Kmečka trgovine Naša trgovma z vzhodom Pri Narodni banki ae je ustanovil aklad v svrho podpiranja trgovine s Palestino in drugimi vzhodnimi državami, kot Egiptom, Sirijo, IraItom, Iranom, Ciprom, Malto. Te države in otoki v glavnem uvažajo živuio, živaleke produkte, Jcoruzo, fižol, bučno seme, živinsko krmo, les, zaboje za južno sadje, slive, jabolka in tobak, torej proizvode, ki jih ima naša država v izobilju. Radi slabih prometnih. sredstev smo v te države doelej izvozili komaj za 90 milijonov din blaga. Naša- parobrodna društva (Jugolevant) pa hočejo z vzliodom ustvariti boljše prometne zveze. Pričakuje se, da se bo izvoz v imenovane države že v letcšnjem letu dvignil na 200 milijonov din vrednosti, pri čemer bo samo Palestina uvazila aašega blaga za kakih 100 milijonov din. Da je ©svojitev tržišč na vzhodu zelo važno, kaže dejstvo, da samo Palestina uvozi letno za 17 milijonov angleških funtov blaga (okrog 4250 miJijor.ov din), Egipet za 102 milijona, Sirija za 18 milijonov itd. Sklep merodajnih, da naša trgcvina zavzame tudi ta tržišča, je zato odobravati, delo v to smer pa poapeševati. Povečan izvoz živine v Nemčijo in Italijo Med zavodom za pospeševanje zunanje trgovine in med merodajnimi nemškimi ustanovami v Berlinu je dosežen sporazum za povečanje izvoza naše rogate živine v Nemčijo. Po tem sporazurnu se bo vsak teden lahko izvozilo v Nemčijo 800 komadov živine, po treh mesecih pa 500 komadov živine. Do sedaj smo tedensko izvozili v Nemčijo komaj 200 komadov živine. Po tem sporazumu bomo torej lahko vsak teden 600 kornadov živine več izvazili kot doslej. Prav tako kot z Nemčijo je dosežen sporazum za povečanje izvoza živine v Italijo. Doslej smo izvozili tedensko v Italijo jedva 200, v izrednili primerih pa 500 komadov živine. Po novem sporazumu pa bomo lahko izvozili vsak teden 600 komadov živine. Italija namerava kupiti v naši državi še 200 molznih krav čiste simental3ke pasme. Da se omenjene plemenske krave kupijo, je že sklenjeno, samo živali še niso izbrane. To je prvi večji nakup plemenske živine po Italiji pri nas. V Italiji se nadalje vedno bolj čuti pomanjkanje lesa, posebno ker je prenehal uvoz ruskega lesa in lesa iz bivše Avstrije. Radi tega se Italijani čimdalje bolj zanimajo za naš les in žele "'ečjega uvoza jugoslovanskega lesa. Francija kupuje aašo celulozo in les Celuioza se proizvaja iz smrekovega lesa ali iz slame in se rabi za izdelovanje papirja, kolodija, umetne svile, mase za film itd. Celuloze danes v Franciji primanjkuje radi povečane industrijske delavnosti in pa ker je prenehal uvoz celuloze iz Avstrije. Francoske tvrdke so se radi tega odločile, da pokupijo pri nas vso celulozo, kolikor je imamo na prodaj. Francija namerava ostati stalen kupec naše celuloze. Širijo se govorice, da se bosta v Jugoslaviji ustanovili še dve tovarni za celulozo, in sicef z domačim kapitalom. Obnovljena tovarna celuloze v Krškem bo pa dvignila proizvodnjo na 10.000 ton letno. Nadalje je pričakovati povečanje našega izvoza lesa v Francijo in francoski Alžir. Po novi trgovinski pogodbi lahko uvozimo 65.000 ton lesa v Francijo. Da se trgovina lesa s Francijo bolj razgiblje, daje Francija za vsako tono lesa 60 do 100 din premije (nagrade). Te premije bo izplačeval Zavod za pospeševanje trgovine v Beogradu. Gospodarske zaniinivosti Izdclovanje zdravil za živino. Kmetijski minister je izdal odlok o ustanovitvi državnega zavoda za izdelovanje cepiv in zdravil v Beogradu. V kratkem bo izšla uredba o poslovanju novega eavoda. Začasno, dokler se ne zgradi novi zavod, se bodo posli tega zavoda vršili v poslopju eentralnega bakteriološkega zavoda v Zemunu. PomanjUanje mesa v Nemčiji. V zadnjem ča6\i se kaže v Nemčiji rastoče pomanjkanje svcžega mesa. Pomanjkanje je po pisanju nemških listov nastalo radi tega, ker je v priključeni Avstriji in v sudetskih kraijh žc prej primanjkovalo mesa. Precej živine so pa poklali tudi radi slinavke in parkljevke, radi 6esar je vedno manj živine za zakol. Radi pomanjkanja mesa je bil izdan predpis, da mesarji ne smejo mesa predelovati v klobase. Za klobase se sme uporabiti le neznaten del mesa. Izdelovanje svinjskili klobas je pa sploh zabranjeno, ker je pomanjkanje svinjskega mesa še večje. Nedostatek svinjskega in govejega mesa skušajo nadomestiti z veliko prop&gando za uživanje morskih rib. S povečanim uživanjem morskih rib hočejo nadomestiti uvoz mesa v vrednosti 180 milijonov mark. V bodoCe se naraerava stvar urediti tako, da bodo mesarji tudi maso prodajli na karte, kakor so že vpeljane karte za maslo, olje in mast. Na teden se bo meso prodajalo samo dva dni, in sicer sarno 10 do 15 dkg na osebo. Kazensko carino je uvedla Amerika na v&e nemško blago. To je storila iz protesta zaradi zasedbe češke. Ta kazenska carina znaša 25 %. Je to zelo hud udarec za Nemčijo, kajti s priključitvijo Avstrije in češke je postala najbolj industrijska država sveta. Doslej je Nemčija veliko večino svojega industrijskcga blaga prodajala na ameriškem trgu, kajti Amerika je dežela z ogromnimi razvojnimi možnostmi, njeno bogato in mnagoštevilno prebivalstvo je kupec, ki ga drugje na svetu ni najti. Rooseveltova kazenska carina je pa vso nemško trgovino v Ameriki onemogočila, kajti poleg vrednosti in navadne carine plačati še 25% vrednosti kot nekako kazen, tega ne zmore nihče. Nemčija si v tej stiski z vso silo išče druga tržižča (Vzhod), kar pa gre bolj težko, kajti vsa razpoložljiva tržišča so že več ali manj zasedena. Cene goveje živine Pleraenski biki. V šmartnem ob Paki je bil 3. maja plemenski sejem za bike marijadvorske pasme. Biki so se kupovali za gornjegrajski, dravograjski in slovenjgraški okraj. Cena plemenskih bifcov je bila 5—8 din kg žive vage. Kakovost plemenskih. bikov je bila boljša od prejšnjih let. — V Belttncih, Prekmurje, je pa bil plemenski sejem za sv,etlolisasto (simentalsko) govedo. Na sejmu je bilo 146 mladih plemenskih bikcev. Prvovrstni plemenski bikci so se prodajali po 7—9 din kg žive vage, slabše vrste po 5.50—6.50 din. Radi izgledov slabe krme je bilo veliko bikcev neprodanih, tako da se ni niti potrošila podpora banske uprave in nekaterih kmetijskih odborov za nakup bikcev. — Biki za klanje so bili v Mariboru po 4 din, v Murski Soboti pa 3.50—4 din kg žive vage. Voli. V Mariboru debeli 4—4.50 diii, plemenski 5—5.50 diii, v Ptuju 4—4.50, v Slovenjgradcu 4 din, v Ljubljani 4.75—5.25 din, v Kranju 5—5.50 din, v Crnomlju 4.50—5.50 din, v Vidmu Jo 5.75 din kg žive vage. Krave. Maribor klavne 4.50 diii, plemenske 4, mclzne 5 din, breje 4.50 din, klobasarice 2.75 din; Ptuj 3—4 din, Slovenjgradec 3 din, SIov. Konji- ce 3.50 din, Murska Sobota 3 din, Ljubljana 3.75 do 5 din, Kranj 5 din, črnomelj 4—4.50 drn Videm 3.50—4.50 din kg žive vage. Telice. Maribor 5 din, Ptuj 4.50 din, Slovenjgradec 4 din, Kranj 5.50 din, Čmomelj 5.25 din, Teleta. Maribor 5—6 din jn prav tako po ostalih sejmih na štajerskem; v Kranju pa 6—7 din, PJemenske. Maribor mladi prašiči 5—6 tednov 90—125 din komad, 7—9 tednov 125—140 din; kg žive teže 6—8 din; v Ptuju so bili mladi pujeki 6—12 tednov po 60 do 140 din komad; v Ljubljani prašički za rejo 150—230 din, v Vidmu pa mladi prašički 150—200 din komad. Pršutarji. Ptuj 7—7.50 din, Slovenjgradec 7, Slov. Konjice 8 dui, Murska Sobota 8 din, Kranj 8—9.50 din, črnomelj 6—6.50 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Ptuj 7.50 din, Slov. Konjice 7 din, Murska Sobota 10 din, Kranj 9.50 din, čmomelj 7—7.50 din kg žive vage. Ostaii produkti Cene življenjskim potrebščinam so v porasttf, samo cene zelenjave so se znižale vsaj v toliko, da so kupčki večji. Solata je že precej poceni.; Na trgu so že prvi šparglji (beluše), ki se prodajajo po 20 din kg. Vrtnarji imajo na trgu že kumarce, ki se prodajajo po 3—10 din komad. V Splitu že prodajajo prve Cešnje, in sicer po 20 din kg. Dobi se že tudi letošnji luščen grah. po 17 din liter. Cena krmi je po zadnjem dežju nekoliko padla. Na mariborskem trgu se je prodajalo seno €5—70 din, kislo seno pa po 40—50 din 100 kg. Sejmi 15. maja tržni dan za živila in prašiče: TrbovIje — 16. maja tržni dan s svinjami: Dolnja Lendava; svmjski: Ormož; za konje in rogato živino: Ptuj; živinski in kramarski: PilStanj, Razkrižje, Vojnik — 17. maja živinski in kramarski: Slov. Konjice; svinjski: Celje, Trbovlje — dne 19. maja svtnjski: Maribor; živinski: Sv. Ijenai-t v Slov. goricah — 20. maja svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje.