bark 100 90 d 80 e 1 70 8 60 ž 1 50 s 40 h a 30 20 e 20 lll hladi 1/lags 1 lEl hladi Il/log s Il Ohladi 111/lags lil o ost. t. les/other teh. w. 25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 prsni premer drevesa z lubjem/breast-height diameters with bark GozdV 54, 1996 21 5.6 Kazalci vrednosti lesa 5.6 Timber Value lndices Pregled regresijskih enacb in korelacij­skih koeficientov nam pokaže, da je prsni premer jelke (debla) z lubjem dovolj dober in torej uporaben kazalec vseh obravna­vanih znacilnosti debel: -neto lesne mase, -kolicine sortimentov skupaj ali vsakega posebej, -deleža posameznega sortimenta, -vrednosti debla in -vrednosti lesa v deblu. Poleg prsnega premera sta dodatna ka­zalca še: -kakovost debla, ki vpliva na sestavo sortimentov in tako tudi na vrednost debla in lesa v deblu, zlasti pri debelejšem (nad 40 cm prsnega premera) deblu; -višina drevesa ali uporabna dolžina debla. Ta mera debla dodatno, (poleg Grafikon 1 O: Vrednosti debel razlicnih kakovosti in debelin Graph 10: Trunks' values of different quality classes and diameters 4 3.5 3 2,5 E 2 1,5 0.5 o D dobra/high lEl srednja/medium D slaba/poor 5 7 8 9 10 11 do 12 13 in vec debelinske stopnje/diameter classes Grafikon 11: Vrednost lesa v deblih razlicnih kakovosti in debelin Graph 11: Timber value in trunks of different quality classes and diameters 1,2 O dobra/high !El srednja/medium oslaba/poor 0,8 EM 0,6 0.4 0,2 o 5 6 7 8 9 10 11do12 13invec debelinske stopnje/diameter classes 22 Gozd V 54, 1996 prsnega premera) pojasni 5 -1 O% varia­bilnosti. Upoštevanje dolžine debla poveca natancnost za okoli 2 -4 %. Nekoliko boljši kazalec je uporabna dolžina debla. Njena uporaba v praksi pa je manj priroc­na, ker jo težje izmerimo. 6 TABLICE 6 TABLES V tablicah smo prikazali izracunane vred­nosti posameznih kolicin za kazalca prsni premer in višina drevesa. Tablice smo izracunali iz ustreznih regre­sijskih enacb. Za vsako kolicino smo izbrali najbolj zanesljivo enacbo (z najvišjo korela­cija). Katero enacbo smo upoštevali, smo oznacili na vrhu tablice. Nekatere regresijske enacbe so premalo zanesljive. Zato prihaja pri izracunanih vrednostih ponekod do nesmislov, npr. vsota volumnov vseh sortimentov v deblu se razlikuje (V1+V2+V3+V4 *V) od vol um­nov iz debla izdelanih sortimentov. Te razlike so vecje na robovih tablic (pri najnižjih in najvišjih višinah in premerih). V glavnem (v sredini tablic) so razlike mini­malne. Razlike smo odpravili tako, da smo vsoto uskladili. Ravnali smo tako, da nismo spreminjali kolicin (ali smo jih manj), ki so najbolj zanesljive in so izracunane iz regre­sijskih enacb z vecjo zanesljivostjo (tesnej­ša korelacija in manjša napaka ocene). Ce so bile enacbe enako zanesljive, smo vse kolicine sorazmerno zmanjšali ali povecali. Izracun kolicin v tablicah je pokazal tudi uporabnost enacb. V splošnem so enacbe uporabne. Podrobneje bomo njihovo upo­rabnost dolocili pri obravnavi skupin tablic. 6.1 Kolicina iz debla izdelanih sorti­mentov 6.1 The Quantity of the Assortments made of a Trunk V tablici 1 so po debelinskih stopnjah in višinah drevja prikazani volumni vseh iz debla izdelanih sortimentov. Lahko bi temu rekli tudi tržni (komercialni) volumen debel. V tablicah 2 -4 so prikazani volumni posameznih sortimentov v deblu za razlic­ne kakovosti debel. Racunali smo, kot je opisano v uvodu tega poglavja. Seštevki (vsote) sortimentov, izracuna­nih iz enacb, dajo pri drobnem in kratkem drevju previsoke, pri dolgem in debelem pa prenizke rezultate. Vsi sortimenti so prikazani le v tablici 2. Ker je kolicina ostalega tehnicnega lesa enaka pri vseh kakovostih debel, smo jo prikazali le v tabli ci 2. V tabli ci 2 so podatki za debla dobre, v tablici 3 srednje in v tablici 4 slabe kakovosti. Tablica 1: Kolicina iz debla izdelanih sorti men­ lov (v m3) Table 1: The quantity of the assortments made of a trunk (in m") Enacba:12 Equation: 12 V•~na Hai!Jtll m 0" " o'" " "' 0.~ " o~ '" "' o ' " o.•2 0.44 1 '" " 1 " oo 1 " " 0,37 O>; "' OM o~ o" "' " 0,57 0.41 0.76 " "' "' '" 000 OM " 1.07 MS o~ O.M "' 1,39 1,69 0,32 0.43 1.12 1 " " "" 0,69 "" o~ o ... 0.91 1.17 1.4~ 1.76 0,95 1,51 ~ 0,35 0.52 0.72 '·M '" " " " ~ '" " '" " " Oellelinskc stopnja D1nmo~nr dassns • ' " " ,,. 0,99 0.54 1.57 1.91 2.6B 1 0.56 "' "" 'm o'" 0.60 1.75 2.13 2.9~ ''" '·~ 1,14 3.09 1.81 ·~ '"" "" 1,87 1.51 2.72 0.~ 1.18 ··~ "' "' 1,22 1,93 ·~· 3,30 0,66 '"' 1.55 2,35 2.80 '" ,., oo; 1,99 2,42 0,68 2.89 3.40 '" 0,71 000 1.65 3.50 2.05 2.49 '" 3,06 1.70 2,11 2,56 3.60 "' "' 'oo 1.03 1.37 1.74 2.16 3.14 •m ,., 1.79 2,70 "' ·~ '" 3,31 1.44 2.28 "' '·M '·n "' 3,39 3,99 '·oo : 'M '·M 1.92 2,40 2.91 4,19 2.45 2.9B 3,56 "' "' 2,51 OM 4,33 3.12 3.73 '" '" 6.2 Deleži sortimentov v deblu 6.2 Assortment Shares ina Trunk V tablicah 5 -7 smo prikazali delež vsakega sortimenta v tržnem volumnu debla. V tablici 5 so prikazani vsi štirje sortimenti, v naslednjih pa le, kar je druga­ce kot v tablici 5. Težave izracunov so tudi tu take, kot smo jih že opisali. Podatki za sortimente z velikim deležem so bolj zanesljivi. Hkrati pa že majhna razlika v deležu pomeni obcutno absolutno napako (v m'). Velja GozdV 54, 1996 23 tudi obratno; majhni deleži so obremenjeni z vecjim tveganjem, v absolutnih merah pa znese malo. Podatki o deležih v tablicah 5 -7 so drugacni, kot ce bi jih racunali iz podatkov v tablicah 2, 3 in 4. Razlike so majhne, vcasih so le zaradi zaokroževanja. Težko je ugotoviti, kateri podatki so zanesljivejši. Verjetno pa bodo za rabo v praksi priroc­nejši podatki o deležih. Iz vsega povedanega lahko sklepamo o zanesljivosti rabe regresijskih enacb za oceno kolicine ali deleža posameznega sortimenta. Enacbe so uporabne v mejah, kot smo jih že omenili. Zelo tvegano je z njimi racunati delež ali kolicino posamez­nega sortimenta. Izracunati moramo kolici­ne ali deleže vseh sortimentov za konkretni primer in jih nato uskladiti. Zato bo za prakso pripor ocljiv ejša raba podatkov iz tablic. 6.3 Vrednost debla 6.3 Trunk' s Value Vrednost debla smo prikazali v tablicah 8 -1 O. Izracunana je iz regresijskih enacb v preglednici 9 z zelo visoko stopnjo korelacija (R = 0,984). Zato so podatki zanesljivi. Podatki v tablicah 8 -1 O o vrednosti debla združujejo v bistvu podatke tablic 2 -7 in jih ovrednotijo še z vrednostjo (ceno) lesa. Zato lahko z njimi, ob približno enake­mu razmerju cen jalovih gozdnih sortimen­tov (hlodov in celuloznega lesa), kot smo jih upoštevali v naših izracunih, uspešno nadomestimo vse prejšnje tablice. Ne samo to! Racun z vrednostjo debla je za­nesljivejši in veliko prirocnejši. Zlasti pri­meren je ob racunanju prodajnih cen pri prodaji na panju in cenitvi vrednosti goz­dov. Ob primerni razvrstitvi odkazanih Tablica 2: Kolicina iz debla izdelanih sortimentov po kakovostnih razredih Table 2: The quantity of the assortments made of a trunk by quality classes Kakovost debla: DOBRA Enacbe: 20a za 1.KR, 23a za 2. KR, 26a za 3. KR, 28 za Oti. Trunk quality: high Equations: 20a for the logs of the first quality class, 23a for the logs of the second quality class, 26a for the logs of the third quality class, 28 for residuaf /umber. Višina Kakov. Debelinske stopnje drevja razred Diameter classes Tree sort. 5 6 7 8 9 10 11 12 13 height Assortment m quality class Volumen sort1menta ' o. o 1 m' Assortment's vo/ume in 0.01 m' 1 10 2 3 4 011 13 1 15 2 5 22 3 9 22 22 Oti 16 10 7 1 5 19 33 44 53 20 2 12 30 41 55 71 89 3 13 23 23 20 19 21 25 011 19 13 8 7 5 3 2 1 11 29 43 56 69 72 75 25 2 20 37 49 68 87 107 135 161 3 15 23 23 20 29 21 25 34 50 011 24 15 10 9 6 5 4 4 3 1 19 36 57 73 86 89 93 30 2 41 58 77 99 124 157 187 3 23 21 18 21 26 36 54 011 12 10 8 6 6 6 5 1 68 87 102 111 108 35 2 86 112 142 179 219 3 19 20 25 34 55 Oti 10 9 8 7 7 24 GozdV 54, 1996 Tablica 3: Kolicina iz debla izdelanih hlodov po kakovostnih razredih Table 3: The quantity of fogs made of a trunk by quality cfasses Kakovost debla: SREDNJA Enacbe: 20b za 1. KR, 23b za 2. KR, 28 za 3. KR Trunk quality: medium Equations: 20b for the logs of the first quality class, 23b for the fogs of the second quality class, 28 for the /ogs of the third quality class. Tablica 4: Kolicina hlodov 2. in 3. kakovostnega razreda v deblih slabe kakovosti Table 4: Log quantity of the second and third quality class in the trunks of poor quality Enacbe: 23c za 2. KR in 26c za 3. KR Equations: 23c for the Jogs of the second quality class, 26c tor the log s of the third quality class. Višina drevja Tree height m Kakav. razred sort. Assortment quality class Debelinske stopnje Di ame ter class es 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Volumen h 1 o d a o' o 1 ' Loa's votume in 0.01 m' m' 10 2 3 4 15 2 3 9 7 20 18 26 20 2 3 13 9 26 33 25 So 30 72 36 92 44 112 55 25 2 3 15 20 23 46 24 71 27 98 32 124 40 151 50 170 71 190 96 30 2 3 60 23 91 24 125 27 159 34 191 45 220 64 246 88 35 2 3 153 20 193 26 236 33 270 54 303 79 dreves (po kakovosti debel, debelinski Prednosti takega racunanja so vec kot stopnji in višini) lahko neposredno izracu­ocitne. Podobno je racunanju kupopro­namo vrednost lesa, ki je predmet kupa­dajnih zneskov (cen), kot je v navadi v prodaje. nekaterih nemških deželah, Švici, ipd. GozdV 54, 1996 25 Mogoce se ga bomo priucili tudi pri nas in ga šcasoma usvojiti. Ko obravnavamo prednosti takega nacina izracunavanja kupoprodajnih zneskov (cen), je vredno ponovno opozoriti, da bi bilo tako obra­cunavanje veliko enostavnejše, zanes­livejše, korektnejše in zato tudi nazornejše, brez sporov ipd., ter sprejemljivejše za vse stranke v postopku, ce bi dopolnili tudi dolocila standarda. Gre za to, da bi kako­vost bolj dolocevala merljiva (tudi avtomat­sko) merila (debelina hlodov, konicnost) in manj razne napake, ki jih težko ugotav­ljamo, poleg tega pa še slabo odražajo kakovost in vrednost sortimentov. 6.4 Vrednost lesa v deblu 6.4 The Value of Timber in a Trunk V tablicah 11 -13 smo prikazali relativno (primerjalno) vrednost 1 m3 lesa v deblih razlicnih kakovosti in dimenzij. Vrednost debla (enacbe v preglednici 9 in tablice 8 -1 O) kaže vrednost debla kot skupen odraz njegove velikosti (kubature) in kakovosti (sestave sortimentov). Vecji del razlik nastaja tu zaradi razlik v velikosti debel. Nasprotno temu pa vrednost 1 m3 lesa v deblu (enacbe v preglednici 11 in tablice 11 -13) kažejo povsod le povprecno vred­nost 1 m3Jesa v deblu dolocenih znacilnosti (kakovosti, debeline, dolžine). Tako razlike med vrednostmi 1 m3 lesa v deblu kažejo le razlike v kakovosti debel oziroma razlike, ki nastajajo zaradi razlicne sortimentne sestave debel. Izlocen je vpliv velikosti debel. V tablicah 11 -13 smo prikazali vredno­sti, izracunane iz enacb 44. Le-te so za­nesljivejše in dajejo bolj prilagojene vred­nosti, kot pa enacbe 42 in 43. Tablica 5: Delež sortimentov v tržnem volumnu debla Table 5: The share of assortments in the market vo/ume of a trunk Kakovost debla: DOBRA Enacbe: 31 a za 1. KR, 32a za 2. KR, 34a,b za 3. KR, 35 za Oti Trunk quality: good Equations: 31a for the /ogs of the first quality class 32a for the logs of the second quality class, 34a, b for the logs of the third quality class, 35 for residual/umber. Višina drevja Kakav. razred Debelinske stopnje Diameter class es Tree sort. 5 6 7 8 9 10 11 12 13 hetghl Assonmenl m qua/ily class Delež sortimenla Assor1ment's share % 1 10 2 3 011 28 72 1 1 15 2 13 44 3 36 59 44 011 64 28 12 1 7 21 28 32 29 20 2 22 46 48 51 52 54 3 38 50 35 22 15 14 15 Oli 62 28 12 9 6 2 2 1 14 25 30 35 32 29 26 25 2 33 46 48 52 52 53 55 56 3 39 39 28 18 13 12 13 14 17 Oli 61 28 12 9 5 3 2 2 1 1 21 29 36 35 34 30 27 30 2 43 49 48 51 51 54 55 3 24 13 11 11 12 14 16 Oli 12 9 5 3 3 2 2 1 36 37 36 33 27 35 2 49 52 52 55 57 3 9 7 9 10 14 Oli 6 4 3 2 2 26 Gozd V 54, 1996 Tablica 6: Delež hlodov v tržnem volumnu debla Table 6: The share of logs in the market vo/ume of a trunk Kakovost debla: SREDNJA Enacbe: 31bza 1. KR, 32bza2. KR, 34za3. KR Trunk's quality: medium Equations: 31 b for the Jog s of the first quality class, 32b for the /ogs of the second quality class, 34 for the /ogs of the third quality class. Tablica 7: Delež hlodov v tržnem volumnu debla Table 7: The share of logs in the market vo/ume of a trunk Kakovost debla: SLABA Trunk quality: poor Enacbe: 32c za 2. KR, 34c za 3. KR Equations: 32c tor the log s of the second quality class 34c for the /ogs of the third quality class. Višina drevja Tree height m Kakav. razred sort. Assortment quality class Debelinske stopnje Diameter classes 5 6 7 8 9 10 11 12 13 O e 1 e ž sortimenta % Assortment's share 10 2 3 28 15 2 3 36 20 51 37 51 20 2 3 38 26 46 47 41 56 35 63 33 67 31 66 32 25 2 3 39 34 38 54 34 63 28 70 25 74 23 74 24 68 30 65 34 30 2 3 63 25 71 20 77 18 81 16 79 18 76 22 72 26 35 2 3 84 10 86 10 85 12 82 16 78 20 GozdV 54, 1996 27 Tablica 8: Vrednost debla dobre kakovosti Tab lica 1 O: Vrednost debla slabe kakovosti Table 8: The value of a trunk of high quality Table 1 O: The value of a trunk of poor quality Enacba: 40a Equation: Vi~lna Troo hCJg/1! m " " " " " o" 0.12 0.13 014 0.15 017 0.16 o 19 0.20 0.22 0.23 0.24 0.26 0.27 0.28 0.30 031 0.32 0.33 0.23 0.25 0.27 0.28 030 0.32 0.35 0.37 0.39 0.41 0.43 045 047 0.49 051 0.53 O.S5 0.57 0.60 Oobo!lnGko stopnje Olamowr da$$0< " O. B 0.42 0.45 062 0.48 066 o. 1 071 0.94 0.54 0.75 1.00 1.29 1 G2 o 57 0.79 1.05 1.36 171 0.83 1.11 1.43 1.60 0.63 ()87 115 1.50 1.69 o. 6 091 1.22 156 19-9 o 9 096 1 8 165 2.06 0.72 100 1.33 1.n 217 0.75 1.1)4 1.39 1.60 2.26 o. s 1.09 1.45 1 67 2.36 0.61 113 1.51 195 2.45 0.84 1.17 1.57 2.02 255 1 2 162 2.10 264 091 1.26 1.63 2.17 2.74 o. 4 1 :>0 1.74 2.25 2.83 180 2.3:l 2.93 "' 1.86 240 3.02 '" 192 248 312 Ulil 2.56 3.22 2.6:! 3.31 271 341 3.51 " 2.00 2.11 2.22 2.:14 2.45 256 2 68 2.79 2.91 302 314 3.26 3.37 3.49 361 3.73 3.85 3.97 4 09 4.21 4 33 " 2.42 2.SG 2.69 2 63 2.97 311 3.24 3.38 3 52 3(16 381 3.95 4.09 4.23 433 452 466 4.81 4.95 5.10 5.24 Tab lica 9: Vrednost debla srednje kakovosti Table 9: The value of a trunk of medium quality Enacba: 40 b Equation: Vi~"" 7roo IJCir;/11 m 10 " " ()11 o" o" ' .. 014 0.16 0.22 0.24 " o 17 0.25 o 18 0.28 019 0.30 0.21 0.32 O.z! 0.34 0.23 (),36 0.24 0.38 o.2s o.4o v 0.42 0.28 0.44 0.30 0.46 0.31 0.4ll 0.32 0.51 0.:14 0.53 0.55 0.57 o.s9 Dobollnsko SIOPnto Di.omorwdoss"s 10 \1 0.38 0.41 0.44 0A7 O 053 1.29 1.53 1.61l 2.26 o 6 1.3!:1 1.62 1.98 2.39 o,se 1.43 1.70 2.09 2.52 0.1 1.50 1.79 2.19 264 0,(;4 1.58 188 2.30 2Tl 067 1.65 1 96 2.41 2.90 0.70 1.72 2.05 2.51 3.03 0.73 1.60 2.14 262 316 0.76 1.87 2.23 2.73 3.29 079 1.95 2.32 2.84 3.42 o. 2.02 2.41 .95 3.55 o.es 2.10 2.50 306 368 0.9 2.17 2.59 3.17 3.02 0.92 2.25 2.68 3.28 3.95 2.33 2.Tl 3.39 4 08 2 40 2.86 3.50 4.21 2.48 2.95 361 4.35 2.55 3.04 3.72 448 2.63 3.13 3.83 4 62 2.71 3.22 3.95 4.75 3.31 4.06 4.69 Enacba: 40 c Equation: DobolloGko •tcpnje Di•meror <>"a.<.!16S " 0.31! OAO 04."l o 46 049 0.51 1.19 1.48 181 0.54 1.25 156 1.91 '" 1.32 164 201 "" 057 "' 0.60 1.72 2.11 0.63 1.45 1.80 2.21 ··~ 1.51 1.89 2.31 O 65 m ··~ 0.68 1.58 1.97 2.41 071 1.64 205 2.51 "' '"' 3.14 077 0.74 1.71 2.13 2.61 1.78 2.22 2.71 oso 1.84 2.30 2.81 '" ·~ 0.83 1 91 2.38 2.92 •w 1 90 2 47 3.02 086 ·~ oen 205 255 312 2.11 264 3.22 "' ·~ 216 2.72 3.33 2 0.11 o.a.e " 0,70 0.!1-!l o1a o.a.e o.1a o.sa o 89 0.89 POVZETEK Sortimentne in vrednostne tablice za debla jelke Tablica 13: Relativna vrednost 1 m31esa v deblu slabe kakovosti Table 13: Relative value of 1m3 of timber in a trunk of poor quality Enacba/ Equation: 44 c Z raziskavo smo poskušali ugotoviti, ali je mož­no izdelati merila za ocenjevanje kakovosti (kako­vostnih razredov) debel oziroma napoved kolicine in sestave ter delež posameznega sortimenta {hlo­di, ostali tehnicni les), ali še natancneje, posamez­nega razreda hlodov. Poleg tega smo poskušali ugotoviti, kako zanesljive so take ocene in katere znacilnosti debel so primerni kazalci za ponazar­janje kolicine oziroma deleža posameznega kako­vostnega razreda. Za raziskavo smo 284 debel jelke z lesno maso 486 m3 in debeline od 20 do 81 cm simulirano krojili po razlicnih kriterijih. Krojenje smo simulirali na racunalniku za vsako deblo posebej, pozna­vajoc njegov vzdolžni prerez (oblicnico, konturo). Pri krojenju smo upoštevali dolocila veljavnega standarda (JUS) za sortimente smreke-jelke. Za vsak sortiment (kos, hlod) smo ugotovili njegove mere (srednji in koncna premera, konicnost, volu­men), kakovostni razred in druge znacilnosti. Se­števek vseh hlodov v deblu nam je dal vrednosti za celo deblo, kolicino posameznega sortimenta in njegov delež v deblu ter vrednost debla. Z ustrezno racunalniško obdelavo podatkov smo poiskali ustrezne zveze, zakonitosti, in preskusili zanesljivost ugotovitev. Raziskava in študij literature so nam omogocili naslednje najpomembnejše ugotovitve: 1. Razvršcanje hlodov jelke in smreke v kako­vostne razrede s kriteriji veljavnega standarda ne daje zanesljivih rezultatov.lz vzorcev hlodov slab- Oc~olln•k• 10 o 9 11 060 O.GO 0.00 0,60 0,73 0,61 0,73 061 0,73 082 061 073 082 061 074 0.62 0!;2 074 om 0.!;2 074 O.Sl 062 074 o.Sl 0.82 0,75 oro 0,113 0,63 075 0,63 0.75 01!4 0.63 0,75 08-1 063 076 o&~ O.ll4 07G 01!4 oas O.ll4 076 0.76 oas o.n o.as 0.77 0.85 0.86 0,06 stQpnjo 10 0.97 0.97 0,97 o.s1 0.98 0,98 0.98 0.98 oss 0,99 099 099 0.93 0.99 1 .oo 1.00 1.00 1,00 1.00 n 0.9<> 0,96 o.9s 0.97 0,97 097 0,97 o.97 0.98 o.sa o.9a 0,98 0.98 0.99 099 0,99 0,99 1 oo 1,00 12 0,94 o94 0.94 0,95 095 0,95 oos 095 o,gs o.% 0.96 0.96 0.00 0,97 0.97 0,97 097 0,97 0,98 13 o.s2 0.92 0,92 0,92 0,92 o.93 0.93 o.93 o.93 0.93 0.94 0.94 0,94 0.94 0.94 095 0,95 095 ~IQpnjo oo 091 0.112 0.!12 o 2 o 3 003 oro 0!13 o.94 094 o.94 094 095 095 MS 095 0.9G 0.00 0.91 0.91 0.92 0.92 o" 0.92 o.ro o" oro oro o~ o~ 000 000 0.95 0.95 o" 095 0% 0.00 0.00 000 om 0.91 0,91 0,91 000 0,92 "' o" 0.93 o.ro o o~ o~ o~ 0,95 " 0.89 OM 0.8~ OM 000 o" 0.00 0.00 o" o" 000 0,91 000 000 000 000 oro 0.93 še kakovosti (npr. 3. KR) so velikokrat dobili vred­nejše izdelke, kot iz boljših hlodov (npr. i. KR). Merila veljavnega standarda so neprimerna za ocenjevanje kakovosti celih debel in njihovo raz­vršcanje v kakovostne razrede sortimentov pred secnjo. Iz teh in tudi drugih razlogov je potrebno posodobiti standard za dolocanje kakovosti hlodov jelke in smreke. i. Izbrana metodika dela nam je omogocila do­seci vse postavljene cilje. Izracunali smo vrsto enacb za oceno kolicine in deleža sortimenta v deblu (preglednice 6, 7, 8), oceno vrednosti debla (preglednica 9) in oceno vrednosti lesa v deblih (preglednica 11). 3. Regresijske enacbe so dovolj zanesljive in imajo visoko stopnjo korelacije. Zaradi velikih indi­vidualnih razlik med drevesi ter nezveznega (sko­kovitega) spreminjanja kolicine in deležev posa­meznega sortimenta v deblu pa je izracun deleža ali kolicif!e posameznega sortimenta razmeroma tvegan. Ce že racunamo z enacbami, je smotrno izracunati kolicine ali deleže vseh sortimentov in jih uskladiti s skupnim volumnom (tržnim, komer­cialnim) sortimentov v deblu (enacbe 12, 13 in i 4 v preglednici 6) ali pri deležih na 1 OO. Zato so za neposredno rabo primernejši podatki v tablicah. 4. V raziskavi smo odkrili in dolocili nov nacin prikazovanja vrednosti debel. Vrednost le-teh je podatek (enota, število), ki združuje podatka o koli­cini (volumnu) in vrednosti (kakovosti, cent) lesa v deblu. Je vsota zmnožkov (produktov) kolicine (vo­lumna) in cene (koeficienta vrednosti) posameznih GozdV 54, 1996 29 sortimentov (kakovostnih razredov) v deblu. Regresijske enacbe za oceno vrednosti debel (preglednica 9 in tablice 8 -1 O) se odlikujejo z visoko znacilnostjo in korelacija. Tveganje je majh­no, ocena pa obremenjena z najmanjšo napako. Zaradi navedenih težav {tocka 3) pri izracunih kolicine ali deleža posameznega sortimenta je bolje racunati z vrednostjo debel. Tak izracun je tudi enostavnejši in preglednejši. 5. Vrednost lesa v deblih smo definirali kot pov­precno vrednost (ceno) 1 ms lesa v deblu. Kažejo jo regresijske enacbe v preglednici 11 in tablice 11 -13. Tudi te regresijske enacbe so zelo zanes­ljive in obremenjene z majhno povprecno napako. Vrednost lesa v deblih nam kaže povprecno vred­nost lesa kot odraz kakovosti (kakovostne sestave sortimentov) debla. Zlasti je uporabna za prikazo­vanje (podajanje) razlik v kakovosti debel. Z raziskavo smo ugotovili, da so najvrednejša debla srednjih (40 -55 cm prsnega premera) debelin. Z vecjo debelina se vrednost pocasi zmanj­šuje, tanjši les pa hitro izgublja vrednost. Vrednost lesa narašca z vecjo dolžino debel. Les iz debel dobre kakovosti je okoli 1 O% vred­nejši od lesa iz debel slabe kakovosti. 6. Za kazalce vseh obravnavanih elementov so ustrezni in zadostni 3 kazalci: -prsni premer debla, -višina drevesa, -kakovost debla, ki jo ocenimo glede na cistost debla do višine 8 m. 7. S pricujoco raziskavo smo izdelali pripomoc­ke za ocenjevanje kolicine posameznih sortimen­tov v lesni gmoti pred posekom. Tako lahko oceni­mo vrednost predvidenega posekanega lesa že na osnovi podatkov od kazila. Ta ocena je toliko bolj zanesljiva, kolikor vecja je kolicina predvidene secnje. ASSORTMENT AND VALUE TABLES FOR EUROPEAN FIR TRUNKS Summary The research tried to establish whetherthe crite­ria for the assessment of quality of trunks {quality class es), a forecast as to the quality and structure and the share of an individual assortment {logs, residuallumber)-of an individuallog class, to be more precise-could be elaborated. Besides, the accuracy of the estimates and the characteristics of trunks which are adequate indices to represent the quantity or the share of an individual quality class tried to be established. The simulation of bucking of 284,fir trunks with a timber quantity of 486 m3 and a diameter from 20 to 81 cm was carried out according to different criteria in the research. The simulation was per­formed by computer for each trunk separately, the particulars regarding their longitudinal cut (volu­me form ii ne, contour) being known. ln bucking, the provisions set by the valid standard (JUS) for 30 GozdV 54, 1996 the Norway spruce -European tir assortments were observed. The measures {medium and extre­me diameters, taper, volume), quality class and other characteristics of each assortment (piece, log) were established. The total sum of logs ina trunk gave the values for the entire trunk, the quantity of an individual assortment and its share in a trunk as well as the value of a trunk. Appropriate computer data processing enabled the establishing of relevant relations and principles as well as the testing of results' accuracy. The most important findings of the research and literature study are as follows: 1. The classification of European fir and Norway spruce trunks into quality classes by means of the valid standard' s criteria does not give reliable re­sults. Log sam ples of worse quality (e.g. 3rd class) often yielded products of higher value than the logs of higher quality (e.g. 1st class). The criteria of the standard valid are inappropriate for the assessment of the quality of whole trunks and the ir classification into assortment quality classes before the cutting. Due to these and also other reasons the standard for the classification of tir and spruce log quality has to be updated. 2. The work methodology chosen made it possi­ble that all the goals set could be achieved. A series of equations for the assessment of quantity and the share of assortment ina trunk (tables 6, 7, 8), the assessment of trunk value (table 9) and the assessment of timber value in trunks (table 11) were set up. 3. Regression equations are accurate enough and evidence a high degree of correlation. Due to great individual differences between trees and not linked (cascade-like) changing of the quantity and the shares of an individual assortment ina trunk, the calculation of the share or quantity of an indi­vidual assortment is rather risky. lf calculating by means of equations, it is worth bringing into line the quantities and s ha res of all assortments with the total cubic content (market, commercial) of the assortments ina trunk {equations 12,13 and 14 in table 6) or with the shares per 1 OO. Therefore, the data in tables are more appropriate for direct use. 4. A new method of presenting trunk values was deve!oped and defined in the research. The value of the latter is a datum (unit, number) com­bining the data on the quantity {volume) and value {quality, price) of the timber ina trunk. It is a sum of products of the quantity (vo!ume) and price {value coefficient) of individual assortments (quality classes)in a trunk. Regression equations regarding trunk value as­sessment (table 9 and tables 8 -1 O) are distin­guished for their high rate of characteristic and correlation. The risk is small and the assessment encumbered by the lowest error. Due to the troubles enumerated (point 3) in the calcutation of the quantity or share of an individual assortment, it is better if the trunk value is applied. Such a calculation is simpler and more clear. 5. The value of timber in trunks was defined as the ave rage value (price) of 1 ms of timber in a trunk. It is indicated by regression equations in table 11 and tab les 11-13. These regression equations are highly reliable and encumbered by a low average error. The value of timber in trunks indicates the average timber value, as a reflection of trunk's quality (quality assortment structure). It is particularly useful for the presentation of differences within trunks' quality. ln the research it was established that the most valuable trunks we re those of medium diameters (breast-height diameterof 40-55 cm). With increa­sing diameter the value gradually decreases and timber of smaller diameter rapidly loses value. The value of timber becomes greater with increa­sing trunk lengths. The timber of the trunks of high quality is by 1 O% more valuable than that of the trunks of poor quality. 6. Regarding the elements dealt with, there are three indices that are adequate and sufficient: -the breast-height diameter of a trunk, -the tree height, -the trunk quality, which is assessed with re­ gard to branchlessness up to a height of am. 7. The present research has worked out the aids for the assessment of the quantity of individual assortments in timber quantity before cutting. Thus the value of the anticipated wood cut could already be assessed on the basis of tree marking data. This evaluation is the more reliable the greater the quantity of the expected cutting is. LITERATURA 1. Altherr, E 1963: Untersuchungen ueberSchaf­tform, Berindung und Sortiments-an fali bei der Weis­stane, AFJZ 1963, št.5,6 2. Cedilnik, A 1986: Optimalna aproksimacija rastnih funkcij, Zbornik gozd. les. (lZGL) št. 27, str.S-16 3. Caki, M. 1964: Gozdarski in lesnoindustrij­ski prirocnik, Ljubljana, 1964 4. Cop, B. 1983: PiJanska prerada i odnosi sa šumarstvom, Savez inž. i tehn. šum arstva i drvne industrije Hrvatske, Zagreb, 1983 5. Furlan, F. 1974: Grcavost deblovine jelovega drevja v dolocenem secišcu, Diplomsko delo, Ljub­ljana, 1974 6. Furlan, F. 1975: Grcavost jelovine in njen vpliv na kakovostno opredelitev hlodov, GV 33 (1975), str. 312 7. Hradetzky, J. 1981: Spline Funktionen und ih re Anvendung in der forstlichen Forschung, Fw. Cbl, 1981 8. Hu bac, K. 1973: Sortimentacne tabul'ky pre ihlicnate dreviny, Priroda, Bratislava, 1973 9. Hu bac, K. in sod.: Objemove tabul'ky, VSLD, Zvolen, 1982 1 O. Kotar, M. 1970: Dolocanje vrednost'! in vred­nostnega prirastka sestaja, GV 38(1970), str. 202 11. Lipoglavšek, M. 1992: Standardi za hlade smreke in jelke, BTF, gozdarski oddelek, Ljub­ljana, 1992 12. Mecko, J. in sod. 1994: Sortimentacne ta­bul'ki pre smrekovec, hrab a brezu, Veda, Brati­slava, 1994 13. Mojseev, V. S. 1971: Taksacija molodnja­kov, Lesotehniceskaja akademija, Leningrad, 1971 14. Pentti, R. J. 1976: Die Schaftformfunktion der Rchte und Bestimmung der Sortimentsanteile am stehenden Baum, Mitteilungen 52 (1976), 1, Eidgen.An. F 15. Rebula, E. 1987: Cas secnje in obdelave iglavcev po rastišcih, GV 45 (1978), str.381 16. Rebula, E. 1993: Napake izmere oblovine iglavcev in predlog novega nacina izmere, 1. del, GV 51 (1993), str.446 17. Reb ufa, E 1994a: Napake izmere oblovine iglavcev in predlog novega nacina izmere, 2.del, GV51 (1994),str.2-21 18. Rebula, E. 1994b: Tablice debeljadi jelke, raziskava, tipkopis, Postojna, 1994 19. Svetlicic, A. 1968: Studija. Primerjalna kla­sifikacija in žaganje hlod av za žago jelke, smreke ter medsebojna kolicinska in vrednostna razmerja, Poslovno združenje Les, Ljubljana, 1968 20. Svetlicic, A 1983: O soodvisnosti gozdne­ga ·!n tesnega gospodarstva s posebnim ozirom na medsebojna in ekonomska razmerja med proiz­vodnjo hlodov in žaganim lesom smreke, jelke in bukve -1. del, Strokovna in znanstvena dela 70, BTF, Ljubljana, 1983 21. Turk, Z. 1981: Kvalitetna struktura lesnih sortimentov, Les 33 (1981 ), str. 239-41 22. Turk, Z. 1984: Kako priti do realnih tržnih cen hlodov žagovcev na osnovi vrednosti žaga­nega lesa, Les 35 (1984), str.173 -77 23. Razni standardi o razvršcanju in merjenju ter predpisi~ o dolocanju cen gozdnih lesnih sorti­mentov iz Svice, Avstrije, Nemcije, Slovaške in JUS-i. GozdV 54, 1996 31 GDK: 228.2:174.7 Picea abies K. Smrekove monokulture in sonaravnost Norway Spruce Monocultures and the Close-to-Nature Approach Mitja CIMPERŠEK' Izvlecek Cimperšek, M.: Smrekove monokulture in sona­ravnost. Gozdarski vestnik, št. 1/1996. V sloven­šcini. Smrekove monokulture so v najvecjem nas­protju s sonaravnostjo. Izhajajo iz enostranske ekonomske miselnosti in podcenjevanja bukovine. Pregrehe podedovane zgodovinske zmote drago placujem o, ane zmoremo moci za odlocno miselno prenovo. Kljucne besede: gojenje gozdov, smreka, so­naravno gozdarstvo 1 UVOD 1 INTRODUCTION V vsej zgodovini civilizacije je clovek krepil tehniške vzvode svoje moci, da je laže gospodoval nad Naravo, pri tem pa ni nikoli doumel skrivnosti njenega delovanja. Vedno vecja nasprotja so izvirala iz zmot­nega prepricanja, da je sposoben svojo moc tudi trajno nadzorovati. Zato so se vsi poskusi, da bi obšel naravne zakone, prej ali slej izjalovili. Ena takih crnih tock v zgodovini slovenskega gozdarstva je antro­pogena zamenjava drevesnih vrst. Nobena drevesna vrsta ne zaposluje gozdarjev, biologov, tehnologov in ekono­mistov v taki meri kot bukev in tudi pri nobeni drugi vrsti ne najdemo toliko nas­protujocih si mnenj. Že leta 1863 so na skupšcini gozdarskega društva v Maria­brunnu v Avstriji izpostavili vprašanje upo­rabnosti bukovine, leta 1883 pa so celo imenovali posebno komisijo z nalogo, da reši vprašanje "zabukovljenja", cesar pa niso nikoli izvedli. Eni so jo do neba po­viševali, medtem ko so jo drugi do pekla "Mag. M. C., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo­darstvo Celje, Gozdni obrat Rogaška Slatina, 3250 Rogaška Slatina, Ulica XIV. divizije 17, SLO Synopsis Cimperšek, M.: Norway Spruce Monocultures and the close-to-nature Approach. Gozdarski vest­nik, No. 1/1996.1n Slovene. Norway spruce monocultures are in severe con­tradiction with the close-to-nature approach. They arise from one-si ded economic mode of thinking and the underestimation of beech timber. The sins of the inherited historical error are an expen­sive burden, yet there is not enough strength for a resolute mental turn. Key words: silviculture, Norway spruce, close­to-nature approach poniževali in enacili z najbolj škodljivim gozdnim plevelom. Bukovino do leta 1850 niso uvršcali med tehnicni les in je služila ~retežno za ogrevanje, oglje in pepeliko. Se pred vojno se tipicno bukovo zelenje ni smelo videti v smrekovih nasadih. Vse do 2. svetovne vojne je bilo v mednarodnem prometu udeleženo 90 % mehkega lesa in l,e 1 O% listavcev. Leta 1950 je pisal Lojze Zumer v Zborniku gozdarskega inštituta, da doseže cena bukovega lesa najvec 40% cene smrekovine, pri predelavi pa odpade še 50-80 %. Upraviceno se je zgražal nad zaostalostjo in neznanjem le­sarjev, ki so slabše tržili bukovino, kot nji­hovi pradedi. Prva. desetletja po vojni je veljalo prepricanje, da gospodari obrat, ki ima vec kot 30% bukve, z izgubo. Setev in sadnja smreke sta bili v Nemciji že v 15. stoletju znani tehniki obnavljanja gozdov, mocno pa sta se razmahnili, ko se je sredi 16. stoletja poslabšalo pod­nebje, o cemer pricajo palinološke in den­drokronološke raziskave ter zniževanje zgornje gozdne meje (Vogt H. Schmidt: Die Fichte, 1977, p. 246-257). Že v 17. stoletju so obnavljali nekdanji ljubljanski Mestni log s sadnjo hrastov in smreke. Zaradi zgodovinske povezanosti naših dežel z Avstrijo in Nemcijo so, z dolocenim casovnim zamikom, že od zacetka 18. stoletja pospeševali smreko tudi v naših 32 GozdV 54, 1996 krajih. Kmalu so se pojavile škode zaradi podlubnikov in leta 1876 je Ivan Salzer izdal navodila "Kratek popis smrekovega lubadarta s podukom njegovega pokonca­vanja". Ze prej pa so gozdarji opozarjali na nevarnost "zakožnega crva" in svetovali ljudem naj se ne zgledujejo po kmetijstvu, ki na poljih vsako leto zamenjuje kulture (Moguschar v Ilirskem listu leta 1819). Sloviti polihistor Vajkard Valvasor je leta 1689 ocenjeval, da je 80 % naših gozdov listnatih, medtem ko jih je danes manj kot 60 %. Od sredine 19. stoletja naprej so nemški gozdarji prinesli v naše kraje teorijo najvecje zemljiške in gozdne rente. Ta je f· ucila, da proizvaja smreka dvakrat vec kot bukev in da je izkoristek tehnicnega lesa celo trikrat vecji. Izhajala je iz primerjave gozda z denarnim kapitalom, pri cemer so prirastek enacili z bancnimi obrestmi. Ugo­tovili so, da dosežejo s smreko 2% obrest­no mero, medtem ko je navržejo drugi lesovi manj kot cetrt odstotka. Zaradi velike teže so bili proizvodni in transportni stroški vecji, les iz takratnih pragozdnih sestojev je imel veliko srca, bukovina se poleti hitro kvari in zaradi zgošcenosti mocno deluje. Osno­vanje smrekovih sestojev s fratarjenjem, ki so ga pospeševale zlasti fužine in glažute, je bilo enostavno in ceneno. V manj kot pol stoletja so spremenili na Pohorju okoli 1 0.000 ha bukov ih gozdov v smrekove mo­nokulture. Podobno se je dogajalo tudi na Pokljuki, Mežakli in Jelovici, v vecini drugih veleposestev ter ne redko tudi v zasebnih gozdovih. V slovenske gozdove smo vna­šali smreko v dveh velikih valovih: prvi je iz druge polovice 19. stoletja, drugi pa iz obdobja 1 960-1990. Povecevanje deleža iglavcev s preme­nami in zvenecimi vnašanji te vrste je bilo vseskozi merilo uspešnega gospodarjenja. Danes želimo ubežati pred rizicna smreko, toda odlocen preobrat prelagamo in nada­ljujemo z igro "Crnega Petra". 2 KDOR NAMERAVA UNICITI GOZD, NAJ SADI SMREKO 2 THE PLANTING OF NORWAY SPRUCE MEANS DESTRUCTION FOR FOREST Na vzhodni meji Slovenije, na pogorju Rudnice, so obsežne površine umetnih smrekovih kultur, ki so zaradi napacnega preteklega gozdarjenja, ujm in bolezni izpostavljene motnjam, ki že dve desetletji otežujejo nacrtno delo z gozdovi. V gozdno gospodarski enoti Podcetrtek izstopa 770 ha domala strnjenih zaplat državnih goz­dov, ki so bile do leta 1945 sestavni del Attemsove veleposesti. Gospošcino Pod­cetrtek je kupil Ignac Attems leta 1682 od Habsburžanov, potem ko so prejšnjemu lastniku Hansu Tattenbachu zasegli posest in ga usmrtili zaradi izdajstva. Attemsi so bili ugledni državniki monarhije, spretni podjetniki ter dobrohotni kulturni meceni. Ko je zacela v 18. stoletja pešati ekonom­ska moc kmecke družbe, so se oprli na gozdove. Na svojem najvecjem pohorskem posestvu, ki je obsegalo blizu 3000 ha gozdov, so vzdrževali stalno skupino gozd­ nih delavcev, ki je sekala, spravljala in plavi la les po 1 O kilometrov dolgi vodni riži do žage v Slovenski Bistrici, odpadke pa usmerjali v oplotniško lužino. Ko je bila leta 1854 zgrajena železna cesta Dunaj -Trst, se je za te gozdove odprlo veliko tržišce, medtem ko so gozdovi v Obsotelju ostali v prometno zatišni legi in zanje ni bilo nobenih možnosti za donosnejše izko­rišcanje. Šele ko so vznikle glažute v Loki pri Žusmu in Olimju ter fužine pod Bo­horjem, so se pojavili kupci za les in oglje. Zgodovinski arhiv v Ljubljani hrani za obdobje 1558-1 927 zbirko starih listin iz združene podcetrško-hartenštajnske po­sesti. Med temi listinami so tudi dokumenti, iz katerih si lahko ponazorimo pretekla dogajanja v gozdovih. Pricevalni sta dve pogodbi, ki jih je sklenil grof Ignac Attems: Z lastnikom lužin pod Bohorjem Jožefom Steinauerjem je leta 1855 podpisal po­godbo o poseku lesa na površini 757 joh. Med dolocili je bila tudi obveza kupca, da ocisti in požge posekana površino, pri cemer lahko delavci prehodno izkorišcajo zemljišce za kmetijsko rabo. Setev na tako pripravljene površine opravi gospošcina s svojimi drvarji. Iz racunov je prav tako razvidno, da je Steinauer med leti 1855 in 1865 posekal 12.718 klalter (1 dunajska klaltra = 3.6 prm ali 2.3 m3 lesa) po ceni od 1.20 do 2.0 goldinarja. Podobna pogod­ba je bila sklenjena z lastnikom glažute v GozdV 54, 1996 33 Smrekove monokufture in sonaravnost Loki pri Žusmu Leopoldom Fiegemueller­jem, ki je med leti 1863 in 1866 na površini 724 ha posekal 3265 klafter lesa po 70-75 krajcarjev. Za nazornejšo primerjavo ome­nimo še, da je bila povprecna dnina gozd­nega delavca 30-40 krajcarjev. Za obdobje od leta 1862 do 1927 so ohranjeni nepopolni izkazi del (Wochen­liste) za gospošcino Podcetrtek. Iz teh razberemo, da so že v prejšnem stoletju negovali gozdne kulture, izdelovali od ujm polomljena drevesa, požigali secišca, zati­rali lubadarja (prvikrat leta 1881 ), pridobi­vali puljenke, vzdrževali drevesnice ter sejali in sadili. Izstopa veliko število posaje­nih in presajenih sadik, ki niha od nekaj tisoc do 160.000 sadik na leto, oziroma povprecno 60.000 sadik na leto. Med goz­darskimi dokumenti je ohranjen tudi cenik semen in sadik gozdne drevesnice A. Gruenwalda iz Dunajskega Novega mesta, ki ga je še med obema vojnama tiskala v SHS Dinarjih. Domnevamo, da so štajerski Naravni smrekov gozd izžareva lepoto in zdravje Natural Norway spruce forest radiates beauty and vitality gozdni veleposestniki kupovali semena in sadike iglavcev prav pri tej drevesnici, saj je bila osnovana že leta 1868. Iz dninskih izkazov razberemo tudi, da so manjše ko­licine lesa vn ovcili v lastnih obratih, s kuha­njem apna in žganjem opeke, samo enkrat pa se omenjata prevzem pragov in secnja lipovega lesa. Pozornost vzbuja sadnja vec tisoc kosov glavatih vrb, ki so jih sadili ob zamocvirjenih travnikih in uporabljali v ple­tarstvu. Posledice dol ocenih ukrepov v preteklo­sti se pojavljajo v prihodnosti. Ob njih odkrivamo povezave, ki zaznamujejo raz­voj v sedanjosti oziroma lahko trdimo, da se v današnjem stanju gozdov zrcalijo pretekle družbeno-ekonomske razmere. Edina možna oblika vnovcenja bukovih gozdov je bila prodaja lesa na rastilu za fužine in glažute. Toda izkoristek lesa je bil porazen, pri oglju 20 %, pri pepeliki pa celo manj kot 1%. Dogmaticna teorija Lesna plantaža s prepletam logih, suhih vej in globokimi sencami vzbuja strah in odpor Timber plantation with a tangle of stiff, dry branc­hes and deep shadows evokes fear and dislike najvecje zemljiške in gozdne rente je bila idealno teoreticno dopolnilo velikopovršin­skim golosekom. To je povzrocilo iztreblja­nje listavcev in krajšanje proizvodne dobe na 60 do 90 let. V manj kot sto letih je na Rudnici nastalo 300 hektarjev uniformiranih "crnih" gozdov, v katerih prevladuje smreka, posamicno so primešani macesen, rdeci in crni bor ter duglazija v manjših skupinah. Vec kot sto let je zadeva odlicno delovala in leta 1933 so Attemsi, v bližini današnjega Zdravilišca Podcetrtek , še zadnjikrat ogozdili kmetijska zemljišca s smreko. Z enostranskim in pretiranim pospeševanjem smreke pa smo gozdarji nekriticno nadaljevali še globoko v povojne case. Trditev, da takrat ni bilo na voljo sadik listavcev, je dokaj slab iz­govor za ta zapozneli srednjeveški refleks. Razdejanje v smcekovem gozdu po viharju "Vi­vian" leta 1992 v Svici Devastation in a Norway spruce forest after the "Vivian" storm in 1992 in Switzerland 3 EKOLOŠKE POSEBNOSTI SMREKE 3 ECOLOGICAL FEATURES OF NORWAY SPRUCE Smreka ni vec krušna mati slovenskih gozdov, saj povzroca vedno vecje ekolo­ške in tržne probleme. Monokulture smre­ke so do skrajnosti poenostavljeni gozdni ekosistemi, ki služijo clovekovim koristim, v škodo narave. So visoko rizicni tujki v listnatih gozdovih, ki jih narava izloca na nacin, ki ni skladen z našimi predvidevanji (= nacrtovanjem). Gozdarstvo je prevzelo poljedelsko miselnost in jo istoveti lo z lesno njivo ter jo vklenila v tog prostorski seka­red. Z izumetnicenimi , vrstno osiromaše­nimi gozdovi, kratkorocno sicer prestopimo proizvodne sposobnosti rastišc , toda po­sledice, ki izvirajo iz žrtvovanega ekolo­škega ravnotežja, pozneje kruto pl acujemo. Vrste Piceae sodijo v borealno-montan­ski areal h o larkticne flore. Kar je po rušilnem viharju ostalo pri življenju, so unicili podlubniki v letu 1993 What survived a devastating storm was destroyed by bark beetle in 1993 Smreka (Picea abies) ima veliko ekolo­ško amplitudo v mejah, ki jo doloca mini­mum 600 mm padavin in julijska izoterma 17-18°C. Za kontinentalne vrste je znacil­no, da dosegajo najvecje donose zunaj svojega naravnega areala. Smreka najbolj prirašca v podrocjih oceanske klime, pri nas pa samo na hladnih ali vlažnih rastišcih ter v visokogorju. Razmere za rast smreke na Rudnici so, v primerjavi z naravnim arealom, skrajno neprimerne: cloveško. Angleški razumnik in filozof Karel Popper nas tolaži z naukom, da je spoz­navna evolucija razumevanja sveta neneh­no ucenje na napakah, in to ne na tujih, temvec pretežno na svojih. Z goloseki na velikih površinah, požiga­njem posek, prehodno kmetijsko rabo in gosto sadnjo smreke neznaneg§l izvora, so bile izrinjene naravne vrste. Ce je kje še ostalo kaj bukve, pa so jo po_zneje s "trebljenjem" genocidno unicevali. Ze kma­lu po letu 1945 so gozdarji ugotavljali Pogorje Rudnice: submontanski in montanski pas (nadmorska višina 230-800 m) prehodno subpanonsko podnebje malo padavin (do 1000 mm) vegetacijska doba 6 mesecev bazicna ali nevtralna tla Naravni areal smreke: subalpski in alpski pas (nadmorska višina 1200-1600 m) alpsko podnebje obilne padavine (1000-2000 mm) vegetacijska doba 4-5 mesecev zakisana, podzolasta tla Smreka je v Obsotelju razs~rjena na rastišcih, ki so na meji sušnosti, ker padavi­ne v vegetacijski dobi ne zadošcajo ali za daljše obdobje izostanejo. Zaradi toplega in sušnega podnebja, obilnih in pogostih semenitev, imisij, ujm in škodljivcev je smreka fiziološko oslabela. Njene plitve ko­renine ostanejo pogosto brez vode. Motnje v oskrbi z vodo pa sovpadajo z masovnim pojavom podlubnikov. V podrocjih z daljši­mi vegetacijskimi obdobji tvori smreka vec ranega lesa, ki je manj odporen pred rdeco trohnobo (Fomes anosus) in gnilobo, do cesar prihaja zaradi pogostih zlomov vrhov in spravilnih poškodb. Na opušcenih kmetij­skih zemljišcih poteka razvrednotenje lesne biomase še hitreje. 4 STANJE SESTOJEV 4 THE CONDITJON OF STANDS Za posledice konceptualno napacnega "yesterdaya" ni kriva smreka, temvec ne­znanje in pohlep oziroma prizanesljivo in orokaviceno izražen rek -motiti se, je 36 GozdV 54. 1996 ogroženost kultur od grizlice in srobota. Prve kamionske ceste so bile zgrajene na Rudnice šele po vojni, najvec le-teh v sedemdesetih in osemdesetih letih. Ko bi morali zaceti z zamujenimi redcenji, so nastopile ponavljajoce se ujme. Sestoji so ostali nenegovani, posledice nerazvitosti v krošnjah in tleh pa so še poslabšale stoj­nost, prožnost in samoohranitveno moc. Gosti sestoji z vitkimi in stegnjenimi dre­vesi so ponujali varljiv vtis mladostnosti. Zaradi navidezne "nezrelosti" so urejevalci predpisovali zmerna redcenja in še ta bolj v škodo listavcev kot iglavcev. Grozece posledice nenaravnosti so sicer zaslutili urejavalci že leta 1 954, a so iz ekonomskih razlogov odložili premene sestojev za dvajset let, ceprav je Ministrstvo za gozdar­stvo leta 1951 izdalo odlocbo za izdelavo elaborata premen. Poznejši nacrtovalci pa niso prepoznali rizicnosti monokultur in so za dve ureditveni razdobji celo opustili obratovalni razred nenaravnih sestojev. Vsaka rastlinska ali živalska vrsta se uspešno razvija v njej ustreznem okolju. Podatki gozdarske kronike (Priloga 1) zgo­vorno pricajo, da sinergija verižnih motenj Po letu 1965 smo se srecali s skrivnostnim umiranjem jelke, deset let kasneje se je razkrilo, da so vzroki antropogenega izvora in to zaradi ucinka tople grede ter narašcajocega deleža strupenih in zakisanih sestavin zracnega koktajla. Leta 1974 smo imeli žled, naslednje leto je bilo sušno, kar se je ponovilo še leta 1979. Od leta 1980 naprej so bila normalna leta prava redkost: 1980 žled + semensko leto smreke 1981 suša+ žled 1982 zelo toplo +semensko leto smreke 1983 suša + vetrolom 1984 vihar (Prvi izsledki umiranja gozdov v Evropi) 1985 suša + žled + lubadar (Prve hormonske vabe) 1986 Cernobil (Prvi izsledki umiranja gozdov v Sloveniji) 1987 1988 mila zima+ pozebe +suša 1989 neurja + sušenje smreke 1990 mila zima + suša (Katastrofalne poplave: Savinja in Haloze) 1991 vrocina + lubadar 1992 suša + semensko leto smreke + lubadar 1993 suša + lubadar 1994 suša+ lubadar Med leti 1980 in 1994 smo na Rudnici posekali 43.530 ma iglavcev in 31.070 ma listavcev, skupaj 74.600 ma. Od tega je bilo zaradi ujm posekana 27.700 ma iglavcev in 14.340 ma listavcev, skupaj 42.040 ml ali 56 %. Podatki iz gozdarske kronike gozdnega obrata Rogaška Slatina vodijo razvoj smrekovih monokultur v po­polno zrušitev (disturbance forest). V zad­njih dveh desetletjih odvzemamo biomaso, ki jo izloca narava. Ta je zaradi zlomov, sušenja. bolezni in poškodb od spravila razvrednotena in razpršena tako, da goz­dovi bolj spominjajo na švicarski sir, kot na švicarsko gozdarstvo. Nemški pregovor o žalni in njeni votlini velja smiselno tudi za smreko "Wer keine Miete za hit, fliegt žraus" (Kdor ne placuje najemnine, leti ven). Zaznamovani z neozdravljenim ·sindro­mom spreobrnitve, smo postali gozdarji bajeslovno neucinkoviti mrliški ogledniki, ! medtem ko so lastniki (Sklad) in gozdna gospodarstva žalujoci ostali. V nastale vrzeli z velikimi stroški vnašamo listavce in jih še z vecjimi izdatki varujemo pred div­jadjo. Visok delež higienskih secenj izklju­cuje strokovnost, ker je nacrtovan etat iz­korišcen pred iztekom veljavnosti nacrta. Gozdarska inšpekcija se, namesto duha zakona, dosledno drži crke zakone in ne odstopa od lekarniške zakonodaje. Zasta­reli predpisi namrec izhajajo iz obdobja, ko so sanitarne secnje obsegale manj kot 1 O % etata na leto, v zadnjem desetletju pa predstavljajo zaradi naravnih motenj že GozdV 54, 1996 37 vec kot polovico nacrtovanih secenj. Dolgotrajni antropogeni vplivi sestojem niso odvzeli sposobnosti spontanega po­mlajevanja, ki napreduje v poškodovanih in neuravnoteženih sestojih izjemno hitro, in to presentljivo, bolj s plemenitim! listavci kot z bukvijo. To pomeni, da se v tleh še niso zaceli degradacijski procesi, ceprav med zelišci mestoma že prevladujejo kisle vrste. Ocenjujemo, da je 20 % površine pomlajena s kakovostnimi listavci. Mlaj po­nekod že prerašca v gošco in bo zamuje­no sprošcanje povezano z nepotrebnimi žrtvami. Na izpostavljenih toplih in južnih legah se množicno pojavlja mali jesen (Fraxinus ornus), ki nakazuje posebno na­ravno sosledje k prvotnim listnatim gozdo­vom prek prehodne pionirske faze. Težave bodo na najboljših rastišcih, ki so zaple­veljena z visokimi zelišci, trnatimi grmov­nicami, ovijalkami in crnim bezgom. 5 IZSLEDKI RAZISKAV 5 RESEARCH FINDINGS Intelektualno najzahtevnejše in najodgo­vornejše gozdarsko opravilo je nacrto­vanje. Njegove temeljne naloge so: -usmerjanje razvoja gozdov in -kriticna analiza ter kontrola ucinkov naših ukrepov. Vsak nacrtovalni proces je sestavljen iz analize stanja, dolocanja ciljev in izbire potrebnih ukrepov. Dobro poznavanje sta­nja je zacetek našega nacrtovalnega reše­vanja problemov. Cim natancneje ga spoz­namo, tem laže in bolj zanesljivo lahko usmerjamo razvoj. Izhajamo iz znane for­mule: Verna slika Realisticno Dejstva dogaj~nj ~ sklepanje o iz sedan~ostt prihodnosti preteklosti _,. A true ptct_ure _,. Realistic Past facts of_what 1s conclusions go1ng on at regarding present the future Kdor namerava uspešno gospodariti, mora vedeti, KAJ hoce, in ta KAJ tudi doseci. Ko enkrat to vemo, se lahko vpra­šamo, KAKO doseci cilje. Ce nimamo na 38 GozdV 54, 1996 voljo kakovostnih informacij, se lahko predajama samo mnenjem in domnevam, te pa so lahko razlicne in pogosto prežete z ideologijami, dogmami in predsodki. Ce želimo "spreminjati prihodnost" goz­dov, moramo spoznati naravo gozda in njeno razvojno dinamiko. Zato smo s pilot­sko raziskavo zbrali informacije, ki so odlo­cilne za premene umetnih v naravne goz­dove. Na šestnajstih ploskvah smo anali­zirali 80 dreves (Priloga 2). Drevesa smo posekali, skrojili debla v najvrednejše sorti­mente, na izrezanih kolobarjih izmerili desetletne prirastka ter višine suhih in zelenih vej. Racunalniško obdelani podatki so predstavljeni na grafikonih. Iz poteka srednjih sestojnih višin (grafi­kon 1) spoznamo, da so bile le-te v mla­dostni razvojni fazi vecje od tablicnih na najboljših rastišcih (h = 26m), nakar so vedno bolj zaostajale. V analizi smo upo­števali samo drevesa z nepoškodovanimi vrhovi. Za primerjavo smo uporabili švicar­ske donosne tablice za ciste enodobne sestoje smreke (Gozdarski lesno industrij­ski prirocnik, Ljubljana 1 980). Tablice so najstarejši in presenetljivo natancni modeli enodobnih gozdov, ki temljijo na zgodovin­skih meritvah in predpostavljajo stalnost naravnih pogojev. Ker le-ti danes niso vec zagotovljeni (polucije, vnos dušika in oglji­kovega dioksida), lahko realno pricakujemo znatna pozitivna ali negativna odstopanja. Povezanost med starostjo in debelina dreves (grafikon 2) v casu secnje je ohlap­na-r = 0.47. Kljub izostalim redcenjem so poyprecni premeri presenetljivo veliki. . Se slabša je povezanost med starostjo in vrednostno sestavo deblovine (grafikon 3), ki je sicer pozitivna, vendar z nizkim koeficientom korelacija r = O. H. Slabo odvisnost si razlagamo z majhnim razpo­nam cen na lesnem tržišcu iglavcev, rahi­ticno kakovostjo, neznanim izvorom seme­na in sadik (provenienca) in narašcajocim deležem trohnobnih in gnilobnih procesov. V izracunu smo upoštevali dosežene pro­dajne cene, zmanjšane za direktne izde­lavne stroške. Izracunani odstotni tekoci prirastek (gra­fikon 4) v prvih petdesetih letih mocno odstopa od tablicnih modelov in je verjetno zaradi velike gostote dreves izredno nizek, Povprecna starost dreves je 90 let, premer 34.7 cm Izsledki pilotske raziskave smreke na Rudnici nakar se postopoma približuje modelu in ohranja med 80 in 11 O leti celo višje vred­nosti, kot bi bile pricakovane za sestoje na najboljših rastišcih. Združeni ucinki kakovosti in prirastka v zadnjem desetletnem obdobju so razvidni 1 .J na grafikonu 5. Korelacija je inverzna, a zelo tesna, saj je r = -0.76. Stopnjevano upadanje donosov in rentabilnosti opa­ zada, da ne smemo odlašati z obnovo. Ce dojemamo gozdove kot ekosisteme in sledimo nacelom sonaravnega ravnanja GozdV 54, 1996 39 Povprecna visina zelenih vej 14.7 m Suhe veje so na višini 5.6 m 54% dreves ima odlomljen vrh in gnilobo Starostna struktura vzorcev : od 61 -70 cm 5 kom 6% od 71-80 cm 6 kom 8% od 81-90 cm 33 kom 41% od 91 -100 cm 18 kom 23% nad 101 cm 18 kom 23% Sortimentna struktura dreves: Hlodovina l. 20.43 m3 18% 11. 37.43 m3 33% " lil. 41.92 m3 37% Gradbeni les 6.68 m3 6% Les za celulozo 7.87 m3 7% 114.33 m3 100% 25% dreves ima rdeco trohnobo ~ ~ Graf 2: Odnos med starostjo in debeli no dreves je ohlapen. ~ Graph 2: A relation between the age and diameter of trees is foose < 't ;;; ~ m D• nm 50 45 40 35 35 25 20 Diameter class Graf 1: Povprecne višine posekanih dreves v primerjavi s tablicnimi. Graph 1: The average heights of trees cut compared with those in tab/es A A / ................ ... .,.."...,. ...... A _"/ jJJ.. ... ",.. .... A _./ _.,11. A A ... c-"'1'\ ,..,..,..,.. .& !>_'2.~-::-.................. ... ". ... 'J._"../ ... ",~::~'~-"':. ...... / '\" "..,.,..,.. _.. ... "' years years 60 70 BO 90 100 110 120 let 50 50 70 100 110 120 tet 40 50 " " " "' " Graf 3: S starostjo pocasi narašca vrednostna sestava deblovine Graph 3: With increasing age the value structure of trunkwood gradually becomes greater siVm3 Graf 4: Med modelnim in ugotovljenim prirašcanjem so razlike najvecje Graph 4: Differences are the greatest between the model and the establi~ shed incrementing 6500 %lek Current increment priras1~ /. bonus 6000 " 5500 " " 5000 " 4500 " \ ' \ " ' 4000 3500 " il_ ... ." < 3000 -~ i8 years m '" :: 110 120 let " " " " " " " " .. .. .. .. .. .. ... .-·­ _._ ....... -·---;:~;~(.,.. o.·m ... .-·-1;,6"f.."l;, _.-·---·-... 'i"'"\\· .. -· -.. .. .. .. .. 50 60 70 BO 90 100 110 120 lot "' ~ ~ 3 o ~ • 2' . s· g 1 Graf 5: S starostjo hitro upa­da vrednostni prirastek Graph 5: With increasing age the value increment rapidly decreases 220 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 SIT/year • • ' ., . . . ...,_ . . ' \ ., ·, •· ........ ' ., years 60 z gozdovi, je uspešno zdravljenje bolnih gozdov možno s pospešeno premene. Za­radi visoke povprecne starosti sestojev (90 let) smo prekoracili "prelomno tocko" (turn­ing point) in smo v veliki casovni stiski ter pred dilemo: kako in v kolikem casu vzpo­staviti sonaravne strukturo! Za prostorski in casovni red poteka premene je poleg spontanega pojavljanja in širjenja mlaja, upoštevanja transportne meje ter vrednost­nega prirastka, odlocilen razkorak med sta­njem in ciljem. 6 NARAVE NE ZANIMA KULTURA 6 CUL TURE IS NO CONCERN OF NATURE Hipertrofija smreke je povezana z veliko stopnjo nepredvidljivosti. Dolgorocno opti­miranja med trajnostjo antropogenih eko­sistemov in sonaravnostjo zahteva prožno razvojno strategijo, ki se lahko sprotno 42 GozdV 54, 1996 70 80 90 100 110 120 let odziva na spremembe na vseh nacrto­valnih nivojih, zlasti na najpomembnejšem -podrobnem. Optimalni potek vracanja "spremenjene sedanjosti v nekdanjo pri­hodnost" zahteva odlocno in smelo usme­ritev k naravnim tvorbam. Bolne in labilne smrekove monokulture moramo uvrstiti v zacasen gospodarski razred nenaravnih gozdov, zanje izbrati cilje ter smernice ra­cionalne in pospešene premene ob naj­manjših izgubah donosa. V drugih gozdo­vih (gospodarskih razredih) pa moramo uveljaviti zadržano odvzemanje biomase. Monokulture so "modeli reda prek niha­nja", ki uvajajo nestabilni svet, v katerem imajo majhni vzroki pogubne ucinke. Ujme niso nic drugega kot rezultat zakonov, ki vladajo v naravi. Prihodnje podnebne spre­membe in drugi škodljivi vplivi bodo še vnaprej odlocali o notranjih ekosistemskih zakonitostih. Naravna dinamika razgrajuje monotone ekosisteme v smeri prvotne div­jine. Nakljucja, ki se pojavljajo, moramo inventivno vkljucevati v naše cilje in naravi prepustiti, da sama opravi izbor drevesnih vrst. Premena mora potekati ob dosledni izrabi rastnih potencialov, naravnih sukcesij in pomladitvenih silnic. Monotone, umetne tvorbe so tudi v velikem nasprotju z vrstno in strukturno pestrostjo. Strukturne spremembe iz eno­merna v stopnicasto zgradbo so možne samo z mocnimi posegi v lesno biomaso, ob doslednem upoštevanju skupinske dina­mike. Tudi premik od nizkega k skupinske­mu redcenju zmanjšuje nasprotja med eko­logijo in ekonomijo. Nekateri koncepti zahtevajo "upgrade" kot v racunalniškem žargonu razumemo programsko prenovo. Nikoli vec ne smemo ponoviti napake in vse staviti samo na enega konja. Smreka v prihodnje ne sme ostati vodilna drevesna vrsta, zamenjati jo morajo naravni listavci. Kjer bo naravno pomlajevanje izostalo, pa se lahko, ob doslednem spoštovanju ekoloških infor­macij (fitocenologija), razen avtohtonih listavcev, v manjših skupinah vnašajo duglazija, bor in macesen. Pri izboru dre­vesnih vrst ne bi smeli spregledati zgodo­vinskih razsežnosti, kar nas uci, da so bile pred ledeno dobo te vrste naravno raz­širjene tudi pri nas. Dosledno moramo varovati in ohranjati listavce. Kjer se kot osamelci pojavljajo med smreko, jim moramo omogocati razvoj krošenj za cim obilnejši obrad semen. V kulturah iglavcev, ki so bile osnovane v povojnem casu, pa moramo z nego urav­navati razmerje vrst v korist listavcev, sicer nas bo preteklost ponovno prehitela. Gozdovi Rudnice so na izpostavljenem, dalec vidnem pogorju, ki ima ob vznožju obetajoce zdraviliške in bogate spomeni­ško varstvene sestavine ter je dragocen rezervoar pitne in tople zdravilne vode. Za­radi hidroloških, turisticnih in drugih funkcij ne smemo radikalno posegati v ekosiste­me, cetudi nimajo prihodnosti. Lesne plantaže so v najvecjem nasprotju s sonaravnim gozdarstvom in naravovarst­vom. Malikovanje smreke je tako zakoreni­njeno, da bodo potrebni veliki napori za izkoreninjenje tega malikovanja. Zaradi velikih motenj in togega nacrtovanja stroka ne more slediti naravnim strategijam zdrav­ljenja, saj gozdar v vlogi pasivnega higie­ni ka že predolgo nebogljeno caplja za na­ravo. Narave tudi ni mogoce prisiliti, da bi se odzivala po naših željah. Katastrofalne posledice globalnih plane­tarnih sprememb podnebja so evropsko gozdarstvo pripeljale do spoznanja, da je sonaravnost edini preživetveni vzorec traj­nostnega gospodarjenja. Kriza, ki jo je povzrocila smreka v naših gozdovih, je lahko spodbuda za spremembo gozdarske miselnosti. Ta preobrazba je vsebovana v vzorcu sonaravnega ravnanja z gozdovi. Zgodovinar znanosti in filozof Thomas Kuhn je leta 1962 prvi uporabil izraz "spre­memba paradigme". Paradigma je miselna struktura (iz gršcine, "vzorec") in shema razumevanja, ki razlaga dolocene vidike realnosti. Vsaka sprememba je povezana z odpori in stresi, kajti v svojih navadah smo custveno navezani na stare vzorce in tudi potem, ko so dokazi za nov pogled prepricljivi, se še trmasto oklepamo stare­gat utecenega pa cetudi napacnega. Ce se nostalgicno prepušcamo preteklo­sti, to spominja na stanje, ko racunalnicarji pravijo, da se je sistem "zaciklal" in ga lahko ponovno oživimo samo, ce hkrati pritisnemo na tipke Alt, Ctrl in Delete. To pomeni -zaceti znova in drugace! Zate­ceno patološkost moramo spremeniti v priložnost. S tem ne mislimo popolnoma obrniti hrbet smreki, temvec veliko bolj dosledno usklajevati biološke zahteve dre­vesnih vrst z ekološkimi danostmi rastišc. Smelemu preobratu je dorasel samo dobro uigrani tim, ki ima izkušnje v kreativnem reševanju kompleksnih problemov. Takega pa ne pojmujemo v sedanji nenaravni de­litvi gozdarskih opravil, ko je novi Zakon iznicil povezanost med nacrtovanjem in izvajanjem -najpomembnejšim vzvodom preživetja in razvoja, na katerega stavijo vse postmoderne družbe, Je slovensko gozdarstvo je skrenilo na Sienkiewizceva brezpotja. GozdV 54, 1996 43 1 ~1 GDK: 907.2:627.3:(497.12.04 šmarna gora) Gozd na Šmarni gori The Forest on Šmarna gora Blaž BOGATAJ. Izvlecek Bogataj, B.: Gozd na Šmarni gori. Gozdarski vestnik, št. 1/1996. V slovenšcini, cit.lit. 23. V prispevku je vsestransko predstavljena šmar­na gora, gozdnati osamelec severno od Ljubljane, ki se pne vec kot 300m visoko nad ljubljansko kotlino, in je priljubljena izletniška tocka prebivalcev Ljubljane in drugih naselij v okolici. Poseben po­udarek je dan funkcijam gozda in vsem prvinam, ~i bi jih morali upoštevati pri ravnanju z gozdovi Smarne gore pa tudi pri razvijanju vseh drugih dejavnosti na njej. Kljupne besede: fun!ej ozirati na naslednje elemente (MATIJASIC 1984): • pestra drevesna sestava v skupinsko raznodobnih gozdovih, • estetsko zanimiva drevesa, • vec sestojev v optimalni fazi, • vecja negovanost, • malopovršinska obnova ter dolga po­mladitvena razdobja, • zmerne secnje, • ob grebenskih poteh ohranjati razgle­ dišca, • malopovršinska sanacija degradiranih delov, • ohranjanje strukturno pestrega gozd­ nega roba. Z ustreznim varstvom zlasti pred požari na južnih delih in pred škod ljivci lahko te gozdove ohranimo, tako da bodo optimalno zadovoljevali cedalje vecje družbene po­trebe. S tehnološkega in organizacijskega sta­ lišca se moramo držati nekaterih osnovnih pravil: • zagotoviti moramo temeljit gozdni red, • urejanje neestetskih objektov ob poteh in gozdnem robu, • uporaba lahke mehanizacije, • omejiti spravilo ob deževnem in po deževnem vremenu, • uporabljati obstojece prometnice. Prihodnost gozdov na osamelcu je nego­tova. Nekaj se jih bo lastninilo, kar bo še povecalo razdrobljenost posesti. Država za zdaj ne pokaže zadostnega interesa ter sredstev za nakup. Interesa lastnikov ne poznamo. Nacrtno mnogonamensko ob­ ravnavanje teh gozdov je najpomembnejša naloga gozdarjev v prihodnje. ln kako bi z Goro gospodaril sam? Moje osebno prepricanje je, da so vsi elementi, ki pridejo od drugod, tuji, tudi obiskovalci, in je zato povsem nacelno vprašanje, koliko sem pripravljen narediti proti svojemu prepricanju. Trume ljudi vnašajo nemir. Prebivalci naselij na sever­nem vznožju Gore smo se navadili na senco, ki nam jo Gora dela pozimi, težko pa se relativno hitro prilagodimo na pove­can obisk in vse, kar ta s seboj prinaša. Morebitna uvedba gospodarjenja z Goro kot enotnim objektom bi zato nujno morala biti postopna, strokovno utemeljena in usklajevana tako z lastniki gozda kot z domacini. Gozd na Gori bi bilo smiselno prepustiti naravnemu razvoju. S tem bi se akumuli­rala lesna masa, povecevala strukturna pestrost in tako tudi stabilnost gozda. številnost divjadi je potrebno omejiti in obiskovalce strogo usmerjati na obstojece poti. Obisk je potrebno obdržati bolj na južnem pobocju Gore, kjer naj bi bili tudi estetski objekti (ti pa so lahko le deli naravnega okolja, ki jih je potrebno ohra­njati in vcasih poudariti). Severnemu po- GozdV 54, 1996 55 bocju, ki je za rekreacijo manj zanimivo, bi kazalo posvetiti pozornost na drugacen nacin. V nekaterih predelih namrec niso gospodarili že vrsto let in dajejo pragozdni vtis. Tam je potrebno zastaviti sistematicna opazovanja v obliki ograd. Najbolje bi bilo, ce bi te gozdove zaradi njihovega znacaja odkupila država, kajti precej verjetno je, da se bo z rastjo Ljubljane obisk tudi na tej strani bistveno povecal. Navedeno opoza­rja na možen konflikt med lastniško struk­turo in funkcijami, ki jih Gora opravlja. Posebno pozornost rekreaciji je potrebno posvetiti predvsem na južnem pobocju, ohranjati in vzdrževati pocivališca, razgledi­šca in estetske objekte (skalni balvani, drevesa posebnih dimenzij, gozdni rob). Razšriti je treba ponudbo -npr. gozdarsko z možnostjo' dogovora o casu za organizi­rano vodenje, popestriti ucno pot z aktual­nimi informacijami, ki bi obiskovalca sezna­njala s problemi in delom gozdarske služ­be. Smiselno je postaviti objekt, ki bi bil "živ" ob konicah obiska. Za njegovo vsebin­sko zasnovo bi naj skrbela vsak mesec ena od številnih gozdarskih institucij (Goz­darski inštitut, Biotehniška fakulteta -oddelek za gozdarstvo, Zavod za gozdove Slovenije), pri njegovem delovanju pa bi lahko sodelovala širša skupina ljudi-štu­dentje (ne le gozdarji), šolarji okoliških šol, zainteresirani posamezniki. Predvsem pa je za vse to potrebno dati osnovo, to so parkirišca, poti in ob konicah obiska redarji, ki bi obiskovalce usmerjali na poti in dajali osnovne informacije o gozdu in gori. Ne gre pozabiti, da nekateri domacini še vedno hodijo na Goro po steljo in drva, drugi prosit za neizpolnjene želje in tretji na caj in presta. Ljubljancani prihajajo tja na izlet in so ožjemu prostoru Gore tujek. VIRI 1. Anka, 8., 1987: Analiza n,~deljskega obiska primestnega gozda na primeru Smarne gore, Ljub­ljana, Zbornik gozdarstva in lesarstva, 29, s. 59-84. 2. Badjura, R., 1953: Izbrani izleti. 3. Ciglar, M., Koblar, S., Zorn, M., Žonta, 1., 1974: Ucna pot po šmarnogorski Grmadi, Ljub­ljana, Založba Obzorj~ Maribor, s. 30. _ 4. Ciglar, M., 1974: Smarna gora (vodnik), CGP DELO, Ljubljana, s. 52. 5. Golob, S., 1993: Nacrtovanje v gozdovih ze­lenega pasu Ljubljane, Ljubljana, Zbornik posve­tovanja Mestni in primestni gozd -naša skupna dobrina, s.106-125. 6. Kunaver, D., 1991: Slovenska dežela v pripo­vedki in podobi, Ljublja[Ja. 7. Ljubic, T., 1959: Smarna gora in svet okoli nje, s. 8, ilustracij 40, NUK. 8. Matijašic, D., Silan, S., 1984: Koncept smer­nic za gospodarjenje z obmestnimi gozdovi, dip­lomska naloga, BF '{TOZD za gozdarstvo, s. 82. 9. Mazi, V., 1963: Smarna gora v ogledalu casa, Planinski vestnik letnik 63, s. 485-489. 10. Melik, A., 1959: Posavska Slovenija, Slo­venska matica, Ljubljan_a. 11. Novak, J., 1982: Smarna gora, monografija, Ljubljana. 12. Pirnat, J., 1991: Opazovanje in razclemba nedeljskega obiska primestne gozd nate krajine v okolici Ljubljane, Urbani izziv, št. 18, s. 62-66. 13. Radešcek, R., 1983: Slovenske legende, Ljubljana. 14. Ramovš, A., 1961: Geološki izleti po ljub­ljanski okolici, Mladinska knjiga, Ljubljana. 15. Savnik, R., 1971: Krajevni leksikon Slove­nije, 4. knjiga Jedro osrednje slovenije in njen jugovzhodni del, DZS, Ljubljna. 16. Stare, F., Marence, M., 1981: Šmarna gora (vodnik), Založila Delavska Enotnost, Ljubljana, s. 56. 17. Zorn, M., 1973: Fitocenološkapotapošmami gori, Planinski vestnik, št. 3, Ljubljana, s. 116-119. 18. *: Aeroposnetki, Arhiv aeroposnetkov, Geo­detski zavod Slovenije. 19. *: Fitocenološki karti GE Medvode in GE Glince. 20. *: Gozdnggospodarska nacrta enot Med­vode in Glince-Crnuce. 21. *: Popis gozdov za leto 1990. 22. *:Zbirka razglednic in fotografij šmarne gore in mesta Ljubljana, Geografski inštitut Slovenije. 23. *:Zbirka razglednic in fotografij šmarne gore, NUK. 56 Gozd V 54, 1996 GDK: 156.5:(497.12*06 Pugled-Žiben) Vpliv jelenjadi in srnjadi na potek gozdne sukcesije v gozdnem rezervatu Pugled-Žiben The Influence of Red Deer and Roe Deer on the Course of Forest Succession in the Pugled-Žiben Forest Reserve t Andrej BONC INA* 1 1 Izvlecek 1 Bon cina, A.: Vpliv jelenjadi in srnjadi na potek i il gozdne sukcesije v gozdnem rezervatu Pugled~ Ziben. Gozdarski vestnik, št. 1/1996. V slovenšcini s povzetkom v anglešcini, cit. lit 8. V prispevku je prikazan vpliv srnjadi in jelenjadi na pote!igozdne sukcesije v gozdnem rezervatu Pugled~Ziben, sicer predvsem na pomladek dre~ ! 1 1 vesnih in grmovnih vrst ter na navzocnost in obilje rastlinskih vrst v zelišcnem sloju. Avtor predstavlja tudi eno izmed možnih metod spremljanja vpliva parkljaste divjadi na gozdni ekosistem. Kljucne besede: gozdna vegetacija, gozdna sukcesija, divjad, upravljanje z gozdom, gozdni rezervat i il 1' r! ,. 1 11 " 1 UVOD 1 INTRODUCTION 1 1 il Kocevska ima svojevrstno zgodovino. Zaradi naravnih, za kmetijstvo neugodnih razmer, je bila naseljena relativno pozno, v glavnem v 14. stoletju. Posebnost po­selitve je v tem, da so se poleg domacega življa v dobršni meri tja naselili Nemci. Konec prejšnjega stoletja so ljudje že opušcali sicer ekstenzivno kmetijsko rabo in se odseljevali, predvsem v Ameriko. Ob italijanski okupaciji so nacionalno prebujeni Nemci zapustili Kocevsko in se odselili v nemški rajh. Med vojno so bile mnoge vasi požgane. Po vojni je bila Kocevska iz­praznjena, požgana in unicena, ljudje so se sicer priseljeval], vendar pretežno v · Mag. A. B., dipl. inž. gozd., Biotehniška fa­kul~eta, Oddelek za gozdarstvo, 1000 Ljubljana, Vecna pot 83, SLO Synopsis Bencina, A.: The Influence of Red Deer and Roe Deer on the Course of Forest Succession in the Pugled-Žiben Forest Reserve. Gozdarski vest­nik, No. 1/1996. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 8. The article presents the influence of red deer and roe deer on the course of forest succession in the Pugled-Žiben forest reserve, primarily on young tree and shrub speci es, and the presence and abundance of plant species in the herb layer. One of the possible methods how to change the effect of cloven-hoofed game on the forest eco­system is presented as well. Key words: forest vegetation, forest succes­sion, wild life, forest management, forest reserve. dolino. Opušcene kmetijske povrs1ne je naglo osvajal gozd; fenomen imenujemo sekundarna gozdna sukcesija. Njegova, prostorska razširjenost je razvidna iz po­datka, da se je gozdnatost Kocevske v borih sto letih povecala od približno 50 % kar na 90% (OGGN 1990). Pretežni del opušcenih kmetijskih površin leži v submontanskem pasu, navadno na južnejših pa tudi zahodnih pobocjih, na mestih z manjšo skalovitostjo. Potek suk­cesije opisujemo posredno s sukcesijskimi stadiji, ki jih povezujemo v sukcesijske nize. Sukcesijske poti in hitrost razvoja gozdne vegetacije na opušcenih kmetijskih površinah so odvisne od mnogih dejav­nikov; pomembnejši so rastišcne razmere, pretekla raba, bližina ohranjenega gozda (semenjakov), etc. Potek sukcesije je odvisen tudi od slucajnih dejavnikov, raz­vojne poti so lahko razlicne, dolocene smeri le bolj ali manj verjetne. Gozd V 54, 1996 57 Pojem "gozdna" sukcesija je popolnoma upravicen, saj se ne spreminja le ve­ getacija, ampak tudi živalstvo, notranje okolje, tla, itd. Nekatere živalske vrste niso le pasivne spremljevalke sukcesije, ampak so aktivni ali celo kljucni, ceprav dostikrat podcenjevan! clen gozdne sukcesije (raz-. našalci semen). V stadiju s toploljubnimi grmovnicami prevladujejo zoohorne vrste (glog, cešmin, crni trn, etc.). Nekatere živalske vrste, na Kocevskem sta to pred­vsem srnjad in jelenjad, pa lahko bodisi upocasnjujejo sukcesijo bodisi spreminjajo njen potek ali jo celo onemogocajo. Sukcesije lahko opazujemo v majhnem prostorskem okviru, kot na primer suk­cesijo posameznega opušcenega pašnika, v širšem prostorskem okviru pa lahko govorimo o sukcesiji celotne krajine. Pri tem se· spreminjajo tudi habitati za posa­ mezne živalske vrste. Ko so se posamezni deli agrarnega prostora zarašcali, se je povecevala dolžina gozdnih robov (podo­ben ucinek kot pri drobljenju gozda), pestre in bogate prehrambne razmere (travniki, pašniki, grmišca, gozdovi v nastajanju) so omogocale naglo povecanje populacij je­lenjadi in srnjadi. Dodatno je k povecevanju prispevalo lovsko gospodarjenje. Danes, ko je površina kmetijskih površin neznatna, pa še ta vecidel ograjena, ko je majhna tudi površina pravih 'grmišc', ko je nicen obseg direktnih premen, ki so vsaj za nekaj let izboljšale razmere za divjad, so razmere za omenjeni populaciji znatno slabše, medtem ko usmerjanje številcnosti ni sle­dilo tem spremembam v krajini, prej na­ sprotno. 2 NAMEN RAZISKAVE, OBJEKT IN METODE DELA 2 THE PURPOSE OF THE RESEARCH, THE WORK OBJECT AND METHODS Namen raziskave je prikazati vpliv je­lenjadi in srnjadi na potek sukcesije v go­zdovih, ki nastajajo na pred desetletji opu­šcenih ekstenzivnih kmetijskih površinah. Gozdni rezervat Pugled-Žiben leži v submontanskem pasu (GGO Kocevje, GE Grintovec, oddelki 73, 74, 75, 76, 77, 79) na obmocju nekdanjih kocevarskih vasi 58 GozdV 54. 1996 Pugleda in Zibna. Namenjen je preuceva­nju gozdne sukcesije na opušcenih kme­ tijskih površinah. Skupna površina rezer­ vata s še vedno košenimi košenicami v osrcju rezervata, ki jih vzdržujejo lovci, je 200 hektarjev. Potencialna vegetacija je submontanski bukov gozd na karbonatni maticni podlagi, nadmorska višina je od 550 do 700 m nad morjem, prevladujejo rjava pokarbonatna tla. Glede na površin­ ski delež v rezervatu že prevladuje bukev (43%), delež gabrovega stadija z bukvijo je 1 9%, stadija leske 26%, travišc le 7%, drugih zvrsti pa 5% (ANDOLJŠEK, BAR­TOL & KRIŽMAN 1992). Progresivni razvoj gozdne vegetacije na opušcenih kmetijskih površinah lahko pri­ kažemo z eno od možnih razvojnih poti: Pašnik --? travišce (Brachypodium pin­ natum, Bromus erectus) -7 grmovnice -7 beli gaber --? submontanski bukov gozd. V sklopu raziskave gozdnega rezervata smo poleti leta 1992 osem ploskev ogradili (velikost posamezne je 4 x 4 m), da bi spremljali vpliv velikih rastlinojedov na potek sukcesije. Ker je stadij leske kljucni v poteku sukcesije, saj leska ustvarja 'gozdne razmere', ki so ugodne za po­mlajevanje gozdnih drevesnih vrst, smo pet ograjic postavili v leskov stadij, za pri­ merjavo pa dve v gabrov oziroma gabrovo­ bukov stadij, naknadno pa še osmo plos­kev v vrzel v sosednjem oddelku (priprava za sadnjo). Ob stranici ograjene ploskev smo za­ kolicili primerjalno -neograjeno ploskev. Leto po ograditvi smo prvic ugotovili stanje, v letu 1995 pa smo popis mladja na ploskvah ponovili. Pri tem smo za vsak posamezni osebek (vse lesnate rastline) ugotovili species, izmerili višino in pri tem razlikovali naslednje višinske razrede: KL (klice), H1 (do 1 O cm), H2 (11 do 20 cm), H3 (21 do 30 cm), H4 (31 do 40 cm), H5 (41 do 50 cm), H9 (od 51 do 90 cm) in H18 (od 91 do 180 cm). Za objedenega smo šteli tisti osebek, ki je bil v obdobju od postavitve ograjic poškodovan. Na vsaki ploskvi sem ocenil ekološke razmere (skalovitost, nagib, eks­pozicija, listni opad, zastrtost po slojih, itd.) in opravil fitocenološki popis. Rastlinske vrste sem inventariziral po srojih: Z (zelišcni sloj), G2 (0.5 do 1.3 m), G1 ·(1.3 do 5 m), 02 (5 do 15m), 01 (nad 15m) in ocenjeval njihovo obilje po srednjeevropski fitoce­ nološki šoli. Ograjeno površino in zraven ležeco neograjeno ploskev lahko obravnavamo kot par, saj so dejavniki okolja (skalovitost, ekspozicija, itd.) pa tudi zastrtost z 01 in 02 enaki za obe ploskvi znotraj para, enako je bilo tudi zacetno stanje. Zato lahko predpostavljamo, da so vse razlike v zelišcni vegetaciji kot tudi v višinski struk­ turi drevesnih in grmovnih vrst posledica vpliva velikih rastlinojedov. 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 Zastiranje tal 3.1 Ground Sheltering Ucinek ograje se po treh letih kaže zlasti v obilju zelišcnega in spodnjega grmov­ nega sloja; v vrzeli, kjer je rast grmovnic relativno intenzivnejša, pa tudi zgornjega grmovnega sloja. V tabeli navedene ocene kažejo, da je že na oko razpoznavna razlika v obilju (bujnosti) zelišcnega in. grmovnega sloja med ograjenimi in new ograjenimi ploskvami. 3.2 Gostota in višinska struktura po­mladka 3.2 Density and Height Structure of Young Growth Na šestnajstih ploskvah smo analizirali 5844 mladic in 1409 klic drevesnih in grmovnih vrst. Med ograjenimi in ne­ograjenimi ploskvami ni razlik v skupnem številu mladic lesnatih rastlin, le-te obsta­jajo v višinski strukturi mladic. Delež višjih mladic je na ograjenih ploskvah vecji. Razlike, ki so nastale v borih treh letih (od postavitve ograje), so posledica objedanja. Stopnja poškodovanosti mladic se z na­rašcajoco višino mladic povecuje. Na neograjenih ploskvah je znatno vecje število mladic v prvem višinskem razredu (do 10 cm), pa tudi število klic je vecje. Sklepamo lahko, da jelenjad in srnjad s stalnim odvzemanjem fitomase v zelišcw nem sloju ohranjata razmere, ki so ugodne za pomlajevanje lesnatih rastlin, prepre­cujejo pa njihovo prerašcanje. Razvoj mladja namrec znatno spremeni (poslab­ ša) razmere za nasemenitev, klitje in uspevanje novih mladic. Na neograjenih ploskvah se lesnate vrste stalno pomla­jujejo zato, ker divjad zmanjšuje zastrtost (obilje) zelišcnega in grmovnega sloja -objeda lesnate in zelišcne vrste ali odgrizne (izpuli) celotne mladice. 3.3 Razvoj pomladka od leta 1993 do 1995 3.3 Development of Young Growth from 1993 to 1995 Od prvega popisa pa do leta 1995 se je višinska struktura lesnatih vrst v pomladku na ograjenih ploskvah znatno spremenila­prerašcanje lesnatih rastlin v višje višinske razrede je potekalo nemoteno. Na ogra­ jenih in neograjenih ploskvah se je šte­vilcnost lesnatih mladic v treh letih po- Preglednica 1: Zastrtost tal na ograjenih in neograjenih ploskvah Table 1: Ground shelter in fenced and unfenced plots 81adij Parne ploskve 01 02 G1 G2 z Sta e Cou le tots Vrzel Ograjeno 1 Fenced 25 15 80 Gap Neograjeno 1 Unfenced 10 80 Les ka Ograjeno 1 Fenced 15 o 71 5 99 Hazef tree Neograjeno 1 Unfenced 15 3 76 73 Gaber~ Ograjeno 1 Fenced 100 40 bukev Neograjeno 1 Unfenced 100 15 Hombeam­ beech tree GozdV 54, 1996 59 š 18001 A93 e v 1600 14oo I 1200 o 1000 B93 1 N 800 600 B95 u m 400 b e 200 o - Preglednica 2: Gostota grmovnih in drevesnih vrst (število/ar) na ograjenih in neograjenih ploskvah po višinskih razredih ter stopnja poškodovanosti mladic(% poškodovanih osebkov} na neograjenih ploskvah v letu 1995 (16 ploskev~ osem parov) Table 2: Density of shrub and tree species (number/are) in fenced and untenced plats by height c/asses and the damage degree of young growth (expressed asa percentage of damaged subjects) in untenced plats in 1995 (16 plats-8 cauples) Parne ploskve KL H1 H2 H3 H4 H5 H9 H18 Skupaj Cou le lots Total Ograj eno 1 Fenced 459 977 715 286 155 67 63 15 2278 Neograjeno 1 Unfenced 642 1480 701 77 14 9 5 2288 Stopnja poškodovanosti 25 63 78 67 92 100 100 39 Damage degree % Grafikon 1 :Višinska struktura lesnatih vrst na ograjenih (A) in neograjenih (B) ploskvah v letih 1993 in 1995 (arske vrednosti) Graph 1: Height structure of timber species in fenced (A) and unfenced (B} plots in 1993 and 1995 (number!are) 10 do 19 20 do 29 30 do 39 40 in vec Klice /seedlings Višinske stopnje (cm)/height classes vecala, na neograjenih ploskvah celo bolj, vendar je bilo višinsko prerašcanje mladic zelo upocasnjena. 3.4 Sestava drevesnih in grmovnih vrst ter njihova stopnja poškodovanosti 3.4 The Structure of Shrub and Tree Species and their Damage Rate Priljubljenost posameznih vrst za pre­ hrano lahko ugotavljamo bodisi s primerja- ! 60 Gozd V 54, 1996 vo višinske strukture mladic med ogra­jenimi in neograjenimi ploskvami bodisi s stopnjo poškodovanosti mladic zgolj na neograjenih ploskvah ali pa s primerjavo spremembe sestave pomladka v obdobju med obema popisoma. Povprecna stopnja poškodovanosti po­sameznih vrst ne pove mnogo, odvisna je od njene višinske strukture, z višino mladic se namrec stopnja poškodovanosti po­vecuje. Tudi zaporedje drevesnih in grmov­ Preglednica 3: Sestava pomlad ka po vrstah (brez klic) v odstotkih na ograjenih in neograjenih ploskvah v letu 1995 Table 3: Young growth structure by species (seeds not inc/uded) expressed asa percentage in tenced and unfenced plots in 1995 VRSTA 1 Species Ograje no 1 Fenced Neograjeno 1 Unfenced kalina, cešmin, glog, dren, dobrovita 16,2 22,4 les ka 0,7 0,3 beli gaber 56,8 48,5 gorski javor, veliki jesen, gorski brest 10,2 9,6 bukev 0,7 0,5 cešnja, hruška, lesnika 4,2 4,7 mali jesen, graden, smreka, brek, trepetlika, 11 ,2 14,0 lipovec, topokrpi javor, maklen SKUPAJ 1 Total 100 100,0 število 1 ar 1 Number/are 2278 2288 nih vrst po stopnji poškodovanosti je v enem višinskem razredu razlicno od dru­gega, pa spet razlicno od razvrstitve po povprecni stopnji poškodovanosti. Da bi razvrstil lesnate rastline po stopnji poško­dovanosti (priljubljenosti za prehrano), sem upošteval stopnjo poškodovanosti v prvem in drugem višinskem razredu ter pov­ precno stopnjo poškodovanosti iz obeh popisov (leta 1993 in 1995), in sicer samo za tiste vrste, katerih skupna frekvenca na vseh analiziranih ploskvah je vsaj deset osebkov v omenjenih višinskih razredih. Po stopnji poškodovanosti, od najvecje k najmanjši, so lesnate rastline razvršcene takole: veliki jesen, gorski brest, trepetlika, il Il kalina, lesnika, gorski javor, maklen, drob­nica, glog, beli gaber, cešnja, dren, ceš­min, mali jesen. Številcnost drugih vrst (topokrpi javor, dobrovita, bukev, hrast, leska, brek, lipovec, smreka) je premajhna, 1 da bi jih razvršcal. '1!.11 il Ob dejstvu, da je v sedanjih razmerah stopnja poškodovanosti v najvišjih višinskih l.l[i razredih pri vseh vrstah blizu 1 OO %, posta­ ne razmešcanje vrst po stopnji poško­1 ~:1 dovanosti nepomembno. Pomembnejša je tJ ugotovitev statisticne analize, da obstaja 11 .. med številom osebkov v dolocenem višin­ i; skem razredu in stopnjo poškodovanosti znacilna negativna korelacija. Stopnja po­škodovanosti v dolocenem višinskem raz­ 1 redu (in na ploskvi) je v splošnem vecja, 1 ce je število osebkov posamezne vrste v tem višinskem razredu manjše. To je usod- l·~.~. no za vrste, ki so po naravi zastopane v manjšem ali celo zelo majhnem deležu; v raziskavi so takšne vrste brek, leska, lipovec, hrast, itd. Ne glede na stopnjo poškodovanosti imajo vec možnosti za preživetje tiste vrste, ki so najštevilcnejše. Dodatni kriterij konkurencnosti vrste je spo­sobnost obrašcanja po poškodbi. 3.5 Bujnost, obilje ter vrstna sestava zelišcnega in spodnjega grmovnega sloja 3.5 Luxuriance, Abundance and Species Struc­ture of Herb and Lower Shrub Layer Ce je velikost vzorca (16 ploskev, osem parov) za analizo pomladka zadostna, je za analizo vrstne sestave v zelišcnem sloju premajhna. Kljub temu prikazujem enega izmed možnih nacinov analize vpliva par­kljaste divjadi na vrstno sestavo in obilje vrst. Na vsaki ploskvi sem popisal vse rastlin­ ske vrste, in sicer clenjeno po že ome­ njenih višinskih plasteh. Obilje sem oce­njeval po srednjeevropski fitocenološki šoli, za statisticno analizo pa sem vrednosti obilja transformiral z Van der Maarelovimi vrednostmi. Da bi dolocil vpliv velikih rastlinojedov, sem podrobno analiziral fitocenološke po­pise, zlasti pa vrstni sestav in obilje vrst v zelišcnem in spodnjem grmovnem sloju. Gozd V 54, 1996 61 Kriterij primerjave med ograjenimi in ne­ ograjenimi površinami je: -število vrst v posameznem sloju; -skupno obilje vrst v posameznem s loju (vsota ocen obilja po Van der Maarellu); -indeks vrstne razlicnosti. Uporabil sem Simpsonov indeks (WHITTAKER 1975): C; (S P2)-1 i; 1 ... s S -število vrst v popisu P -delež vrste v skupnem obilju vrst posameznega popisa Med ograjenimi in neograjenimi plo­ skvami so razlike v razvitosti spodnjega grmovnega sloja. Na ograjenih ploskvah najdemo v tej plasti vecje število razlicnih vrst, pa tudi njihovo skupno obilje je znatno vecje, poleg tega je povprecno obilje vrst v tem sloju vecje. V zelišcnem sloju ograjenih in neogra­jenih ploskev nisem odkril znacilnih razlik v številu vrst (raznovrstnosti) in razlicnosti (Simpsonov indeks vrstne diverzitete). Razlike pa obstajajo v obilju vrst; tako skupno obilje vrst kot povprecno obilje vrst je na ograjenih ploskvah znacilno vecje. V zelišcnem in grmovnem sloju sem podrobno analiziral, pri katerih rastlinskih vrstah je med ograjenimi in neograjenimi ploskvami najvecja razlika v obilju. Najprej sem po parih izracunal razlike obilja, nato pa sem za vse pare popisov razliko seštel. Za nadaljnjo analizo so bile predvsem pomembne tiste vrste, ki so imele abso­lutno najvecjo vsoto razlik. To pomeni, da so nekatere vrste v splošnem bodisi na ograjenih (pozitivna vsota) bodisi na ne­ograjenih ploskvah (negativna vsota) bolj obilno zastopane. Z metodo parnih pri­ merjav sem za omenjene vrste ugotavljal znacilne razlike v obilju (ograjeno-neogra­jeno). Ugotovil sem, da obilje nobene vrste zelišcnega in grmovnega sloja na neogra­jenih ploskvah ni znacilno vecje, pac pa je znacilno vecje obilje nekaterih vrst na ograjenih površinah (v oklepaju je tve- Preglednica 4: Srednje vrednosti primerjan ih parametrov na ograjenih in neograjenih ploskvah ter znacilnost razlik med njimi (metoda parnih primerjav) Table 4: Mean values of the parameters compared in fenced and unfenced plats and the significance of the ditferences between them {the method of couple comparisons) Primerjalni parameter Srednja vrednost Znacilnost Mean value razlik (tveganje) A parameter compared Ograjeno Neograjeno The Fenced Unfenced characteristic of differences risk število vrst v Z 29,9 28,0 0,201 The number of herb species število vrst v G2 2,4 0,6 0,039 The number of shrub species (0.5-1.3m) Skupno obilje vrst v Z 88,9 75,0 0,029 Total abundance of herb species Skupno obilje vrst v G2 7,7 1,7 0,027 Total abundance of shrub speci es {0.5­ 1.3m} Obilje posamezne vrste v z 2,97 2,64 0,007 The abundance of an individual herb species Obilje posamezne vrste v G2 3,1 Neograjeno 1 ,O 0,027 The abundance of an individua/ shrub species (0.5-1.3m) Simpsonov indeks za zelišcni sloj 25,2 24,2 0,335 Simpson 's index for the herb laver 62 Gozd V 54, 1996 ganje): Fragaria moschata (0.000), Rosa species (0.030), Epimedium alpinum (0.034), Carpinus betulus (0.038), Prunus avium (0.047), Listera ovata (0.038), Ta­raxacum officinale (0.038); s tveganjem do 0.01 O pa še Cornus mas, Carex sylva­tica, Acer campestre. Najbolj evidentna razlika že po aspektu vegetacije je na osmi ploskvi-v vrzeli, kjer je onemogocen razvoj grmovne vegetacije. Vrzel v sosednjem oddelku ob robu re­zervata je nastala s posekom (priprava za sadnjo) na površini 0.20 ha. S posekom drevesne in celotne grmovne vegetacije je bila spet sprožena sukcesija -predvsem v razvoju grmovnic. V obdobju treh let se je v ograjeni površini razvila grmovna ve­getacija (zgornji in spodnji grmovni sloj), medtem ko se je zunaj nje razvila le zelo skromna spodnja grmovna plast. Tako jelenjad in srnjad upocasnjujeta sukcesijo ne le v leskovem in gabrovem stadiju, ampak potek celotne gozdne sukcesije. 4 DISKUSIJA 4 DISCUSSION Raziskava potrjuje, da populaciji srnjadi in jelenjadi znatno vplivata na potek gozd­ne sukcesije. Z objedanjem lesnatih rastlin onemogocata ali vsaj upocasnjujeta pro­gresivni razvoj gozdne vegetacije -zlasti na prehodu iz leskovega v gabrov razvojni stadij. Ucinek jelenjadi in srnjadi na gozd se je zlasti pri gozdarjih zožil na ugotavljanje stopnje poškodovanosti drevesnih vrst ali celo na ugotavljanje škod. V ekosistemskem smislu pa je vpliv omenjenih populacij divjadi na gozd znatno vecji. Prehrana jelenjadi in srnjadi je razl i cna in se med letom spreminja. Kljub vsemu pa je najvecji odvzem v zelišcnem in grmovnem sloju gozda. S stalnim objedanjem se zmanjšuje obilje zelišcne in grmovne vegetacije. Vpliv se kaže v aspektu gozda, slojevitosti, zmanjšanju bujnosti zelišcnega in grmov- Slika 1: Ograjena ploskev (številka 8) v vrzeli, ki je nastala pred tremi leti Figure 1: A fenced plot (No.8) ina gap which emerged three years ago nega sloja in s tem v spreminjanju eko­loških razmer, oziroma notranjega oko~a ter v spremembi vrstnega sestava. Ze parna primerjava relativno majhnega vzor­ca kaže na spremenjeno vrstno sestavo med ograjenimi in neograjenimi površi­nami. Za nekatere vrste je ocitno, da so pri obeh populacijah zelo priljubljene. Po­dobno ugotavljam z vecjim vzorcem v dinarskih jelovo-bukovih gozdovih. Zaradi spreminjanja vrstnega sestava, zmanj­ševanja obilja nekaterih vrst, omenjene po­pulacije vplivajo tudi na življenjske razmere za druge živalske vrste. Parne primerjave (ograjeno in neogra­jeno) so zelo primeren nacin spremljanja vpliva velikih rastlinojedov bodisi na po­mlajevanje bodisi na zelišcno vegetacijo. Velikost ploskev (4 x 4 m) je primerna, saj je dovoij velika, da je smiselno popisovanje vrstnega sestava v zelišcnem sloju, hkrati pa je primerna tudi za ugotavljanje višinske in vrstne sestave pomladka (štetje, mer­jenje). Pri tako velikih ploskvah je zaradi podobnosti v ekoloških razmerah možna primerjava med ograjeno in neograjeno površino; pri velikopovršinskih ograjah (ne­kaj hektarjev) je primerjava težavnejša. Spremljava pomlajevanja je ena izmed komponent kontrolne metode pri usmer­janju populacij jelenjadi in srnjadi. Slabost stalnih ploskev je v tem, da pri rednih in relativno pogostih popisih precej poško­dujemo pomladek. Tudi ugotavljanje stop­nje poškodovanosti (sveže, stare poškod­be) ni enostavno, celotno delo pa precej mucno. Namesto stopnje poškodovanosti bi lahko ugotavljali uspešnost prerašcanja mladic po drevesnih vrstah, saj je prera­šcanje vrst kriterij uspešnega pomlaje­vanja. Pri tem se zastavlja vprašanje pomladitvenih ciljev (drevesna sestava), še dopustne poškodovanosti, itd. Sam me­nim, da je resnicna kontrolna metoda veliko vec kot zgolj ugotavljanje stopnje poškodovanosti ali na drugi strani sprem­ljava razmer v populaciji divjadi. Zato nekih dokoncnih še dopustnih vrednosti po­škodovanosti kljub nekaterim dosedanjim poskusom ni mogoce dolociti. Bolj kot absolutne vrednosti je pomembno za­sledovanje sprememb (vecje, manjše!) poškodovanosti, višinske strukture po­ 64 Gozd V 54, 1996 mladka, telesnih tež, itd. Kontrolna metoda je kognitivni koncept dela s populacijami divjadi, sami nacini terenskih meritev se bodo lahko spreminjali in ob novih iz­kušnjah in znanju dopolnjevali, medtem ko se mora kontrolna metoda kot nacin dela uveljaviti in obstati, saj druge (ekološke) alternative ni. Dejstvo, da je divjad sestavni del gozda in gozdnega prostora in da je lahko bistveni dejavnik, ki vpliva na strukturo gozda in seveda tudi obratno, da sestojne strukture, ki so posledica nacina gospodarjenja s sestoji, znatno vplivajo na življenjske raz­mere populacij divjadi, jih izboljšajo ali poslabšajo, govori v prid skupnemu in uglašenemu gozdarskemu nacrtovanju. Pa tudi tolikokrat omenjenega sonaravnega gospodarjenje z gozdovi ne moremo ure­snicevati samo na nivoju drevesne kom­ponente gozda, ampak le na nivoju gozda kot celote. 5 SODELAVCI 5 COLLABORATORS Terenske meritve sva opravila skupno z Miranom BARTOLOM, vodjo odseka za usmerjanje populacij prostoživecih divjih živali na obmocni enoti Kocevje, ZG Slo­venije. POVZETEK V gozdnem rezervatu Pugled-Žiben sem na podlagi parnih primerjav osmih ograjenih in osmih neograjenih ploskev (4 x 4 m) analiziral vpliv park­ljaste divjadi (srnjadi in jelenjadi) na pomladek drevesnih in grmovnih vrst ter na sestavo in obilje vrst v zelišcnem in grmovnem sloju v razlicnih stadijih sekundarne gozdne sukcesije. Na ograjenih ploskvah je vpliv parkljaste divjadi izkljucen. Po treh letih smo s parnimi primerjavami ograjeno-neograjeno presodili, kako veliki rastline­jedi vplivajo na razvoj pomladka drevesnih in grmov­nih vrst ter drugega rastlinstva: -parkljasta divjad zmanjšuje pokrovnost ze­lišcnega in grmovnega sloja; -z objedanjem spreminja višinsko strukturo pomladka, saj preprecuje prerašcanje mladic, s stalnim odvzemom fitomase pa ohranja ugodne razmere za klitje mladic; -stopnja objedenosti mladic grmovnih in dre­vesnih vrst narašca z njihovo višino; -glede na stopnjo priljubljenosti (poškodova­nosti) so lesnate vrste razvršcene takole: veliki jesen, gorski brest, trepetlika, kalina, lesni ka, gor­ski javor, maklen, drobnica, glog, beli gaber, ceš­nja, dren, cešmin, mali jesen; -posebno v spodnjem grm avnem slo ju divjad zmanjšuje obilje in znatno zoži vrstno sestavo; -divjad selektivno objeda nekatere vrste v ze­lišcnem slo ju in zato zmanjšuje obilje teh vrst. Rezultati potrjujejo, da divjad bistveno vpliva na strukturo sedanjega in prihodnjega sestaja. Vpliv je tudi obraten, sestojne strukture znatno vplivajo na habitate omenjenih populacij. Nave­deno govori v prid enotnemu in uglašenemu go­zdarskemu nacrtovanju. THE INFLUENCE OF RED DEER AND ROE DEER ON THE COURSE OF FOREST SUC­CESSION IN THE PUGLED-ŽIBEN FOREST RESERVE Summary Bas ed on couple comparisons of eight fenced and eight unfenced plats (4 x 4m), an analysis regarding the effect of cloven-hoofed game (roe de er and red deer) on young tree and shrub spe­ci es and the structure and abundance of species in the herb and shrub layer in different stages of secondary fprest succession was carried out in the Pugled-Ziben forest reserve. Jn game exclosures the influence of cloven­hoofed game has been eliminated. After three years, estimates were made regarding the influ­ence of big herbivorous game on the develop­ment of young tree and shrub species as well as other vegetation by means of couple (fenced ­unfenced) comparisons: -cloven-hoofed game reduces the canopy of the herb and shrub layer; -by browsing it alters the height structure of young plants because it prevents the accrual into higher class of young growth and by way of con­stant taking away of phytomass it keeps favoura­ble conditions for the germination of young growth; -the degree of damage due to browsing in young trees of shrub and tree species increases with their height; -as to the degree of popularity (damage de­gree) timber species are ranked as follows: Eropean Ash, Mountain Elm, European aspen, Privet, Crab apple, Sycomore, Montpelier maple, Pear-tree (Pyrus piraster), Hawthorn, Hornbeam, Cherry, Cornel tree, Barberry, Ash (Fraxinus ornus); -particularly in the lower shrub layer the game reduces the abundance and considerably red uc­es species structure; -the game selectively browses some species in the herb layer and thu s reduces the abundance thereof. The results confirm that the game essentially effects the structure of the present and future stand. The influence is also exerted in the oppo­site direction: stand structures have considerable influence on the habitats of the populations men­ti on ed. The facts stated speak in favour of a uni­form and harmonious forestry planning. LITERATURA 1. Andoljšek, A., B. BS:..rtol, & R.Križman, 1992. Gozdni rezervat Pugled-Ziben. Strokovna naloga, Kocevje, p.44. 2. Adamic, M., 1989. Dinamika populacij par­kljaste divjadi v Sloveniji. Strok. in znan. dela 101, BTF, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, p.7-28. 3. Adamic, M., 1989. Pomen poznavanja pre­hranske znacilnosti parkljaste divjadi. Strok. in znan. dela 101, BTF, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, p.29-70. 4. Oggn, 1990. Obmocni gozdnogospodarski nacrt. Kocevje. 5. Perko, F., 1989. Usklajevanje odnosov med divjadjo in njenim življenjskim okoljem v Notranj­skem lovsko-gojitvenem obmocju. Strok. in znan. dela 101, BTF, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, p.167-192. 6. Robic, D. & A. Boncina, 1990. Sestava in struktura naravnega mladovja bukve in jelke v dinarskem jelovem bukovju ob izkljucitvi vpliva rastlinojede parkljaste divjadi. Zbornik gozd. in les., 36, Ljubljana, p.69-78. 7. Simonic, A., 1976. Srnjad. Zlatorogova knji­žnica 5, Lovska zveza Slovenije, Ljubljana, p.606. 8. Whittaker, R.H., 1975. Communities and ecosystems. Macmillan publishing Co., Inc., New York, p.385. 1 !1 ' Gozd v 54, 1996 65 l\ 1 1 GDK: 904:(213):(882):(047.2) Obiskali smo Francosko Gvajano Janez KONECNIK' Pisana skupina se nas je zbrala tistega poznooktoberskega dne na brniškem leta­ lišcu. Znani in neznani obrazi. Vecina med nami je bila gozdarjev, tudi gozdark, pa tudi nekaj drugih poklicev, nekateri med njimi so se izkazali za zelo koristne, poseb­no še zdravnica, ki je že sama po sebi odgnala vse ali vsaj vecino bolezni. Vsem nam je bilo skupno to, da smo zbrali dovolj poguma in si bili pripravljeni placati -v novih pogojih -stroške potova­nja iz svojega žepa. Poleg vsega, kar je znacilno za neizkušene popotnike, je bila obilna prtljaga ter seveda kancek strahu v naših oceh. Saj se res clovek ne odpravlja vsak dan v Južno Ameriko. Zgodba se je sicer zacela že mnogo prej in je bila povezana z vec nakljucji, povzetek pa je nakratko tak: Mag. Milan Šinko je prek svojih stikov v Parizu dobil možnost, da popelje 1 O -12 gozdarjev v tropske deževne gozdove Francoske Gvajane. Po dolgi uradni proceduri so v Parizu-franco­ sko državno gozdarsko podjetje (Office National des Forets -ONF)-prižgali zele­ no luc za naš obisk v tem francoskem cezmorskem departmanu, kjer so za nas pripravili zanimiv, toda natrpan in naporen program. Saj do Gvajane niti ni tako dalec -ob 8 uri polet z Brnika, postanek in presedanje v Parizu in ob 16 uri (po 9 urah poleta) pristanek v Cayennu, glavnem mestu Fran­ coske Gvajane. To, da nas od Slovenije loci dobrih 8.000 km poti in skoraj 30°C je samo lepotni dodatek. To, da se ravno nekomu od nas zgubi prtljaga, pa potrditev verjetnostnega racuna. Kam smo sploh prišli? Francoska Gvajana se imenuje košcek Južne Amerike, stisnjen med Atlantski * J. K., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, OE Kocevje, 1330 Kocevje, Rožna ulica 39, SLO 66 GozdV 54, 1996 ocean, Brazilijo in Surinam. Lega med 3° in 6° severno od ekvatorja je garancija, da smo resnicno v tropskih krajih. Podatek, da tod živi le 130.000 prebivalcev, ne pove kaj dosti, ko pa izveš, da ti ljudje živijo le v ozkem priobalnem pasu ter le v nekaj vecjih mestih ob rekah in da dežela meri 9 mio. ha, postane jasno, zal>Kaj ogroža slovenske gozdove<<. Upamo, da si boste ogledali sejem, ki je namenjen tudi naši stroki in sodelovali s svojimi predlogi na tej okrogli mizi. ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE i i! 1 J