PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
-š =/: bi O" 7$ » ^
O C; C /v
O S U)
' p 5 ž
§|«s
Sefe
71- O
i-i r~ m
I
r-t
Z
r-i
S
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 91 (12.723)
Trst, petek, 17. aprila 19; ro
Po razburljivem dnevu uradno sporočilo poverjenega predsedn
' 559 nije)
-j i
O 1723
•O
>
3>
Fanfani zagotovil, da bo sestavil vlado V ponedeljek začetek razprave o zaupnici
Propadli obeti o
sestavi institucionalne vlade: Fanfani bo imenoval samo demokristjanske ministre Socialisti še vedno polemični - Tiskovna konferenca Natte
Spadolini in Altissimo sta se dogovorila, da PRI in PLI ne bosta sodelovali v vladi ter s tem izničila Fanfanijevo upanje, da sestavi koalicijsko vlado (Telefoto AP)
RIM Amintore Fanfani je sinoči, povsem nepričakovano, odšel na Kvirinal in sporočil predsedniku republike Cossigi, da sprejme nalogo, ki mu je bila zaupana in da bo sestavil vlado. Danes bo torej izročil Cossigi seznam ministrov, jutri bo vlada zaprisegla, že v ponedeljek popoldne pa bi se lahko začela parlamentarna razprava.
Rekli smo, da je Fanfani odšel h Cossigi povsem nepričakovano, kajti še v poznih popoldanskih urah je prevladalo prepričanje, da se bo mandatar podal na Kvirinal morda danes ali šele jutri. V teku včerajšnjega dneva je namreč prišlo na dan mnogo težav in Fanfani ni imel lahkega dela pri sestavljanju svoje vlade. Mnogo je bilo pritiskov, predvsem pa je Betti-no Craxi zaigral še zadnje karte, ki jih je imel v roki z namenom, da ohrani predsedstvo vlade za obdobje do predčasnih volitev. V ta namen je bilo Fanfaniju naslovljenih več opozoril, med drugimi tudi polemični uvodnik, ki ga objavlja današnji Avanti ter sklicanje tajnikov strank petstrankarske koalicije pozno sinoči. Ta seja pa je šla po vodi kajti De Mita in Spadolini se nista hotela odzvati Craxijevemu vabilu. Pač pa je na sestanek prišel bivši mandatar Oscar Luigi Scalfaro in njegove prisotnosti si ni znal nihče razlagati. Gre vsekakor za poskus, da se Cossiga opozori, da enostrankarske vlade ni mogoče sestaviti. V zvezi s tem piše današnji Avanti, da se je predsednik senata obvezal, da bo sestavil institucionalno vlado, da pa vse kaže, da gre le za volilno vlado z namenom, da po nalogu KD zada zadnji udarec parlamentu in zakonodajni dobi.
Fanfani je dejansko naletel na velike težave pri sestavljanju vlade, kajti vanjo ni mogel vključiti nikogar razen demokristjanov. Republikanci, liberalci, socialisti in socialdemokrati niso sprejeli vabila, da sodelujejo v vladi. Prav tako vabila niso sprejeli komunisti in predstavniki neodvisne levice. Sicer pa je Natta na tiskovni konferenci dejal, da KPI ni prejela nobenega takega vabila. Tajnik KPI je bil vsekakor zelo polemičen tudi s socialisti in z drugimi strankami, ki se potegujejo za referendume, češ da niso imeli volje in poguma, da bi sestavili vlado, ki je seveda predpostavljala sporazum s komunisti, a bi rešila zakonodajno dobo in zagotovila izvedbo referendumov.
Še zlasti pa je Natta zavrnil obtožbe po katerih naj bi do sedanjega stanja prišlo na osnovi sporazuma med KD in KPI. Dejstvo je, je dejal Natta, da je že decembra Spadolini trdil, da obstajajo v večini spori o vseh vprašanjih, »če sem torej dejal, da je sedaj dovolj mislim, da sem z odgovornostjo poudaril dejansko stanje. Ali pa morda kdo misli, da bi lahko kriza trajala do velikega šmarna,« je še dejal Natta, ki je tudi dejal, da ne obstaja nobena možnost, da bi lahko komunisti in demokristjani sestavili skupno vlado.
Sicer pa je bil, kot že rečeno, včerajšnji dan zelo živahen, poln sestankov, med katerimi tudi srečanje med Spadolinijem in Altissimom, na katerem je padla odločitev, da republikanci in liberalci ne vstopijo v Fanfanijevo vlado, kar je v bistvu pomenilo, da mandatarju ne preostane drugega kot enobarven demokristjanski kabinet.
G. R.
Sarajevsko
pismo
ALEKSANDAR MLAČ
Pomlad prihaja letos z zamudo v Sarajevo. Temperatura se sramežljivo viša, vsakikrat po kakšno desetinko stopinje nad ničlo, dež se meša s snegom. Človeku je še najprijetneje v topli sobi. Morda tudi zato berem vse, kar mi prihaja pod roko, največ seveda časopisov.
Primorski dnevnik dobivam z več dni zamude. Sedaj imam v rokah številko od 7. aprila, na prvi strani prebiram reakcijo Jožeta Smoleta na pisanje Borbe, potem pa (znova) jemljem in berem omenjeni tekst. Namesto komentarja se spominjam ne tako oddaljenih srečanj med SKGZ in Socialistično zvezo Bosne in Hercegovine, ki jim je sledila konkretna aktivnost na kulturnem, športnem in tudi gospodarskem področju, kjer se stvari najtežje premaknejo.
Dva človeka sta tedaj izrekla besede, ki imajo trajno vrednost in ki danes ne veljajo nič manj kot včeraj, jutri pa bi morale veljati še več.
»SR Bosna in Hercegovina nima neposrednih meja z nobeno od sosed-nihdržav, zato nima svojih manjšin, vendar so zato vse manjšine v sosednih
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Shultz seznanil zaveznike v NA TO z najnovejšimi predlogi Gorbačova
Strah pred umikom ameriškega »dežnika« pahnil Zahodno Evropo v dilemo: razorožitev ali ne?
BRUSELJ »Zgodovinski preobrat«: takole je šef kabineta v Beli hiši Baker označil ponudbo Gorbačova, da SZ še letos umakne z evropskih tal tudi rakete s krajšim in kratkim dometom.
Izid Shultzovega obiska pri Ševardnadzeju in kremeljskem vodji je povoljno ocenil tudi Reagan, ki pa danes menda ni več tako optimist kot je bil včeraj. Če ga je namreč državni tajnik podrobno seznanil s potekom moskovskih razgovorov, pa ga je tudi s tem, kar o njih mislijo evropski zavezniki.
V glavnem štabu NATO je Shultz dejal glasnikom Atlantskega pakta: »Veliko možnosti je za dober sporazum o evroraketah.« Oni so načelno podprli razorožitvena pogajanja, niso pa zavzeli stališča do zadnjih sovjetskih predlogov; to bodo storili na seji posvetovalnega organizma SCG dne 28. aprila. Zakaj? Ker se Francozi, Britanci in Nemci bojijo odstranitve vseh vrst raket iz Evrope, tako da bi ves pas od Italije do Skandinavije postal brezatomsko območje. Kdo nas bo potlej branil, ko pa ima SZ veliko premoč na področju konvencionalnega orožja, se vprašujejo, odgovarja pa Thatcherjeva: »Ohraniti moramo naš obrambni jedrski potencial.« Železna dama pri tem pozablja na jedrske podmornice z medcelinskimi raketami, ki varujejo tako Otok kot celino.
Shultz je opozoril zaveznike, da nikakor ne bodo ob »ameriški dežnik« in da bi imela Zahod-
na Evropa v primeru spopada na voljo tri različne načine z^ odgovor na napad; katere, ni pojasnil, pač pa je Andreotti ponazoril, da med njimi ne bo »evropskega vesoljskega ščita«. Italijanski zunanji minister je potrdil Shultzove besede, da se ni bati »decouplinga«, to je odcepitve Amerike od evropskih zaveznikov, in pripomnil, da se mora Evropa čimprej izreči o ponudbi Gorbačova: pi;vič, ker se bodo 23. aprila spet začela sov-jetsko-ameriška pogajanja v Ženevi, drugič, ker so pravzaprav sami zahodnjaki zahtevali od kremeljskega voditelja »znak poguma«, tretjič pa, ker se bo jeseni začela v ZDA praktično že kampanja za predsedniške volitve 1988. Prav to pa najbolj žuli Reagana, ki bi rad naglo sklenitev razorožitvenega dogovora z Gorbačovom, saj bi tako potisnil v ozadje afero Irangate in morda še dosegel ono, kar mu je najbolj pri srcu: ostati zapisan v zgodovini kot eden največjih, če ne kar največji predsednik ZDA. Od tod njegova optimistična izjava o Shultzovih pogovorih v Moskvi, ko je bil državni tajnik še vedno tam.
Reagan pa ima morda še en adut, za katerega ne ve: kaj ko bi Gorbačov znova iznenadil svet in napovedal tudi zmanjšanje konvencionalnega orožnega potenciala, ki je Zahodni Evropi kot trn v peti?
D. G.
Ameriški zunanji minister George Shultz	(AP)
Tudi Stefanu Delle Chiaie bo pričal na procesu o atentatu v Petovljah
MARKO VVALTRITSCH
BENETKE — Tudi črni terorist Stefano Delle Chiaie bo kot priča zaslišan na procesu o atentatu v Petovljah, ki poteka pred porotnim sodiščem v Benetkah. Tako je sklenil sodni senat, potem ko je preučil vse zahteve javnega tožilca ter branilcev o novih pričah. Sodniki so te zahteve preučevali v sredo popoldne in zvečer več kot pet ur.
Pričevanje Stefana Delle Chiaie je zahteval zagovornik Vincenza Vinciguerre odvetnik Pisauro. Vinciguerra se je namreč zatekel pod okrilje Stefana Delle Chiaie, ko je zbežal v Španijo. Zakaj pričevanje tega črnega terorista, ki se je dal pred kratkim ujeti od italijanske policije, se vrnil v Italijo in dejal, »da bo povedal vse o črnih atentatih v Italiji«? Vinciguerra hoče dokazati, da so on in nekateri njegovi prijatelji, med temi tudi Delle Chiaie, ostali zvesti prvotni fašistični ideji, ter da so drugi njihovi takratni pajdaši, na čelu katerih je poslanec Rauti, danes podtajnik MSI, zapustili to »revolucionarno« pot, se pomeščanili, se vključili v demokratični
sistem, in mnogi med njimi bili tudi v službi tajnih sil ter provokatorji.
Prav zaradi tega so beneški sodniki sprejeli še zahtevo po zaslišanju poslanca Rautija, ki je bil konec šestde-setfh in v začetku sedemdesetih let vodja skupine Grdine nuovo, ki je bila precej kritična do MSI. Vinciguerra m njegovi trdijo, da jih je Rauti naš" pustil na cedilu.
naščuval, potem pa
S tem v zvezi pa bodo poklicani pred beneške sodnike tudi takratni notranji minister Mariano Rumor, eden vodilnih oficirjev varnostne službe kapetan Antonio La Bruna, terorist Pierluigi Concutelli ter še vrsta drugih pomembnih ljudi.
Sodniki pa niso sprejeli zahtgve zagovornika Carla Cicuttinija, da bi tega zaslišali v Španiji. Prav tako niso sprejeli vrsto zahtev po pričanju drugih ljudi, med temi tudi radikalnega poslanca Pannelle.
Sodni senat, ki mu predseduje sodnik Gavagnin, je torej sprejel večino zahtev branilcev tistih obtožencev, ki želijo, da se stvari o Petovljah razjasnijo. Treba bo seveda ugotoviti, kaj bodo te priče na procesu povedale. Na procesu pred porotnim sodiščem v Benetkah se ne govori le o atentatu v Petovljah. Govor je tudi o obnovi nasilne fašistične stranke.
Končan znanstveni posvet ob 50-letnici ustanovitve KPS
LJUBLJANA V veliki dvorani slovenske skupščine se je sinoči končal dvodnevni znanstveni posvet ob 50-letnici ustanovitve KP Slovenije in 50-letnici prihoda Josipa Broza Tita na čelo jugoslovanskih komunistov. Posveta se je udeležilo kakih 500 znanstvenikov, zgodovinarjev in političnih delavcev iz Slovenije in drugih republik. Po številnih referatih se je razvila razprava s tudi nekaj polemičnimi iskricami, dopolnitvami, predlogi ter replikami.
Včeraj so na posvetu dali svoj prispevek dr. Janko Prunk, ki je govoril o mestu Čebinskega manifesta med slovenskimi političnimi programi, dr. Stane Kranjc o komunistični partiji oziroma ZK ter ljudska fronta oziroma SZDL po letu 1945, naslov referata dr. Zorice Stipetič se je glasil: KP-ZK in inteligenca, Iva Marenka: KPS-ZKS in kmečko vprašanje, dr. Stanislava Stojanoviča: Mesto KPJ-ZKJ v mednarod-
nem delavskem in komunističnem gibanju, Draga Košmrlja: Nasprotje med temeljnimi načeli manifesta ustanovnega kongresa in resolucijo informbi-roja, dr. Božidarja Debeljaka pa: Prispevek KPJ-ZKJ k razvoju marksistične misli. Dr. Ivo Fabinc je govoril o družbeni uresničitvi čebinske vizije s poudarkom na družbenoekonomskih vidikih, Ivan Križnar od revolucionarnega gibanja do institucionarnih oblik slovenske države. Dr. Ciril Ribičič o preobrazbi KP v ZK, dr. Boštjan Markič o čebinski viziji in političnem sistemu samoupravne družbe, Milan Fabjančič o partijski disciplini, odgovornosti in morali v razvoju KP-ZK, Nevena Troha in Miran Kalšek pa o uresničevanju čebinskih sklepov v revirjih do II. svetovne vojne.
Organizatorji posveta so obljubili, da bodo celotno gradivo objavili v posebnem zborniku, (dd)
• Sarajevsko
NADALJEVANJE S 1. STRANI
državah naše,« citiram iz moje novinarske dokumentacije besede Milana Uzelca, tedanjega predsednika RK SZDL BiH, sedaj predsednika predsedstva CK ZK Bosne in Hercegovine.
V	notesu imam zapisane tudi besede Borisa Raceta, predsednika SKGZ: »Slovenska manjšina v Italiji je življenjsko zainteresirana za čim tesnejše sodelovanje ne samo z matičnim narodom, temveč z vsemi jugoslovanskimi republikami in pokrajinama. Samo tako bomo mogli v polni meri uresničiti funkcijo manjšine kot mostu prijateljstva in sodelovanja med sosedama — Republiko Italijo in SFRJ.«
Topli aplavz, ki so ga člani igralskega ansambla Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta bili deležni leto kasneje v Sarajevu, Zenici, Banjaluki in Prijedoru ter Sarajevskega narodnega pozorišta na odru SSG, je bil ne samo izraz pohvale umetniške vrednosti, temveč tudi svojevrstna potrditev citiranih misli.
Ko govorim o SSG, me skrbi, kako se bodo moji stari prijatelji izkopali iz materialnih težav, v katere je ta kakovostni ansambel zabredel. V Sarajevu je pravkar v teku festival jugoslovanskega teatra, kjer je zastopanih šest slovenskih gledališč. Slovensko gledališče je najštevilneje zastopano, vendar tukaj ne bi motilo nikogar, če bi nastopilo, četudi izven konkurence, še sedmo — SSG.
Festival, s popularno kratico MES (male i eksperimentalne scene), je sicer le nadaljevanje izredno bogate sezone v kulturnem življenju glavnega mesta Bosne in Hercegovine. Od januarja do aprila je bila na dnevnem redu že tradicionalna manifestacija »Sarajevska zima«, v okviru katere je bilo na sporedu več sto kulturnih prireditev — slikarskih razstav, gledaliških predstav, koncertov, poetskih večerov. Cankarjev dom je zelo dobro zastopal del slovenske kulture. Prireditvam je sledilo več kot 300.000 Sarajevčanov in gostov iz drugih krajev Jugoslavije in tujine, ki so tačas bili tudi gostje olimpijskih planin.
»Bjelašnica se lahko kosa z najboljšimi smučarskimi centri na sončni strani Alp,« citiram kolego iz ljubljanskega Dela Tineta Guzeja. Sarajevski zimski turizem je letos pobral toliko komplimentov, kolikor jih je bil deležen samo še v času zimskih olimpijskih iger. Te dni, konec zimske sezone, pa je Sarajevo razburila vest, da neki gospod Paul Grindle, ameriški busnissman, hoče vložiti ogromnega denarja v Bjelašnico in v Igman, da bi že prihodnjo sezono pripeljal kakih 7.000 svojih čistega zraka in krasne narave željnih sonarodnjakov. Po ideji »strica iz Amerike« naj bi v kompleksu hotela Igman organizirali stalno razstavo izdelkov jugoslovanske industrije za ZDA, kar bi mnogo pomenilo za nadaljnji turistični pa tudi gospodarski razvoj območja Bosne in Hercegovine, še posebno v času, ko je tako velika lakota za devizami.
V	začetku aprila pa so s postavitvijo temeljnega kamna za nov klinični center v Sarajevu obeležili obletnico osvoboditve. Stvari le gredo naprej — Sarajevo, zdravo!
P. S. Samo, da preživim zimo in doživim pomlad!
ALEKSANDAR MLAČ
Neuvrščeni so se zavzeli za sklic konference o Bližnjem vzhodu
Razprtije in spori med arabskimi državami ne prispevajo k rešitvi palestinskega vprašanja
HARARE — Sestanek komiteja neuvrščenih, ki je bil v Harareju, kjer je zdaj sedež koordinacijskega biroja neuvrščenih, je obravnaval problem Bližnjega vzhoda, ki že 40 let ovira pomiritev na tem območju, obenem pa zastruplja ozračje in zaostruje odnose na mnogo širšem prostoru. Brez dvoma, so poudarjali že pred 20 leti na rednem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov, da je to svetovno vprašanje, se pravi, da si morajo tudi svetovni dejavniki prizadevati, da ga rešijo.
Problem Bližnjega vzhoda namreč ni nastal sam od sebe, marveč so ga povzročili drugi, prisotnost velesil pa je vseskozi zaznavna. Bistvo vprašanja je v dokončni rešitvi palestinskega vprašanja, to je v ustanovitvi palestinske države. V Harareju so nazorno še povedali, »da bi morali državam in ljudstvom Bližnjega vzhoda zagotoviti življenje v miru in pravico do lastnega razvoja v mednarodno priznanih mejah«. Navzočnost vodje palestinskega osvobodilnega gibanja, Arafata, v Harareju je tudi formalno opredelila in potrdila to stališče neuvrščenih dežel.
Nedvomno je namreč, kar so seveda spet naglasili v glavnem mestu Zimbabveja, da je prvi in neobhodni pogoj za pričetek reševanja palestinskega vprašanja umik izraelskih enot z ozem-
lja, ki so ga zasedle že pred 20 leti. Vendar je pri vsem tem še ena ovira, ki je žal prav tako težko premostljiva in na katero bo treba opozarjati dosti bolj smelo in odkrito. Gre namreč za nenehne spore, ali vsaj razprtije, med arabskimi deželami, kar z ene strani kajpak razjeda njihovo enotnost, z druge pa preprečuje rešitev palestinskega vprašanja. Konfrontacijska politika velesil je zlasti pri teh nesoglasjih, včaših več, včasih manj, dejavnik številka ena.
V Harareju so potrdili predlog za čimprejšnji sklic mednarodne konference o vprašanjih Bližnjega vzhoda pod okriljem Združenih narodov. Predlog ni nov, prej bi rekli, da je star, saj so prav neuvrščeni, kot prvi, že na konferenci v Lu-saki, navrgli idejo za širši mednarodni dogovor. Računica je namreč jasna: širši bo dogovor, večje bo jamstvo za mir in napredek Bližnjega vzhoda. Tokrat delujejo v prid sklepa o udejanjenju mednarodne konference tudi nekateri drugi vzvodi. Celo neposredno iz sfere velesil je opaziti znamenja, da bi bilo prav, če bi skušali problematiki Bližnjega vzhoda napraviti vsaj postopoma konec.
Pobudo za mednarodno konferenco, bržčas pa ne pod okriljem Združenih narodov, skušajo
uresničiti tudi organi Evropske skupnosti. Te dni imajo pogovore v nekaterih deželah Bližnjega vzhoda. Premika se v vrstah socialistične internacionale, kjer jim je ta problem prav tako dolga leta pri srcu. Ne.samo to. Pred dnevi, ko so zaključevali drugi del dunajske konference v zvezi s KEVS, niso pozabili omeniti pomena rešitve bližnje vzhodne krize tudi s stališča življenjskih koristi evropske celine.
Iniciativ pa še ni konec: te dni je generalni sekretar Združenih narodov De Cuellar imel posebne pogovore o Bližnjem vzhodu s predstavniki dveh velesil, pa še Francije in Velike Britanije ter s člani Varnostnega sveta. Napovedujejo, da namerava akcijo tesno koordinirati s pobudo neuvrščenih v Harareju.
Niz znamenj potemtakem razkriva, da so zdaj možnosti za premik. Položaj Palestincev je dramatičen, stanje na Bližnjem vzhodu pa ostaja več kot napeto. Takšno stanje ni le žarišče novih in širših spopadov, marveč tudi novih udarcev na račun svetovne morale. Mobilizacija miroljubnih sil je neodložna. Končna rešitev je nemara še daleč, zasaditev prvih lopat pa je nujna. Globlja bo, bolj bo to v prid rešitve.
MIRO KOCJAN
Obredi velikonočnega četrtka
Papež Janez Pavel II. je v Lateranski baziliki obnovil obred zadnje večerje in v znamenju ponižnosti umil noge dvanajstim duhovnikom	(AP)
Kršitev premirja Atentat v Bejrutu
BEJRUT — V Libanonu se je ponovno zaostril položaj Palestincev, ki žive v obleganih taboriščih. Palestinski viri informacij so včeraj posredovali vest, da je v Šatili izgubil življenje en Palestinec, medtem ko je bil drugi hudo ranjen, zaradi eksplozije ročne bombe, ki so jo neznanci vrgli v taborišče.
Povsem nasprotna je verzija, ki jo posreduje šiitsko gibanje Amal. Ti trdijo, da je skupina Palestincev skušala zbežati iz taborišča, da bi napadla šiitske enote. Pred taboriščem v Šatili naj bi zato prišlo do oboroženega spopada. Tudi skupina Al Fatah je posredovala svojo verzijo včerajšnjih dogodkov, saj je izjavila, da so za umor Palestinca krivi pripadniki gibanja Amal.
Medtem ko so se pri Šatili odvijali prvi neredi po premirju, ki je stopilo v veljavo 6. aprila, sta v Bejrutu odjeknili dve večji eksploziji. V krščanskem sektorju je skočil v zrak avtomobil, pod katerega so namestili tempirano bombo. Avtomobil je bil parkiran v neposredni bližini neke bencinske črpalke. Eksplozija je povzročila precej gmotne škode, saj so se razleteli še
trije drugi avtomobili, ognjeni zublji pa niso zajeli bencinskih črpalk in uskladiščene rezerve goriva. Z dinamitom zadelan avtomobil je še predvčerajšnjim terjal smrt narednika libanonske vojske. Tempirana bomba je eksplodirala tudi v muslimanski bejrutski četrti in tudi v tem primeru je eksplozija povzročila le precejšnjo gmotno škodo.
■ TRIPOLI Libijske oblasti zaenkrat še niso uradno reagirale na smrt kanadskega novinarja Christophera Lehmana Halensa. Halens je prišel v Libijo kot dopisnik agencije Southam iz Ottawe, za katero je moral poročati o obletnici ameriškega napada na Tripoli in Bengasi. Novinar je bil gost Libijskega komiteja za mir, nameščen pa je bil v turističnem naselju Janzur.
Prav v tem naselju, ki se nahaja približno 15 kilometrov od Tripolija, so ga našli mrtvega v torek zjutraj. Lehman naj bi padel s strehe enega izmed poslopij, ki sestavljajo turistično naselje. Libijska tiskovna agencija Jana je posredovala vest, da si je novinar vzel življenje, njegovi kolegi pa trdijo, da je Lehmana kdo pahnil s strehe.
Prva nagrada - jugo!
SANTA FE — Jugoslovanski avtomobil jugo si je nedvomno že izboril prostor na ameriškem tržišču. O tem pričajo podatki o številu prodanih vozil v ZDA in številne izjave tako strokovnjakov kot navadnih voznikov o kakovosti majhnega jugoslovanskega vozila.
Najbolj nenavaden, morda pa najlepši kompliment je jugo dobil na nevsakdanjem tekmovanju v ameriškem mestu Santa Fe. Neka tamkajšnja družba je pripravila tekmovanje z nadvse nenavadnimi pravili: za najdaljši poljub — nagrada jugo. Tek-
movanja so se udeležili tako moški kot ženske, vendar se niso poljubljali med seboj, temveč avtomobil jugo.
Po 34 urah in 20 minutah je bila znana zmagovalka Rebecca Archule-to, njen maratonski poljub je trajal najdlje in za nagrado se je domov odpeljala z jugom.
»Bilo je vredno truda,« je izjavila utrujena, vendar zadovoljna Rebecca. Kdo bi primerjal krče v nogah, otrpel vrat in izgubo štirih prednjih zob z zadovoljstvom, da lahko sede za volan novega juga.
Koliko jedrskih nesreč nam Francozi prikrivajo?
PARIZ Kdor misli, da sta bili zadnji veliki okvari na jedrskih reaktorjih tisti v Černobilu (SZ) in v JE Superphe-nix v Creys-Malvillu (Francija) se bridko moti. To je vsaj mnenje pariškega dnevnika Le Matin, ki je včeraj bralce obvestil o vsaj treh primerih hujših okvar v francoskih JE, o katerih se ni nič, ali skoraj nič govorilo; dve okvari naj bi se pripetili v Grenoblu, ena pa v Tricastinu.
Kot piše Le Matin je prišlo 2. decembra 1986 na Centru za jedrske študije v Grenoblu, kjer so trije reaktorji namenjeni eksperimentiranju, do puščanja reaktivne vode, ki ohlajuje reaktor Siloe. Izguba vode je bila pri tem takšna, da so specialisti nekaj dni zatem ugotovili, da le za las ni prišlo do onesnaženja podtalnice. V bližnjem vodnjaku je takrat radioaktivnost vode znašala 17 tisoč bekerelov, kar je 20-krat več od običajno sprejete zgornje mere. Od takrat niso reaktorja Siloe še pognali in nihče točno ne pozna tamkajšnjo radioaktivnost vode.
Drugi primer, o katerem piše Le Matin, se je zgodil 29. marca na reaktorju druge enote JE v Tricastinu, kjer je popustil ventil in s tem je bila postavljena v dvom varnost v celotni jedrski elektrarni. Reaktor so ponovno pognali 1. aprila.
Do zadnje zelo hude okvare pa je prišlo 5. aprila v Grenoblu; takrat je bila v tem kraju huda nevihta, zaradi katere je ostal reaktor Melusine eno celo uro brez zunanjega električnega polnjenja. Huje pa je bilo še to, da je bil rezervni dizelski električni agregat takrat pokvarjen in so vključili šibkejši prevozni agregat šele 18 minut kasneje. To je povzročilo 20-minutni zastoj reaktorja Melusine, ravno toliko časa je ostala kontrolna plošča brez elektrike in kar 40 minut je bil reaktor brez ventilacije.
»V tem času — se zaključuje članek Le Matina — bi se v jedrski elektrarni lahko zgodila katerikoli nesreča ne da bi se kdo zavedal«.
Južnotirolski časnikarji podpirajo boj slovenskega učitelja Zgage
BOČEN Ravnatelji glavnih sredstev množičnega obveščanja Tridentinske — Južne Tirolske (dnevnikov L'Adige in Alto Adige, italijanskega in nemškega uredništva RAI ter dveh tednikov, z izjemo, torej, nemškega dnevnika Dolomiten) so včeraj naslovili odprto pismo slovenskemu učitelju Stanislavu Zgagi, ki že mesec dni z ladovno stavko protestira zaradi dis-riminacije, katere žrtev je postal.
Na popisu prebivalstva po narodnosti leta 1981 se je namreč Zgaga izjavil za Slovenca. Ker ne pripada nobeni od uradno priznanih jezikovnih skupin, to je nemški, italijanski ali la-
dinski, ne more uživati nekaterih bistvenih državljanskih pravic, ki so na Južnem Tirolskem podeljene strogo po narodnostnem ključu. Tako ne more dobiti zaposlitve in zavrnili so njegovo prošnjo za ljudsko stanovanje.
V zadnjih dneh je prejel Zgaga številne solidarnostne izjave. V Bocnu so začeli zbirati podpise pod solidarnostno izjavo, ki jo je med drugim podpisal tudi meranski podžupan, demokristjan Giuseppe Rossi. Predsednik bo-censkega pokrajinskega odbora Silvi-us Magnago pa ga ni hotel sprejeti. Nasprotno, južnotirolska ljudska stran-
ka je zagnala vik in krik proti bocen-skemu škofu Eggerju, ker se je slednji izrekel proti takemu načinu izvajanja posledic popisa prebivalstva.
Včeraj pa so Zgagi izrekli solidarnost tudi direktorji časopisov. V svojem pismu slovenskemu učitelju poudarjajo, da je njegova gladovna stavka in njegovo zadržanje sploh doseglo pomemben učinek ter da bi nadaljevanje njegove gladovne stavke privedlo k radikalizaciji protesta, ki je ne morejo več podpirati. Gre, skratka, za vabilo Zgagi, naj preneha gladovno stavko.
S ponedeljkove seje glavnega odbora Z SKD
Odnos do tradicij in problemov mladih
GORICA — V ponedeljek, 13. aprila 1987, je bil v Kulturnem domu v Gorici glavni odbor Zveze slovenskih kulturnih društev. Srečanje je bilo tematsko in sicer je nosilo naslov »Med obvezami do tradicij in željami - potrebami mladih«.
Prisotni so bili predstavniki 18 društev oziroma skupin Tržaškega, Goriškega in Benečije. Že na zadnji seji predsedstva ZSKD je bilo sklenjeno, da bi glavni odbor zasnovali nekoliko drugače z namenom, da bi na zasedanju prišlo do čim širše razprave in da bi osnovno temo osvetlili iz čim različnejših vidikov. Tako so na osnovi izhodiščnih misli predsednika Aceta Mermolje (njegovo uvodno poročilo je bilo namreč že predčasno razdeljeno med vsemi člani glavnega odbora) bila podana še poročila in razmišljanja nekaterih drugih članov predsedstva.
Po predsedniškem uvodu je prvi spregovoril Igor Prinčič, član goriškega Kinoateljeja. V svojem posegu je skušal analizirati pojem tradicije in pojem inovacije. Tradicija je v bistvu obsojena v zgodovino, v pozabo, inovacija pa stremi po nepoznanem, po neizkušenem in je zato njegova glavna značilnost iskateljska težnja. Inovacije ne gre pojmovati le v smislu oblikovne preosnove. O njej lahko govorimo le če vsebuje vsebinske novosti. Opozoril je še na vlogo, ki jo lahko ima Zveza v tem okviru. Ker je Zveza zveza društev, je njen glas pravzaprav glas društev in vsako društvo mora s svojim delom in s svojo dejavnostjo iskati rešitve iz problemov.
Nato je posegla Damjana Ota. Njeno poročilo, ki je bilo pravzaprav glasno razmišljanje, je opozorilo predvsem, da je mnenje, ki ločuje mlade in stare v odnosno dobre in slabe, v inovatorje in starokopitneže, preveč aprioristično in poceni maniheistično. Problemi niso toliko vezani na generacijske razlike, gre bolj za različne mentalitete, za mentalno odprtost oziroma omejenost. Na koncu je še dejala, da se na splošno na kulturnem področju začenja občutiti večja potreba po kvaliteti in da so v tem smislu lahko tudi tradicionalne oblike dela »nove«.
Robert Košuta je svoja razmišljanja osnoval okrog ugotovitve, da mladinski odseki v okviru društev v glavnem ne delujejo in da je mladina na splošno zelo kritična do inštitucij. Po njegovem mnenju bi morala Zveza ojačiti svojo strukturo z mladinskimi odbori, ki naj bi mladinsko stvarnost preučili in na tej podlagi predlagali dejavnosti, ki naj angažirajo in pritegnejo mlade. Ena izmed možnih pobud, ki bi lahko bila uresničljiva, je predlog o zasebni radijski postaji na Goriškem.
Sledilo je poročilo Brede Pahor, ki je široko analizirala pomembne dejavnike, ki danes močno pogojujejo človeško življenje in seveda tudi življenje naše mikro-skupnosti. Življenjske razmere so se v zadnjih letih izredno spremenile in vplivi informacije, tehnološkega napredka, večjih in širših narodnih in mednarodnih stikov, so zaznavni na vseh področjih. Kulturni delavci, operaterji, se znajdejo tako v svetu, ki vse več zahteva od njih: višjo izobrazbo, širše pojmovanje sveta, večjo odprtost, hkrati pa globljo specifično pripravljenost, profesionalnost in strokovnost. Potreba po strokovnih kadrih je torej realna, čeprav je treba paziti, da ne
postane strokovna priprava edini vir in edini smoter kulturnega delovanja.
Zdenko Vogrič je opozoril, da mora tudi iskanje novega imeti pred sabo jasne cilje in pod sabo trdne temelje. Če so tradicionalne oblike pretesne, jih je treba razširiti, spreminjati. Toda vsak načrt, ki popolnoma zanika preteklost (in torej tudi tradicijo), tvega, da se zruši kakor poslopje, ki nima pravih temeljev.
Po teh uvodnih poročilih je sledila razprava. Prvi je prevzel besedo Tomaž Caharija, kulturni referent pri Kulturnem društvu Igo Gruden iz Nabrežine. V svojem kritičnem posegu je podčrtal, da bi morala Zveza dajati smernice, pokazati in posredovati inovacijo, nove sveže oblike in vsebine dela. To pa večkrat manjka in društva so prepuščena, da sama iščejo rešitve. Ponovno je opozoril na problem prostorov društva v Nabrežini in dejal, da je program, ki bi ga morali skupno izdelati in o katerem je govoril Ace Mer-molja, lepa ideja, ki je pa po mnenju KD Igo Gruden, uto-pistična.
Nato je spregovorila Rada Cergol v imenu mladinske skupine Pinko Tomažič in TPPZ Pinko Tomažič. Med drugim je dejala, da jih je predsedniško poročilo simuliralo, da so se srečanja udeležili z lastnim prispevkom in z lastnimi izkušnjami. Posebno občuten je z njihove strani problem sožitja in sodelovanja z Italijani. V mladinski skupini Pinko Tomažič predstavlja to sodelovanje eno izmed predpostavk obstoja skupine same in sožitje se uresničuje v skupnem delu, ki se za enkrat oblikuje le v pevski dejavnosti, čeprav so v načrtih skupine tudi druge oblike dela. Podčrtala je še težave, ki jih srečujejo pri angažiranju mladih, ker ni skupina strogo vezana na društveno delovanje, oziroma na krajevno vaško skupnost.
Davorin Devetak je v svojem posegu opozoril, da so sistemi sej, kjer mora vsak govorec pred mikrofon, v bistvu preveč zavezujoči. Ljudje namreč premišljajo, vendar si svojih misli ne »upajo« izpovedati v tako uradnem vzdušju. Potrebno bi bilo najti bolj sproščen način pogovarjanja.
Darko Bratina je v svojem posegu poudaril, da tudi čitalnice lahko ohranjajo svojo revolucionarno moč. Čitalnice je nato uporabil kot prispodobo za branje in učenje, za permanentno izobraževanje, ki mu posvečamo vse premalo časa in energij, je pa bistveno za naš razvoj. Govoril je nato o strokovnem izpopolnjevanju in o participaciji ljudi pri tem delu. Predlagal je tudi ustanovitev nekakšne »potujoče« univerze.
Predsednik openskega kulturnega društva Tabor Rinal-do Vremec je s svoje strani naglasil odprtost lastnega društva, kar dokazujejo tudi raznolike dejavnosti, ki jih društvo ima, poudaril pa je nujo, da ne pozabimo na tradicijo. Spregovorila Sta tudi Duilio Vecchiet in Daniela Birsa, ki je potrdila stališča Roberta Košute.
Razprava je bila torej raznolika, marsikatera mnenja so bila dokaj različna, marsikatero vprašanje je ostalo odprto. Naloga Zveze bo torej tudi v tem, da priredi še podobna srečanja in da začenja iskati neko sintezo, ki bo služila kot programska iztočnica.
N. K.
Na Obali zopet o ribolovnem sporazumu
KOPER — Enajst let po ratifikaciji osimskih sporazumov so številne naloge, ki sta si jih skupno zastavili Italija in Jugoslavija, že izpeljane, so včeraj ugotovili člani komisije za mednarodno sodelovanje pri skupščini skupnosti obalnih občin, ko so se pripravljali na sejo republiške komisije za mednarodne odnose v prihodnjem tednu. Največ pozornosti so namenili ribolovnemu sporazumu in skupni skrbi za čistejše morje. Zdaj bi bilo treba zagotoviti operativnost ribolovnega sporazuma in z njim predvideti mehanizme za primeren nadzor nad izvajanjem določil tega sporazuma, so menili. Tako bo v kratkem pripravljen načrt, tako naj bi portoroška Droga in morski raziskovalni in izobraževalni center v približno enem letu natančno analizirali obstoječe sta-
nje morja v tem ribolovnem kvadratu. Izdelati bi morali karto favne, predvsem tistih živih bitij, ki so nekakšen biološki filter, pljuča tega morja. Gre za školjke, spužve, plaščarje in tako dalje. Te živali bi bilo nujno treba zavarovati, če bi hoteli ohraniti vsaj približno enako stopnjo čistosti morja. Ugotovili naj bi tudi, kje so glavna nahajališča školjk, koliko je rib, kako, kdaj in kje se pojavljajo, do kakšne mere bi bilo smiselno še loviti, s kakšno tehnologijo in tako naprej. Nekateri predlagajo, da je prepovedati uporabo tako imenovanega rmpona, koč z grabljami, ki strgajo po morskem dnu. Pri obravnavi ribolovnega sporazuma je, kot kaže, še pomembneje varovanje čistosti morja. Ta je na italijanski strani v veliko večji meri
prizadeto prav zaradi porušenega ravnovesja. Če pa bi odmrlo morje, sredi Tržaškega zaliva, bi bil s tem prizadet tudi turistični razvoj ob istrski obali, so ugotavljali člani komisije za mednarodno sodelovanje v Kopru. Vse pogosteje pa je slišati najrazličnejše predloge o tem, kako bi bilo mogoče postavljati naravna vzgajališča rib, kar že počnejo drugod po svetu na Japonskem na primer, in tudi v Italiji mečejo v morje betonske ali pa železne predmete, tudi stare avtobuse in tovornjake, ki postanejo izredno, nenaravno zatočišče za ribe. Če bi se tega lotili načrtno, bi lahko v določeni meri skrbeli za obogatitev življenja pod morjem, s tem bi ohranili ravnovesje, ki je potrebno za njegov obstoj.
BORIS ŠULIGOJ
Pogovor s prvim ravnateljem pomorske šole prof. Francem Škerljem
40 let slovenskega pomorskega šolstva in prve pomorske šole
TRST — Nastanek slovenske pomorske šole in sploh slovenskega pomorskega šolstva sta tesno povezana z bojem naše ožje matične domovine žalostno morje. Zato menimo, da ob praznovanju tako pomembne obletnice ni mogoče mimo prehodne ugotovitve, in sicer, da je slovenski človek več kot sto let pričakoval dan, ko bi postal gospodar svojega morja, po katerem bi plule pod vodstvom naših spretnih mornarjev brhke ladje in ponesle ponosno ime naše domovine v daljni svet; da je toliko pričakovani dan napočil šele po osvoboditvi, ko se je naša tedanja ljudska oblast, katero sta predstavljala v Trstu PNOO za Trst in Slov. Primorje, v Ajdovščini pa Poverjeništvo PNOO-ja, odločno zavzela za ustanovitev slovenske pomorske šole v Kopru z namenom, da bi le-ta v najkrajšem času vzgojila prve mornarje za ladje nastajajoče naše prve trgovske mornarice in še, da je že 28. septembra 1945 izdalo Poverjeništvo PNOO-ja uredbo o ustanovitvi trgovsko-pomorske šole v Kopru, kjer bi se bil moral začeti pouk že v šolskem letu 1945/46.
Po teh uvodnih besedah, smo prepričani, da bo najbolj stvarno in živo sliko o nastanku prve pomorske šole in sploh slovenskega pomorskega šolstva prikazal pogovor s prof. Francem Škerljem, ki je rade volje pristal na pogovor.
Prof. Škerlj, ali bi pojasnili, zakaj ste omenili uredbo Poverjeništva PNOO-ja; kdo in zakaj prav vam je zaupal izvršitev ustanovitve in vodstvo prve slovenske pomorske šole; res je sicer, da ste imeli že izkušnje v delu z mladino, saj ste bili že v jeseni 1945 ustanovili v Trstu prvi slovenski dijaški dom, bili ste že leta 1945 pobudnik ustanovitve Dijaške matice in njen prvi predsednik — vendar vse to ne zadošča, da bi si bili prevzeli tako odgovornost, saj vendar tako mesto zahteva med drugim tudi znanje pomorskih veščin, pa tudi poznavanje pomorskega slovenskega izrazoslovja, ki je bilo zlasti tedaj še pomanjkljivo; ali vas ni zbegala sprejeta naloga?
Razumem vašo skeptičnost in resnici na ljubo povem, da me je imenovanje za ravnatelja zelo presenetilo in nekoliko prestrašilo. Svoje pomisleke in pridržke ob imenovanju sem takoj izrazil delegaciji treh vodilnih funkcionarjev prosvetnega oddelka pri PNOO-ju v Trstu (bili so S. Andoljšek, D. Pahor in M. Rauber), ko so dne 8. decembra 1946 prišli k meni na sodišče v Kopru in mi v imenu PNOO-ja izročili imenovanje. Na moje ugovore so odvrnili, da imajo popolno zaupanje vame, zlasti, ker vedo, da sem si nabral precej izkušenj v pomorskem šolstvu in sploh v organiziranju pomorskih šol, kot predavatelj na trgov-sko-pomorski akademiji v Bakru. Sporočili so mi, da se bo šola v najkrajšem času preselila, že v prvi polovici marca meseca. Ob odhodu so mi člani delegacije obljubili vsestransko pomoč in še utemeljili resničnost trditve o preselitvi šole v Barkovlje s potrdili o vpisu osebnih in materialnih stroškov »Slovenske trgovsko-pomorske akademije«, kot se je tedaj imenovala ob ustanovitvi prva slovenska pomorska šola. Ustanovljena je bila na temelju omenjene zakonske uredbe Poverjeništva PNOO-ja v Ajdovščini, pristojnost nad njo pa je ohranil vse do junija meseca PNOO. Kot sem omenil do
prvega zametka pomorske šole je prišlo v koprski sodnijski palači, tri leta pozneje tudi do rojstva Koprskega radia.
Kako ste nato programirali svoje delo, pripraviti ste morali učne načrte za šolo, kakršne Slovenci še nikoli nismo imeli, poiskati je bilo treba profesorje in strokovne inštruktorje; težave so bile mnogo hujše, ker ste v prvem šolskem letu opravili kar dve šolski leti?
Že naslednji dan sem si_ ogledal tri zaprte počitniške hiše v Žusterni pri Kopru: njihovi lastniki so stanovali v Trstu. Stanovanjski občinski koprski odsek mi je takoj izdal dovoljenje za vselitev; vendar sem v Trstu poiskal lastnike in z njimi podpisal nejemniš-ko pogodbo. Za popravila najnujnejših zidarskih poškodb sem zaprosil nekatere koprske gasilce vešče zidarskega poklica. Veliko razumevanje je pokazal tudi poveljnik VJU pok. polkovnik Lenac, saj je odredil izročitev pomorski akademiji treh manjših ribiških čolnov in udobnega motornega čolna »Jadran«, ki je še vedno last Pomorske šole v Piranu. Večino prvih predavateljev sem dobil iz Trsta; večina dijakov pa je prišla iz postojnske gimnazije, nekateri iz Trsta in Gorice. Da je prišla večina dijakov iz Postojne in celo najboljših dijakov iz zadnjih višjih razredov je bila v glavnem zasluga tedanjega ravnatelja Saunika, ki mi je pomagal pri navduševanju dijakov za vpis na pomorsko šolo. Menim, da je treba pripisati prav dejstvu, da so bili v glavnem dijaki iz višjih razredov, če smo v kratkem času — od polovice marca pa do polovice julija - uspešno zaključili prvo in drugo šolsko leto in v navtičnem, strojnem in ladjedelniš-kem oddelku.
Kdaj ste zapustili pomorsko akademijo in zakaj; katerih dogodkov se zlasti spominjate?
Kot sem že omenil, je bilo ob ustanovitvi trgovsko-pomorske akademije dogovorjeno, da se bo le-ta preselila že leta 1947, najpozneje pa naslednje leto v Barkovlje. Do tega seveda v glavnem ni prišlo zaradi spremenjenega političnega položaja, saj je bilo proti koncu leta 1947 že povsem jasno, da ne bo prišlo do ustanovitve STO-ja in tudi, da bo naši ožji matični domovini, zopet zaradi mednarodnih spletkarjenj, pripadel le manjši del našega Jadranskega morja; s tem je nekako odpadel razlog za preselitev šole v Trst. Od pomorske akademije pa sem se poslovil šele po jesenskih popravnih izpitih v oktobru, tako sem nekaj časa bil istočasno predsednik okrajnega sodišča in še vedno ravnatelj na pomorski šoli: naleteli smo namreč na precejšnje težave pri iskanju novega ravnatelja.
Nerad se spominjam brodoloma, ki sem ga doživel že proti koncu meseca marca, ko smo se po prevzemu čolna »Jadran« vračali iz Rovinja proti Kopru, zajela nas je huda nevihta, le s težavo smo se proti jutru rešili in zatekli s čolnom v Gradež. Z zadoščenjem se spominjam trdih začetkov, zlasti ob misli kakšen razveseljiv razvoj je šola doživela in kakšne uspehe so dosegli zlasti naši prvi gojenci, ki danes upravičeno praznujejo 40-letnico tedanjih začetkov in bodo vzidali spominsko ploščo na stavbo v Žusterni, kjer je bil prvi sedež Slovenske trgovsko-pomorske akademije.
—miš—
28.	FULVIO TOMIZZA
Prevod: Marija Capuder
Mladoporočenca
Tragedija neke manjšine
COPVRKMT ZTT
Učenka se je konec koncev lahko počutila počaščeno. Za izraženo pohvalo na račun njene kulturne višine mu v povračilo malo pokadi: »Ti boš zmeraj više od mene, zmeraj bom capljala malo za tabo.« In za dopolnilo še pristavi: »Ampak ali se ti ne zdi, da terjaš od sadeža, da bi bil še predčasno zrel?«
Izkoristil je priložnost in ji spet dopovedoval: »Saj želim, da se mi odpreš, a nikakor nočem, da bi v meni videla takega zaupnika, ki te hoče speljati na svojo stran. Kako bedno bi bilo z moje strani, če bi hotel vplivati nate. Jaz bi te rad samo bolje razumel, zato da bi te lahko zmerom bolj ljubil. Nisem ne sejalec ne žanjec tega prelepega žitnega polja, ki mi je bilo od sebe podajeno. Samo veter sem, ki boža klasje in ga ponoči po vročem sončnem dnevu osveži ali po deževnem osuši.
Kot vidimo, sta mu bore dve uri, ki ju je v intimnem razmišljanju preživel s svojo ženo, obsijali vse ostale, svinčeno sive, če že ne čisto črne. Stanko se je, pogreznjen v te misli, polagoma nehal zanimati za vse drugo, tako da se ni
pripravil za obrambo na procesu, ker je bil prepričan, da bo navsezadnje le oproščen. Njemu, zaprtemu antifašistu je bilo že dovolj, da se je lahko bratil z jetniškimi tovariši, jih v trenutkih potrtosti bodril ter delil z njimi izbrano in obilno hrano, ki so mu jo pošiljali zdaj osameli Tomažičevi, ali pa je prihajala iz mirenske hiše, ki je ostala brez gospodarja. On je bil tisti, ki je povzdignil strast do žene čez vse ostalo in dvakrat na teden prikrajšal sorodnike s tem, da je le zanjo popisal edini list papirja, ki mu ga je bila dala jetniška uprava na razpolago; a bil je to sad najmanj tride-seturne koncetracije, ob kateri si je še pomagal z izbranim branjem. Pravil je da posnema Machiavellija, ki si je, brž ko je bil opravil vsakdanje opravke, skrbno umil roke, se oblekel v najboljšo obleko in se nato spravil k pisanju.
Da bi bil obred še bolj slovesen, si je ta Slovenec, ki je bil prisiljen pisati v jeziku velikega Florentinca, nadel tudi posebno umsko preobleko, posebno držo in stil, h kateremu ga je materin jezik uklonil že v trenutku, ko se mu je bil dal na razpolago. Kajti zdi se mi, da bo slovenski intelektualec, ki sede k pisanju, namesto po čvrstem ogrinjalu, ki mu visi v omari, raje segel barviti praznični obleki kot bi hotel že z njo slaviti jezik, porojen iz ljudstva in povzdignjen v literarno dostojanstvo šele dobri dve stoletij. Izkazo-
Knjigo prodajata Tržaška knjigarna in knjigarna Terčon v Nabrežini
val mu bo vse spoštovanje in v povračilo skušal izvabiti iz njega kar največno izrazno zmožnost, s tem da ga bo bogatil s prispodobami .metaforami, domislicami, popolnimi domačnostih namigovanj, ki v pogovornem jeziku verjetno izhlapijo in nedvomno spravijo v zadrego vsakogar, ki tega načina izražanja ne pozna. Kajpak je moral Stanko Vuk to stanje posebnega občujtenja prevesti in se izraziti v tujem jeziku, ki ga je sicer dobro poznal; a lahko bi rekli, da je njegovo poznavanje italijanščine za tujca več kot odlično, za prebivalca Juliske krajine, druge narodnosti, odlično, za Slovenca iz Gorice, ki je diplomiral v Benetkah,pohvalno.
Stanko Vuk se še bolj kot tržaški literati, ki so se primorani otresti rodnega dialekta (govori ga tudi slovenski mlekarnar, zraven pa uporablja še slovenske in nemnške izraze), nagiba k izražanju v izčiščeni in izbrani, prav slovesni italijanščini in zlahka prehaja iz enega nacionalnega jezika v drugega. In tako raje rabji portarsP kot comportar-si, assiedersi1 2 ali obli are3 namesto sedersi in dimenticare, roke so diacce,4 namesto ghiacciate. Nenavadno, toda bivši študent CaToscari podleže majhnim a neizbrisnim slavizmom, za katere se ne ve, kako so mogli uiti tako občutljivemu ušesu kot je bilo njegovo; takole piše: se guardo in se stesso,5 ženi pojasni, da se bolje počuti v Fossanu come a Trieste.6
1	obnašati se
2	sesti
3	pozabiti
4	ledene
5	če gledam vase se stesso je slovenizem, pravilno: me stesso; italijanščina ne pozna povratno-svojilnih zaimkov
6	kot v Trstu prav tako slovenizem, prav.: che
iz
Ulice Rossetti
Zadeva Aquila še zmeraj brez stvarnih rezultatov
Poleg nesprejemljivih ukrepov Totala tudi razbitje sindikalne enotnosti
Po večdnevnem zatišju so sindikalne organizacije včeraj ponovno sklicale skupščino delavcev ževeljske rafinerije Aguila. Prvotni namen skupščine je bil seznaniti delavce o odločitvi sindikatov, da čimprej pride do tristranskega srečanja med predstavniki družbe Total, deželnimi upravitelji — Biasuttijem in dbornikom za industrijo Francescuttom — in sindikati, na katerem naj bi Dežela zavzela jasna stališča ne več kot sogovornik, temveč kot prizadeta stran. V sredo pa je prišla z Dežele uradna vest, da se bodo njena pristojna telesa sestala s sindikati že 23. t. m. Vsebina včerajšnje skupščine naj bi bila torej že določena, se pravi, ostala naj bi samo informativnega značaja o poteku pogajanj glede bodočnosti rafinerije.
Stvari pa so se nepričakovano zapletle prav v sredo zvečer, zaradi vesti, da je sodni sel dostavil državnemu tožilstvu, prefekturi in kvesturi ter, na znanje, deželni upravi in rafineriji Aguila, noto družbe Total, s katero opozarja na nevarne posledice, ki jih lahko ima dolgotrajno mirovanje strojev rafinerije. Med drugim je v noti navedeno, da potrebuje strojna oprema tehnično nadzorstvo, za kar bi morala Total rafineriji Aguila še naprej dobavljati vse potrebne derivate in pline, ki bi stroje ohranjali v dejavnosti in tako preprečili nastanek nevarnih eksplozivnih snovi, ki bi ogrožale neposredno okolico rafinerije. Zaradi nerentabilnosti obrata, ki ga Total to pot označuje kot komitenta, pa ne namerava več kriti dodatnih stroškov za dobavo omenjenih snovi. To pa v konkretnih besedah pomeni, da družbi Total ne preostane drugega, kot da dejansko začne z bonifikacijo obrata in sicer že 23. aprila. V noti je nadalje rečeno, da zaradi preteklih do-
godkov, ko so uslužbenci Aguile stražili vhode, da bi preprečili nekorektno ukrepanje francoske multinacionalke, bo slednja sama poskrbela in omogočila začetek bonifikacije. Seveda so bili sindikati primorani o tem obvestiti delavce, zbrane na skupščini, s to dolžnostjo pa se U1L ni strinjal. Skupščina je v tem trenutku zavzela strogo politično oznako. Na izrecno zahtevo nekaterih delavcev, ki so zaprosili za besedo, so sindikalisti UIL sicer odgovarjali, vendar le v mejah praktičnih problemov, kot je na primer birokratski potek za izplačevanje dopolnilne blagajne in podobno. Ko so sindikalisti UIL smatrali, da so zadostili 'radovednosti" delavcev, so zapustili skupščino. S takim vedenjem so torej še poslednjič dokazali, da tvorijo zakulisje celotne afere čisto politični interesi.
Kljub nekorektnosti sindikalistov UIL bodo sindikalne organizacije skušale doseči, da bi do sestanka med Deželo, sindikati in Totalom prišlo še pred omenjenim datumom. Govor bo tudi o dopolnilni blagajni, kajti v najboljšem primeru bo zavod INPS začel z izplačevanjem le-te šele čez kak mesec. Sindikalne organizacije bodo Deželi tudi predlagale, da poseže pri Tržaški hranilnici in si izposluje posojilo, s katerim bi Aguila vsaj v določeni meri poravnala svoje obveznosti do delavcev, ki, kot znano, že tri mesece ne dobivajo osebnega dohodka. Za danes pa so spet sklicali skupščino, na kateri bo prisoten tudi tržaški škof Bellomi, ki bo od priložnosti Velike noči opravil verski obred, (mi)
Na sliki: včerajšnja delavska skupščina v žaveljski rafineriji
V devinsko-nabrežinski občini
Deželni odbornik Brancati obiskal vzgojno-zaposlitveni center
Deželni odbornik za delo in socialno skrbstvo dr. Mario Brancati je v torek obiskal Vzgojno-zaposlitveni center v devinsko-nabrežinski občini. Deželnega odbornika sta sprejela župan Brezigar in občinski odbornik za skrbstvo in zdravstvo Bussani, ki sta ga seznanila s to novo pobudo. Vzgojno-zaposlitveni center, ki je bil ustanovljen decembra lani, redno in občasno obiskuje desetina mladih oseb med 15. in 25. letom starosti z različno stopnjo pohabljenosti. Ustanovitev strukture je bila nujno potrebna zaradi naraščajočega povpraševanja po specifičnem skrbstvu prizadetih oseb. Začetnim korakom vzgojno-zaposlitvenega centra so sledile osebe, ki imajo za seboj že vrsto bogatih izkušenj na tem področju. Prikazan je bil tudi program dejavnosti vzgojno-zaposlitvenega centra, ki je odprt od 8. do 14. ure. Možna je tudi vključitev posameznikov v nekatere popoldanske tečaje. Istočasno so bile podčrtane tudi nekatere pomanjkljivosti, posebno kar se tiče ureditve strukture - socialnega centra v Naselju Sv. Mavra, kjer bi bil potreben korenit poseg izrednih popravil.
Odbornik Brancati je izrazil svoje zadovoljstvo za pobudo, ki se vključuje v deželni program v prid mladih prizadetih oseb in je zagotovil popolno podporo deželne uprave tej pobudi tako za delovanje centra kot za popravila stavbe.
Vzhodnokraške sekcije KPI polemično o openskem srečanju s tržaškim županom
Sekcije KPI Vzhodnega Krasa v tiskovnem poročilu, ki so nam ga poslale v objavo, z zadovoljstvom ugotavljajo, da je rajonskemu svetu uspelo po dolgih prizadevanjih vzpostaviti pogostejše in plodnejše stike s tržaškimi upravitelji, kar je privedlo tudi do srečanja z županom Staffierijem, ki je bilo 3. aprila v Prosvetnem domu na Opčinah.
Žal pa ne morejo z istim zadovoljstvom oceniti srečanja samega, kajti župan ni dal niti enega samega jasnega in nedvoumnega odgovora na brezštevilna nerešena vprašanja Opčin in drugih vasi Vzhodnega Krasa, s čimer je dokazal, da ne pozna razvejane problematike teh krajev in da se tudi ni dovolj potrudil, da bi jo spoznal. Z odgovori na politična vprašanja, zlasti kar zadeva narodnostno sožitje, kar je za Opčine bistvenega pomena, in kar zadeva pravice slovenske narodnostne skupnosti, pa je župan še enkrat dokazal, da ne on, niti njegova politična grupacija in ne koalicija, ki ga je izvolila, nimajo najmanjše volje, da bi ta vprašanja ugodno rešila.
Sekcije KPI Vzhodnega Krasa zato smatrajo, da takšni odgovori župana Staffierija v celoti odražajo popolno neobčutljivost, nepremičnost in nesposobnost občinske uprave za učinkovito in pravično upravljanje mesta in njegove okolice. Zato od takšne uprave občani Vzhodnega Krasa nimajo kaj pričakovati, pripominjajo vzhodnokraške sekcije KPI, ki vidijo izhod iz sedanje situacije samo v krepitvi komunistične partije.
ZŽI-UDI priredila razpravo o novem zakonu o razporoki
ZKMI o mladinskem turizmu
Predlogi mimo spalne vreče
Zveza žensk — UDI je te dni priredila posvet o novostih v zakonu o razporoki, ki jih je parlament odobril marca letos. Od leta 1971, ko je stopil v veljavo tako imenovani zakon Fortuna-Baslini, je število razvez najprej skokovito naraslo, potem pa je postopoma upadlo. Tako je bilo na primer leta 1972 kar 32.627 razporek, leta 77 10.598, statistike za preteklo leto pa štejejo nekaj več kot 15 tisoč razporok. Nihanju številk je brez dvoma botrovalo predolgo obdobje uradne ločitve med zakoncema in stroški, ki kljub novostim k zakonu, niso majhni.
Kot sta povedala dr. Manuela Bagatin in dr. Alessandro Giadrossi, ki sta vodila razpravo, je problem razporoke še vedno velik in ne vselej rešljiv. Oba zakonca, ki se pripravljata na razvezo, morata namreč pokazati visoko stopnjo zrelosti, zlasti v primerih, ko se "zdrahe" začenjajo okrog finančnega stanja enega ali drugega zakonca, še bolj pa, ko se odloča o usodi mladoletnih otrok. Samo v 20% primerov se namreč ti spori zgladijo brez večjih težav, v ostalih okoliščinah pa postanejo prav mladoletniki predmet pogajanj in izsiljevanj. Po novem se torej doba ločitve skrajša s prejšnjih pet na tri leta. Napačno pa je prepričanje, da je dovolj, da zakonca ne živita več pod skupno streho, pa čeprav več časa, in se to obdobje že šteje za ločitveni postopek. Ločitev postane uradna v trenutku, ko zakonca stopita pred sodnika za razporoke in pojasnita svoje namene. Prav tako danes zakonca lahko istočasno vložita prošnjo za ločitev, medtem ko je doslej veljalo to samo za enega od partnerjev. Razvezani zakonec, ki živi v težjih pogojih, bo po novem zakonskem določilu lahko užival finančno podporo premožnejšega. Če bi pa prišlo do nerednega plačevanja alimentov ali podpore zakoncu, je to po novem že kaznivo dejanje, vredno sodnega postopka.
Novosti v zakonu o razporoki so nekateri krogi sprejeli z velikim odobravanjem, drugi nanje gledajo bolj skeptično, dejstvo pa je, da je celoten postopek za razvezo zakona še vedno težaven in dolgotrajen. Morda edina pomembnejša novost se nanaša prav na mladoletne otroke, ki lahko ostanejo izmenično v varstvu matere in očeta. Kako to vpliva na njihov psihološki razvoj, je seveda zelo vprašljivo, konec koncev pa je zakon le teorija, natisnjena na papir, od nje pa se praksa kar preveč razlikuje.
Razprave o novih zakonskih določilih o razporoki, ki jo je priredila ZŽI, so s,e udeležile tudi nekatere ženske, ki so navedle osebne izkušnje o tem. Čeprav morda niso bili njihovi posegi v duhu razprave, pa lahko sklepamo, da je za marsikatero od njih prav razporoka zadnje, za kar bi se še enkrat odločile, (mi)
"Da je mladina zanimiva samo, ko kakorkoli protestira, dokazuje prav udeležba na današnji tiskovni konferenci..." S to grenkobno ugotovitvijo so člani ZKMI včeraj začeli tiskovno konferenco o mladinskem turizmu in o predlogih, kako ga izboljšati in spremeniti v zanimivo vsakdanjost. Resnici na ljubo je bila prisotnost časnikarjev in mladine tako pičla, da se raje ne bi spuščali v številke, kljub temu pa je bila vsebina posegov tehtna in zanimiva.
ZKMI in turistično združenje Jonas sta preteklega marca priredila v Benetkah dvodnevno zasedanje, na katerem je bila podana sicer klavrna slika o možnostih mladinskega turizma v Italiji. Krajevne uprave, turistični delavci in nenazadnje tudi šola vse premalo skrbijo za to obliko izkoriščanja prostega časa, kar vzbuja splošno mišljenje, da je turizem privilegij premožnejših družbenih slojev. V državi je na primer samo 50 mladinskih hotelov, v naši deželi samo eden in še ta neuporaben. Vse- več mladine preživlja šolske počitnice in dopuste doma ali pa se odpravlja na individualna in neorganizirana potovanja z vsemi nevarnostmi, ki jih predstavljajo. Prav tako krajevne uprave, pa naj bodo to občinske, pokrajinske ali deželne, sploh
ne "premorejo" pristojnega telesa, ki bi koordiniralo mladinski turizem. Kot popoprano zanimivost naj omenimo izkušnjo Renza Nicolinija, ki je odgovoren za turistične dejavnosti pokrajinske ZKMI: ko je te dni telefonsko iskal ravnatelja mladinskega (zaprtega) hotela v Miramaru, so mu na Občini ponudili kar 20 internih telefonskih številk, preko katerih naj bi prišel v stik z osebo, ki je nihče ne pozna po imenu. Prav tako je nihče ne pozna na Letoviščarski ustanovi in na Pokrajini, kot nihče ne ve za vzroke, ki so privedli do zaprtja omenjenega poslopja...
V bistvu ZKMI predlaga ustanovitev bodisi pokrajinskega odborništva, bodisi posebnega koordinacijskega telesa, ki bi skrbelo za alternativne oblike izkoriščanja prostega časa mladine, seveda z ozirom na njene denarne zmogljivosti. Posamezni hoteli naj bi po teh organizacijah sklenili neke vrste konvencije, po kateri bi mladina lahko uživala bivanje po znižanih cenah, prav tako naj bi vstopnice za muzeje, prireditve in morda tudi poletne koncerte mladi turisti dobivali po znižanih cenah. Kar se šolskega turizma tiče, je tudi nešteto ugodnih možnosti, ki se še zdaleč ne istovetijo z določili
novih zakonov ministrstva za šolstvo. Študentje bi lahko izkoriščali počitnice za študijski in športni turizem, zlasti v tujini, seveda v sodelovanju s posameznimi šolami. Samo s koordiniranim delom bi tudi Trst lahko postal zanimiva turistična točka, vredna daljšega bivanja, saj je danes samo nekakšen obvezen prehod, kjer se turist, s polnim ali plitkim žepom, ne ustavi.
Komunistični mladinci tržaške pokrajine načrtujejo več akcij v korist mladinskega turizma, zlasti pa bodo skušali ozavestiti krajevne upravitelje, da v bližnji prihodnosti poskrbijo za to stroko, ki morda ni toliko dobičkonosna, je pa brez dvoma koristna. Če so že mladim turistom prepovedali prenočevanje v spalnih vrečah, naj sedaj ukrenejo tako, da bo bivanje daleč od doma prijetno, poučno in dosegljivo.
• Pokrajinski tajniki CGIL, CISL in
UIL Treu, Nastasi in Trebbi se bodo danes sestali z opolnomočenim upraviteljem Tržaškega Lloyda Riccijem, da bi se pogovorili o vlogi te pomorske družbe v sklopu tržaškega gospodarstva. Zahteva po sestanku je izšla iz včerajšnje skupščine uslužbencev Tržaškega Lloyda.
____________________pisma uredništvu_________________
Zakaj toliko (nepotrebne) zadrege o fojbah?
Iz razprave v krožku Virgil Sček
Slovensko stalno gledališče mora dobiti modernejšo podobo
Vojskovodja stopi pred kralja, da bi mu poročal o bitki, iz katere se je pravkar vrnil. »Torej,« ga vpraša kralj, »ali smo zmagali?«
»Vidite, vaše veličanstvo,« začne jecljati vojskovodja, »zadeva ni tako preprosta; in ne gre le za kako zmago ali poraz...« »Razumem,« ga prekine kralj, »izgubili smo!«
Na to zgodbico se vselej spomnim, ko berem v PD kak članek o fojbah. Opažam nekakšno člankarjevo zadrego, ki se mi ne zdi na mestu. Zlasti ni primerna, ker vem, da časnikarji dobro vedo, da je med vojno delovala Rižarna in npr. Villa Triste. Obe — Villa Triste in Rižarna — sta bili »v sistemu«, in ni šlo nikakor za marginalni, zgolj graje vredni epizodi. In kaže, da se teh zadev določen del na-
Konzorcij za upravljanje Raziskovalnega področja je razpisal natečaj za eno mesto računalniškega operaterja. Rok za prijavo zapade 8. junija 1987. Podrobnejše informacije nudijo na sedežu konzorcija, Padriče 99.
ših someščanov zaveda z občutkom krivde, zato jih ne »popularizira« (kaj bi stalo postaviti spominsko tablo na Villo Triste?) in jih iz svoje zavesti skuša izbrisati tako, da jih »transferi-ra« iz »sistema« kvečjemu v »margina-lije«, če že ne v pozabo. Da se še bolj »očistijo«, iščejo v dejanjih nasprotne strani tragične, tudi obsežne margina-lije, da jih postavijo v nasprotnikov »sistem«.
Slutim, da so avtorji hoteli napisati članke tako, da bi morebiti koga ne prizadeli. Ne dvomim o njihovi poštenosti in o dobrih namenih; med te zadnje sodi tudi ta, da bi (za božjo voljo!) o sebi ne rekli ali napisali kakega mnenja ali resnice, ki bi jo sovražnik lahko izkoristil za svojo propagando.
Kdaj pa kdaj govorimo o določenih zadevah tako, da se pametnemu človeku zdi smešno; kot tisto dekle, ki je priznalo, da je »le malo« nosno.
In sedaj še čisto kratko vprašanje, (a odgovor naj ne bo podoben odgovoru vojskovodje iz začetne zgodbice): FOJBE JA ali FOJBE NE?
Če boste odgovorili NE, vam bom verjel. Če pa bo morebiti odgovor JA, pomeni, da bo od tistega trenutka da-
lje v nas dovolj moči in volje, da bi se o tem razpravljalo pošteno, znanstveno: o dogodku in kontekstu. To bi nam koristilo kot biti na divanu pri dr. Freudu, ki nas zdravi zgolj namišljenega občutka krivde, nevarne psihične bolezni, s katero si lahko še kako zagrenimo življenje.
Filip Fischer
Dopolnilo k zborniku Slovensko šolstvo 1945-85
Prof. Franjo Kosovel me je opozoril na netočnost na strani 284 v kroniki srednje šole »Igo Gruden« iz Nabrežine. Po inž. Miranu Pavlinu sta bila ravnatelja te šole še inž. Devan Lavrenčič v šolskem letu 1955/56 in prof> Franjo Kosovel od šolskega leta 1956/57 do 1960/61.
Zahvaljujem se prof. Kosovelu za opozorilo in obenem vljudno vabim vse, ki bi odkrili še druge netočnosti, da me na le-te opozorijo.
Prof. Josip Pečenko
Slovensko stalno gledališče, ki preživlja težko finančno, politično in institucionalno krizo, mora dobiti novo podobo, ki naj odraža pluralizem naše družbene ureditve. Postati mora takšno, da se bo vsaka komponenta naše narodnostne skupnosti v njem kulturno identificirala.
To je osrednja misel okrogle mize na temo »Kakšno gledališče in za koga?«, ki jo je pred kratkim na svojem sedežu v Trstu priredij Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček. Predsednik krožka Rafko Dolhar je uvodoma spomnil na dogodke iz poznih šestdesetih let, ko je padla pobuda za ustanovitev konzorcija za upravljanje gledališča, h kateremu naj bi pristopile tudi javne uprave. Ustanovna listina je bila podpisana leta 1970 kot izvedba programske točke tedanje levosredinske koalicije, kljub odločnemu nasprotovanju KPI.
Podpredsednik SSG Saša Rudolf je poudaril, da sedanje krizno stanje zahteva radikalne posege in uveljavitev demokratičnega pluralizma v vseh organih našega gledališča z odpravo dosedanjih monopolov. Rudolf je obrazložil predlog sanacijskega programa,
ki gre od reorganizacije uprave in umetniškega vodstva do zbližanja z občinstvom, valorizacije umetniškega potenciala, razširitve delovanja v celotnem deželnem prostoru in prodora na italijansko gledališko tržišče.
Član upravnega sveta SSG Livij Valenčič se je zavzel za kulturni dialog pri reševanju problemov našega gledališča in ugotovil, da je njegova organizacijska struktura povsem zastarela. Članica upravnega sveta SSG Marija Ferletič se je zavzela za okrepitev stika z občinstvom in ugotovila, da si gledališče na Goriškem ni znalo utrditi med publiko svoje izredne kulturne vloge. Član upravnega sveta SSG Vladimir Vremec se je dotaknil vprašanja odgovornosti na raznih ravneh gledališkega upravljanja in umetniškega vodenja. Predlagal je med drugim, naj bi igralci dobili pomembnejše mesto v upravljanju.
Okroglo mizo so s svojimi posegi obogatili številni razpravljavci, med temi bivši ravnatelj SSG in sedanji predsednik Odbora za kulturo SKGZ Filibert Benedetič, igralec Anton Petje in igralka Bogdana Bratuž.
Prezgodnja otoplitev nevarna za brsteče poganjke
Po dolgem mrazu vegetacija pozni vendar za obdelovalce ni škode
Kot smo ugotovili z vremenoslovcem Silviom Pollijem, je bil letošnji marec izjemno neugoden, saj je bil med najhladnejšimi v zadnjih 150 letih. Kakšne posledice je muhasto vreme povzročilo kmetovalcem in vinogradnikom? Je morda nastala škoda? S temi vprašanji smo se obrnili na Zorana Parovela, enega naših najbolj »plodnih« vinogradnikov. »Za trte ne bi mogel trditi, da je nastala škoda,« nam je povedal. »Seveda, vse je zapoznelo, še posebno na» Krasu. Tu v Bregu je bolj ugodna klima, vinogradi so v nižjih legah in bližji morju. Zgovorno je, da je pri nas trgatev tudi 20 dni prej kot na Krasu. Trte sedaj ' jočejo", nekatere zgodnje sorte pa tudi poganjajo. Stari domačini trdijo, da bo letina letos dobra, da ne bo suše. Čeprav sam ne verjamem v pregovore, jim rad prisluhnem. Tako neki rek pravi, da če aprila grmi, so polne kleti. April je res prinesel veliko padavin. Zaradi mraza pa bomo kajpak pozno nabirali krompir, sadje, zelenjavo. Sedaj raste le tisto, kar smo sejali ali sadili po sončnih lehah, pod zidovi, v zatišjih. Kako pa bo s trtami naprej, ne vem. Odvisno je od tega, kako se bosta iztekla pomlad in še posebno poletje.«
Od Brega do najvišjih kraških predelov, na Col k Alfonzu Guštinu. »Mi smo visoko, na 400 metrih nadmorske višine,« pravi. »Pri nas je skoraj še zima. Marsikdo ni niti povezal trt, kaj šele, da bi jih okopal. Tudi za krompir ni priporočljiv čas, saj je zemlja preveč mokra. Najprej jo je razmočil kopneči sneg, nato pa aprilski dež. Sprašujem se, sicer bolj v šali, če res gremo ledeni dobi naproti. Dobro se namreč spominjam, da so bile, deni-
mo pred tridesetimi leti, veliko toplejše pomladi.« Da bi podkrepil ta spomin, nam je Alfonz Guštin živo opisal, kako so na Jožefovo, torej 19. marca, šli v Ricmanje na praznovanje vaškega patrona. Sedeli so pod latnikom in - trte so že bile poškropljene ter po-žveplane, otava pa živo zelena in bujna... Sicer pa je naš sogovornik prepričan, da pozna pomlad prav nič ne škodi vegetaciji. Narobe: veliko hujše je, če pride do otoplitve že februarja ali marca, aprilska ali celo majska slana pa pozneje neusmiljeno ožge občutljive poganjke. Ne smemo namreč pozabiti, da običajno naredi kmetu največ škode prav slana.
Kaj pa pravi agronom Vitjan Sancin? Kako kaže z njegovimi aktinidija-
mi? »Marčevski mraz ni povzročil škode, ker ni nastopil po zimski otoplitvi. Vegetacija ima v Bregu okrog dva tedne zamude, na Krasu pa prav gotovo več. Za prvo svežo zelenjavo in sadje bo pač treba počakati. Prvih češenj prav gotovo ne bomo zobali v začetku maja. Sveža zelenjava je sedaj bolj draga, ker so pač imeli vrtnarji več stroškov za ogrevanje toplih gred.« Tudi Vitjan Sancin se zanese na ocene starejših, saj modrost in izkušnja nista odveč niti ob kopici tehničnega znanja. Za vse velja, da je poznejša otoplitev ugodnejša, saj je za naše kraje statistično dokazano, da april in maj ne gresta mimo brez neurij ali krajših ohladitev, kar pa je usodno za brsteče poganjke.
Po zagotovilih vladnega komisarja De Feliceja
V kratkem rešen problem operativnosti tržaškega Urada za zunanjo trgovino
Operativnost Urada za zunanjo trgovino pri Vladnem komisariatu bo v krat-kem času obnovljena. To je zagotovil vladni komisar Eustachio De Felice dele-gaciji gospodarskih operaterjev, ki jo je vodil predsednik trgovinske zbornice Tombesi in v kateri sta bila še predsednika Zveze trgovcev Donaggio in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Svetina. Delegacija, kot piše v tiskovnem poročilu Trgovinske zbornice, je ob tej priliki zastopala vse kategorije tržaškega import-exporta.
Že v teku enega tedna bo Urad za zunanjo trgovino, tudi s sodelovanjem Trgovinske zbornice, lahko izdajal licence v normalnih rokih. Na ta način bo odpravljeno dolgo čakanja, h kateremu so sedaj prisiljeni tržaški uvozniki in izvozniki, preden dobijo dovoljenja za izvoz po avtonomnih računih.
Gre torej za rešitev zelo pomembnega problema - je rečeno v tiskovni noti Trgovinske zbornice - saj predstavlja promet po avtonomnih računih znaten delež globalne italijansko-jugoslovanske izmenjave preko naše dežele.
Sindikalni spor ostaja vsekakor še odprt
Po zagotovilih upraviteljev
redarji prekinili protest
Mestni redarji so se odločili, da prekinejo z napovedanimi oblikami sindikalnega boja, ostajajo pa še naprej v »pripravnem« stanju. Sklep so osvojili včeraj zjutraj na izredno množičnem zborovanju, potem ko so predstavniki CGIL, CISL in avtonomnega sindikata poročali o izidih srečanj z občinskimi upravitelji. Podžupan in pristojni odbornik sta vzela na znanje številne zahteve mestnih redarjev in sestavila
V sredo je bil protest mestnih redarjev najbolj opazen: promet so urejali »v civilu«, kot kaže slika, ki je bila posneta na Opčinah
koledar srečanj za obravnavo posameznih točk. Redarji so se pogovarjali tudi z odbornikom za urbanistiko in promet, kajti žrtve kaotičnega prometa so - poleg avtomobilistov - prav redarji. Odbornik je zagotovil, da je načrt za rešitev tega problema, ki tare občane že več let, v zadovoljivi fazi.
Na včerajšnji skupščini so redarji opozorili tudi na izkrivljeno podobo,
ki jo o njih ima prebivalstvo. Ljudje jih namreč vidijo le v vlogi »zatiralcev«, pozabljajo pa na njihovo preostalo vsakodnevno delo, kot so hitri posegi, tehnični izvidi o prometnih nesrečah, skrb za osebno in javno varnost ter imovino, dejavnost sodne policije, preventivni in represivni ukrepi proti gradbenim in trgovskim zlorabam, kot tudi raznovrstna pomoč na katerokoli zahtevo občanov. Na zborovanju so spregovorili tudi o vlogi sredstev javnega obveščanja, ki bi po njihovem morala obravnavati probleme mestnih redarjev bolj okvirno in ne le v luči zasoljenih glob, za katere pa redarji nimajo nobene odgovornosti.
Pešec s pestjo nad avtomobil
Včasih se dogodi, da se tudi pešec maščuje nad vsiljivim voznikom avtomobila. To se je zgodilo v sredo zjutraj, malo pred 11. uro, na križišču med Ul. Milano in Ul. Carducci. Cesare Pert, 67-letni Videmčan bivajoč v Trstu, je v svojem volvu 345 GL čakal pri semaforju na zeleno luč, ko je cesto prečkal čilenski državljan Victor Manuel Tapia Espinoza, ki biva v Trstu. Slednjemu se je dozdelo, da je Pert nekoliko prevsiljiv in hoče zapeljati tudi z rdečim semaforjem. Da bi voznika »naučil«, kako se človek vede na cesti, je Espinoza s pestjo udaril po pločevini avtomobila ter mirno nadaljeval pot. Pert mu je z avtom sledil in ga kmalu dohitel. Voznik je poklical agente letečega oddelka, v prisotnosti katerih sta se moška domenila, da bo Espinoza plačal povzročeno škodo.
Mali industrije! obiskali raziskovalno območje
Po nedavnem srečanju na sedežu Zveze industrijcev, posvečenem vprašanju svetlobnega generatorja, je bilo podobno srečanje v prejšnjih dneh v samem Območju za znanstvene in tehnološke raziskave na Padričah. Predstavniki kakega ducata podjetij, ki so še najbolj pobliže zainteresirana za gradnjo in opremo sinhrotrona in ki jih je vodil predsednik odbora za malo industrijo pri Zvezi industrijcev inž. Romano, so se sestali z izrednim komisarjem območja (in podpredsednikom novoustanovljene družbe Sincrotrone Trieste) Fulviom Anzellotti-jem, ki ga je spremljal generalni ravnatelj območja Sancin.
Med obiskom so poglobili nekatere teme, ki so bile v ospredju že prejšnjega srečanja, ter med drugim nakazali nekatere možnosti sodelovanja že v fazi gradnje sinhrotrona. Kot je rečeno v tiskovnem poročilu Zveze industrijcev, je Anzel-lotti zagotovil, da bodo še v teku letošnjega leta izdelali celoten delovni program ter načeli procedure za realizacijo del. Vsekakor so se domenili še za nadaljnje stike ter govorili o možnosti skupnega obiska podobnih znanstvenih naprav, kot na primer v Frascatiju in v Berlinu.
Porast prometa v pristanišču (+ 30%)
Blagovni promet v tržaškem pristanišču je v prvih dveh mesecih letošnjega leta porasel (v primerjavi z istim lanskim obdobjem) za 30 odstotkov. Po podatkih Pristaniške ustanove je jammrja in februarja potovalo preko naše luke skupno 890 tisoč ton blaga. Poleg splošnega porasta pa so v tem času zabeležili tudi znaten padec (nad 100 tisoč ton) premogovnega prometa. Pozitivni so podatki za les, še posebno pri razkladanju, manj zadovoljiv pa je avstrijski izvoz lesa v dežele severne Afrike in Bližnjega vzhoda. V razvojni fazi je specializiran promet, še posebno ro-ro. Pomorski trgovinski promet prek trajektov, vključno s trajekti za Grčijo in Turčijo, je v omenjenem obdobju znašal 155 tisoč ton, torej kar 100 tisoč ton več kot lani. Glede kontejnerjev so ob 16.500 enotah zabeležili 9-odstotni porast. Še posebno zadovoljiva je količina blaga, prevažanega s kontejnerji (+ 23 odst), kar naše pristanišče približuje mednarodnim normam.
Skupni pristaniški promet, vključno z industrijskimi pomoli in naftnim terminalom, je znašal skoraj 4 milijone ton in je torej porastel za 11 odstotkov. Povišek gre pripisati v prvi vrsti povečani dobavi petroleja za prekoalpski naftovod. To je pozitivna vest, saj je uporaba terminala že dalj časa konstantno padala.
Neposrečen poskus črnega kronista, da bi osvetlil zgodbo s srečnim koncem
Kako se je mali Massimo izgubil in se zdrav vrnil ponoči v mesto?
Zgodba 11-letnega Massima Cecca-rellija, ki se je v sredo pozno popoldne izgubil pri izvirih Timave v Šti-vanu in se nekaj pred polnočjo živ in zdrav pojavil v Trstu, ostaja dokaj zagonetna. To vsaj za nas črne kroniste. Enkrat toliko smo se znašli pred zgodbo s srečnim koncem in hoteli smo jo v podrobnostih opisati. Žal pa naš trud ni bil poplačan.
»Ceccarellijevih ni doma. Z doma so odšli že zgodaj zjutraj in ves dan jih ni bilo na spregled.« Tako nam je povedal njihov sosed v Rojanu. Z njim smo govorili pred vhodom v stanovanje Ceccarellijevih, in sicer na stopničnem presledku petega nadstropja starejšega stanovanjskega bloka v Ul. delle Ginestre 9.
Tudi na kvesturi in na raznih karabinjerskih postajah nismo imeli več sreče. Potem ko se je Massimova prigoda srečno konpala, si z njo niso več belili glave. Pa kdo bi jim zameril, saj imajo dovolj drugih skrbi.
Massimo Ceccarelli je k izvirom Timave prišel z očetom Luigijem, materjo Giulio in sestrico Cristino. V sredo je pač bil lep spomladanski dan, kot nalašč za krajši izlet. Oče je po poklicu knjigarnar, v prostem času pa rad ribari. In tako je v sredo popoldne
vrgel trnek v Potok na Jaknah, čisto blizu izvira. Medtem se je njegova žena s hčerko odpravila na bližnjo gmajno iskat šparglje. Massimo je ostal pri očetu. Ko se je sonce nagibalo k zatonu in je prišel čas odhoda, pa fanta nikjer. Starša sta sprožila alarm in na mah so se pojavili gasilci, karabinjerji, financarji, gozdni čuvaji in prostovoljni reševalci. V potok so se
spustili potapljači, saj ni bilo mogoče izključiti tragičnega razpleta.
Okrog 23.30 pa je po radiu prišlo sporočilo: »Fant se je živ in zdrav pojavil na domu starih staršev pri Sv. Soboti. Prišel je z avtobusom.«
A kako se je izgubil in kako je našel pot do dedov? Jasnega odgovora nimamo.
Preiskava o terorističnem letaku
»Ali so Rdeče brigade med nami?« se je marsikdo vprašal včeraj ob branju vesti, da so v Trstu našli letak, s katerim si je teroristična skupina Unione comunisti combattenti 23. marca letos, tri dni po umoru generala letalstva Licia Giorgierija, prevzela odgovornost za teroristični atentat v Rimu. Tržaško kopijo letaka so našli po anonimnem telefonskem klicu na dnevnik II Piccolo.
O možnosti, da imajo Rdeče brigade v Trstu logistično bazo, in o morebitnih povezavah italijanskega terorizma z določenimi tržaškimi skupinami se je včeraj na veliko razpisal tržaški tednik II Meridiano. Ker Trst ni v središču pozornosti raziskovalcev in je dokaj mirno mesto, je člankar postavil celo hipotezo, da so italijanski teroristi prihajali v Trst na počitek, in da so tu imeli stike s člani mednarodnih terorističnih skupin Baader-Meinhof, Rote Armee Fraktion in Action Directe. Na oddelku DIGOS tržaške kvesture menijo, da podobne hipoteze niso dovolj stvarne. Dejstvo, da so letak našli v Ul. Boccaccio, kaže na možnost, da je letak prinesel v Trst človek, ki se je mudil v mestu le kratek čas.
Policisti aretirali šest ljudi in zaplenili 200 gramov hašiša
Agenti letečega oddelka izsledili skupino mladih razpečevalcev mamil
Nestrpneži še vedno na delu
Dvojezičnih napisov v samem središču mesta je kaj malo, še ti pa so trn v peti običajnim nestrpnežem. Črne zlikovce je očitno opogumila "uspešna" mazaška akcija proti spomenikom padlim in so se spravili tudi nad manj zahtevne objekte. Tako so prejšnjo noč razbili dvojezično tablo ob vhodnih vratih v Ul. 30. oktobra 13, kjer imata pisarno slovenska odvetnika Jan Godnič in Drago Štoka. Vandali so se očitno poslužili kladiva ali kakega drugega težkega predmeta, saj je plošča iz pleksiglasa in je nikakor ni lahko razbiti. Naj še omenimo, da so napis postavili že leta 1980 in da je to prvič, da je postal tarča vandalskega napada.
Tržaški leteči oddelek je v sredo zvečer skoraj naključno prišel na sled skupini mladih tržaških razpečevalcev in uživalcev mamil. Od šestih ljudi, ki so jih v sredo zvečer agenti aretirali zaradi posesti prevelike količine haši-ša, 200 gramov, so štiri kar dobro zna-ni tržaškim preiskovalcem, saj so bili že večkrat naznanjeni oblastem, nekateri so že sedeli v zaporu. Tridesetletni Giampaolo Monteduro, bivajoč v Ul. Grego 9, 29-letni Antonio Cingue-palmi iz Ul. D'Alviano, 30-letni Aldo lurmcich, bivajoč v Ul. Barbaro 14 in 23-letni Piero Zucca, bivajoč v Ul. Machlig 26, so bili že znani policiji zaradi številnih prekrškov: posesti in razpečevanja mamil, tatvin in ropa. 21-letna Alessandra Monteduro in mladoletna J. M. pa sta prvič padli v roke tržaške policije, ker sta bili v družbi omenjenih oseb.
Kot rečeno je leteči oddelek tržaške kvesture skoraj naključno zasačil mlade razpečevalce^ Giampaolo Monteduro je bil namreč na nadzorovani svobodi s pogojem, da se vsak dan vrne domov ob 21. uri in da se ne druži z
osebami, ki so bile že obsojene. V sredo zvečer, ob 21.30, ko so agenti letečega oddelka preverili, če je Monteduro doma, so iz sosedne sobe slišali ropot in v sobi odkrili Cinguepalmija, lurincicha in Zucco. Le-ti niso znali opravičiti svoje prisotnosti v Monte-durovem stanovanju. Zaradi tega so agenti preiskali stanovanje in našli 200 gramov hašiša, ki ga je Cinguepal-mi baje odkupil istega dne. V stanovanju so našli tudi lekarniško tehtnico,
600.000	lir, sad razpečevanja hašiša, orodje za vlamljanje in injekcijske igle.
Preiskave za določitev odgovornosti vsakega posameznika so v teku tudi izven tržaške pokrajine, za kar so tržaški policisti zaprosili za pomoč tudi kvesture iz drugin mest. O usodi aretirancev bo odločalo seveda tržaško kazensko sodišče.
Na slikah (z leve): Giampaolo Monteduro, Antonio Cinguepalmi, Aldo lurincic in Piero Zucca
Razdejano
stanovanje
Ko se je 21-letni Stelio Corsi Bacic-chi v sredo zvečer vrnil domov, v Staro Istrsko cesto 25, ga je čakalo neprijetno presenečenje: razbita stekla in luči, polomljena vrata, pokvarjeno pohištvo, z barvo pomazane stene, obleke in pod. V sredo popoldne, domnevno okrog 15.30, so neznanci vlomili v stanovanje in ga poškodovali. Razen tega so skozi okno zmetali na hišno dvorišče manjše dele pohištva in kuhinjsko peč. Lastnik je agentom izrazil sum, da so mu presenečenje pripravili znanci, ki so se mu hoteli maščevati. Lahko pa bi šlo za drugo vrsto maščevanja: vlomilci naj bi se znesli nad imovino, ker v stanovanju niso našli denarja ali drugih dragocenosti.
Prepoved prometa ob kolesarski dirki
V ponedeljek, 20. aprila, od 10. do
12.30 bo zaprt prometu odsek ceste pri Sv. Andreju v smeri od Ul. Carli do Čampo Marzio. Tržaška občina je obenem odredila prepoved zavijanja v desno vsem vozilom, ki bodo ob omenjenem času privozila k Sv. Andreju iz Drevoreda Gessi. Na tem odseku se bo namreč odvijala kolesarska dirka.
Na Opčinah zelo uspel nastop Ricmanjcev in ansambla Miramar
».SLOVENSKO S STALNO „ „ GLEDALIŠČE r V TRSTU
H. Ch. Andersen - M. Sosič
OLE LUK
Pravljica
Režija MARKO SOSIČ
Do zadnjega kotička zasedena dvorana je v sredo zvečer pričakalaRic-manjce, oziroma njihovo dramsko skupino in harmonikarski ansambel »Miramar«, ki sta se predstavila hvaležnemu in navdušenemu občinstvu: prvi z veseloigro Damira Feigla »Ljudski glas božji glas«, harmonikarski ansambel pa s samostojnim nastopom.
Naj takoj povem, da je bilo za vse predstavitev harmonikarskega ansambla le-ta šteje 19 harmonikarjev, dvoje elektronskih orgel, kitaro in pet tolkal — veliko in prijetno presenečenje. Kot je povedal napovedovalec Aldo Mihalič, je ansambel začel z delovanjem že leta 1961 ter je na številnih nastopih v Italiji, Jugoslaviji, Švici in Avstriji doživel veliko lepih priznanj. Ker so ansambel sestavljali v glavnem mladi ljudje, je prišlo seveda tudi do generacijskih sprememb in tudi do nekajletne prekinitve delovanja, ki ga je še najbolj pogojevalo pomanjkanje primernih prostorov za vajo. Sedaj je ansambel končno našel svoj domicil pod gostoljubno streho Babne hiše v Ricmanjih, kjer redno vadi od lanskega oktobra. Tokrat se je v novi sestavi, pod vodstvom prof. Eliane Zajec, prvič predstavil občinstvu. In že ta prvi nastop je bil izredno dober, izvajanje posameznih skladb odlično, izbira programa zelo posrečena. Program se je začel z Vrabčevo »Zdravico«, nadaljeval pa še z drugimi priljubjenimi skladbami, kot so »Mi smo ubežniki«, »Bratci veseli vsi«, »Po jezeru«, »Pesem o svobodi« in v drugem delu z zahtevnejšimi ruskimi, španskimi in bosanskimi skladbami. Naj omenimo, da sta ne-
katere skladbe dirigirala tudi Corrado Rojac (pred nekaj leti drugi na svetovnem prvenstvu harmonikašev) in Dorina Kante. Pri pesmi »Po jezeru« je nastopila še mlada sopranistka Ivanka Kosič, ki jo je orkester spremljal.
Temu nastopu, ki je navdušil občinstvo, je nato sledila še veseloig-
Alessandro Bullo v Kraški galeriji
Danes zvečer bo v Kraški galeriji v Repnu odprtje razstave mladega naivca Alessandra Bul-la, ki se bo tokrat prvič predstavil občinstvu s samostojno razstavo. Bullo, ki je sin Tržačana in domačinke iz Repna, bo predstavil svoja dela na steklu in platnu v klasični naivi. Odprtje razstave, na katero vabimo vse domačine in ljubitelje naivne umetnosti sploh, bo ob 20.30.
Kot je že tradicija, bo Kraška hiša v Repnu tudi letos odprta za obiskovalce od velikonočne nedelje dalje in bo odprta vse tja do novembra. Urnik za ogled hiše in Kraške galerije bo enak lanskemu, se pravi od 11. do 12.30 in od 15. do 18. ure in sicer ob nedeljah in prazničnih dneh.
Obiskovalci bodo torej imeli priložnost, da si poleg Kraške hiše ogledajo tudi zanimivo slikarsko razstavo v Kraški galeriji-
ra»Ljudski glas — božji glas«, ki jo je po noveli Damira Feigla dramatiziral Boris Kuret, za oder pripravil in režiral pa Drago Gorup, ki je tako, kot gost, že tretjič sodeloval z dramsko skupino KD Slavec iz Ricmanj ter je bil tega sodelovanja, kot nam je sam povedal, zelo vesel. »Vesel, ker sem lahko ugotovil veliko zanimanje članov dramske skupine za igranje, kar je treba po mojem pravilno valorizirati in tudi pozdraviti.«
Zgodba je vesela, tudi malo poučna, predvsem pa takšna, da se je občinstvo ob njej vidno zabavalo, kar pomeni, da je igra uspela in da so lahko igralci, skupno s režiserjem, zadovoljni. Malo je bilo seveda pred nastopom treme, saj so Ricmanjci odigrali premiero tega dela pred novo publiko, ki je niso še poznali, ki pa jim je bila zelo naklonjena. Tako se je igra odvijala ob prisrčnem smehu in ob doživetem sodelovanju sedmih nastopajočih, ki so pokazali smisel za burko in komične situacije, predvsem pa so pokazali veliko veselja do igranja.
Do premiere na Opčinah je prišlo, kot nam je povedal Sergij Vatovec, eden glavnih igralcev, ker so morali letošnji Ricmanjski teden, zaradi strogih predpisov glede uporabe dvoran, prekiniti. »Upajmo, da bo to vprašanje rešeno in da se bomo lahko predstavili našemu občinstvu že 2. maja.«
V igri so nastopili: Alenka Sancin, Marta Gulič, Milka Pangerc-Pavlič, Li-via Cej, Peter Terčon, Sergij Vatovec, Robert Blažič, šepetalki pa sta bili Sarina Pavlič in Damjana Romano.
Lep večer, ki se ga bodo udeleženci še dolgo radi spominjali. (N. L.)
Tržaški oktet v Središču ob Savi s slovensko pesmijo in simpatijo
Tržaški oktet je bil v soboto in nedeljo že drugič zapored gost portoroške Droge oziroma njenega tozda GO-SAD v Središču ob Dravi v bližini Ormoža, na prazniku, ki ga tamkajšnja Krajevna skupnost prireja že 32. leto v počastitev spomina na ustrelitev 18 borcev za svobodo za zidovi mariborskih zaporov 11. aprila 1942. V soboto dopoldne je oktet sodeloval na slavnostni seji družbeno-političnih organizacij, v nedeljo popoldne pa še na pevski prireditvi v bližnji krajevni skupnosti Kog, kjer je nastopil skupno z domačim mešanim zborom in domačim oktetom.
Bilo je kot na srečanju starih prijateljev, ko teče vse v sproščenem vzdušju in v iskrenem izkazovanju naklonjenosti, ki so si jo oktetovi fantje pridobili ob svojem lanskem gostovanju. Na sobotni slavnostni akademiji, na kateri so podelili priznanja Krajevne skupnosti in odličja Socialistične zveze za zasluge gospodarsko-družbenih dejavnosti in predali svojemu namenu novo moderno telovadnico, je Tržaški oktet v nabito polni dvorani izpolnil kulturni del slovesnosti. Prvič je javno odpel del svojega novega repertoarja, naštudiranega za zaključek koncertne sezone Glasbene matice v tržaškem Kulturnem domu.
Občinstvo je vsako pesem sprejelo z navdušenim odobravanjem, še največ aplavzov in radosti pa je izzvala Volaričeva humoreska Nos, ki jo je oktet interpretiral res mojstrsko, kot tudi vse ostale: Bučarjevo Tam kjer pisana so polja, Volaričevo Razstanek in Zgubljeni cvet, Tomčevo Bela krajina, Svikaršičevo Luštno je vigred, Pahorjevo Pa se sliš in Tomčev Venček narodnih. Ker sem tudi podpisani prvič slišal te na novo naštudirane pesmi, moram brez laskanja, ki bi bilo sicer zelo lahko, reči, da gre za posrečeno sestavljen in predvsem skrbno
naštudiran izbor, ki bo zaradi svoje ljudskosti, a zato nič manjše zahtevnosti lahko zadovoljil še tako razvajene ljubitelje lepega petja.
Po kosilu v šolskih prostorih so fantje Tržaškega okteta naredili še eno lepo gesto, ko so posebej zapeli nekaj narodnih pesmi na sprejemu, ki ga je Krajevna skupnost pripravila ostarelim krajanom.
Koncertni nastop v nedeljo v domu kulture v Kogu, je prav tako privabil številne domačine. Potem ko sta domači mešani pevski zbor in Oktet mladih fantov v tradiconalnih »firto-hih« odpela na povsem dostojni ravni svoj program narodnih pesmi, med katerimi tudi pri nas nepoznanih, je Tržaški oktet ob ponovitvi nekaterih zapel še druge iz svojega repertoarja.
Ob tem in med tem uradnim sodelovanjem Tržaškega okteta na tradicionalnem prazniku Središča ob Dravi, pa je bilo v izobilju še drugih prijetnih doživetij, ki bodo ostala v spominu na gostoljubnost teh štajersko-pr-leških ljudi, v marsičem tako podobnih nam Primorcem.
Jože Koren
koncerti
Glasbena matica - Trst obvešča svoje abonente in obiskovalce koncertov, da je nastop TRŽAŠKEGA OKTETA prenešen na torek, 28. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Prodaja vstopnic od torka, 21. t. m., dalje v Pasaži Protti.
Glasbena matica ima na razpolago vstopnice za koncert Mladinskega orkestra GUSTAV MAHLER, ki ga vodi Clau-dio Abbado. Koncert bo v soboto, 25. t. m., ob 19.30 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Cena prevoza in vstopnice je 20.000 lir. Rezervacije sprejema GM, Ul. R. Manna 29, od 9. do 12. ure.
gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče gostuje s predstavo A. Millerja SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA v Ljubljani (Drama) 17., 18., 19., 21. in 23. t. m. ob 19.30, ter 22. t. m. ob 15.30 in 19.30; v Kočevju pa 20. t. m. ob 19.30.
ROSSETTI
Od 22. do 26. t. m. bo na sporedu ČUDEN PAR z Monico Vitti, Rossello Falk in Oraziom Orlandom. Režija Franca Va-leri. Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti (tel. 69406).
VERDI
Jutri ob 17. uri (red S) tretja predstava opere LA LADY MACBETH D. Šostakoviča. Dirigent Niksa Bareza, režiser Giu-lio Chazalettes.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -razstavljata ANI TRETJAK in SERGEJ GLINKOV.
V	umetnostni galeriji Al Bastione
razstavlja do 24. t. m. ROBERTO DAM-BROSI.
Na sedežu Združenja VOLTAIRE -
Trg S. Giovanni 3 - bo do 30. aprila razstavljal svoja dela slikar ZVEST APPO-LONIO.
kino
ARISTON - 17.00, 22.00 True stories, kom., ZDA 1986, r. David Byrne, i. J. Goodman, A. McEnroe.
EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 Scuola di polizia IV, kom., ZDA 1987, 90'; r. Jim Drake; i. Steve Guttenberg.
EXCELSIOR II - 17.45, 21.45 II giorno prima, dram., It. 1986, 120'; r. Giuliano Montaldo, i. Zeudi Araya, Ben Gazza-ra.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Soul Man, dram., ZDA 1986, r. Steve Miner; i. Thomas Howelle, Rae Dawn Chong.
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Nightmare — i guerrieri del sogno, srh., ZDA 1986, 100'; r. Chuck Russell; i. Freddy Krueger, Patricia Arguette, □
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Mosguito Coast, dram., ZDA 1986, 117'; r. Peter Weir; i. Harrison Ford, Helen Mirren.
FENICE - 16.00, 22.15 La vedova nera, krim.,ZDA, 1987, 91', r. Bob Rafelson, i. Theresa Russele, Debra VVinges.
MIGNON - 16.00, 22.15 Figli di un dio minore, dram., ZDA 1986, 120'; r. Ran-da Haines; i. William Hurt, Marlee Matlin.
EDEN - 15.30, 22.00 Ramba sfida la bes-tia, porn., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Over the Top,
dram., ZDA 1987, 105'; r. Menahem Golan; i. Sylvester Stallone, David Men-delhall.
ALCIONE - Zaprto zaradi popravil. LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Doppio taglio, krim., ZDA 1986, 120'; r. Richard Marguand, i. Jeff Bridges, Peter Koyo-te.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 II co-lore dei soldi, kom., ZDA 1986, 120'; r. Martin Scorsese; i. Paul Newman, Tom Cruise.
RADIO - Danes zaprto.
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
menjalnica
16. 4. 1987
Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona_____
Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1280.—	Japonski jen....................  8.30
710.50	Švicarski frank ........... 860.—
211.50	Avstrijski šiling............. 100.75
627.—	Norveška krona ................ 185.30
33.30	Švedska krona............... 200.—
2060.	Portugalski eskudo............... 8.50
Španska peseta.................. 9.50
‘ ' ’ ’ ' ’ ’ ............. 860.
1870.-
184.
9,-
940,
Avstralski dolar
Debeli dinar____
Drobni dinar ....
1.80
1.80
n ni/O BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 DV*IIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma in v svetu dobro poznan
».SLOVENSKO ® STALNO „ i GLEDALIŠČE f V TRSTU
Patrick Suskind
KONTRABAS
Režija: ŽARKO PETAN
Igra ANTON PETJE
jutri, 18. aprila, ob 20.30 - RED F - druga sobota
v ponedeljek, 20. aprila, ob 16. uri - RED G - popoldan na dan praznika
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
KMEČKA
Sm IN OBRTNA HRANILNICA 1111 IN POSOJILNICA V NABREŽINI
sporoča, da bo v nizu oddaj, ki jih je televizijska postaja Telefriuli posnela v sodelovanju z našo hranilnico in posvetila domačim kmetovalcem in obrtnikom, danes, 17. t.m., ob 20. uri na sporedu oddaja REPORTAŽA O TRŽAŠKEM CVETLIČARSTVU in intervju z Milošem Kraljem, predsednikom CVETLIČARSKE ZADRUGE v Trstu. Oddajo bodo ponovili v nedeljo, 19. t.m., ob 13.30.
Priporočamo ogled vsem, ki jim je pri srcu naša domača podjetnost.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča učitelje in profesorje slovenskih šol, da je republiški komite za vzgojo in izobraževanje SRS razpisal 6 enoletnih štipendij za izpopolnitev v slovenskem jeziku in v stroki na Univerzi E. Kardelja v Ljubljani. Nekolkovane prošnje naj prosilci vložijo pri šolskem skrbništvu v Trstu do 30. t. m.
razne prireditve
Zveza slovenskih kulturnih društev
priredi v sodelovanju z Dijaškim domom Srečko Kosovel v Trstu dvodnevni seminar UVOD V PSIHOMOTORIKO. Prvo "srečanje bo v soboto, 25., in v nedeljo, 26. t. m. Seminar bo praktičnega značaja in je namenjen vzgojiteljem, animatorjem, učiteljem, staršem ipd. Pojasnila in prijave na Zvezi slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767303.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 17. aprila
RUDOLF
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 18.53 - Dolžina dneva 13.37 - Luna vzide ob 23.37 in zatone ob 6.45.
Jutri, SOBOTA, 18. aprila
POLON
PLIMOVANJE DANES: ob 6.15 najnižja -54 cm, ob 12.38 najvišja 22 cm, ob 17.43 najnižja -15 cm, ob 23.49 najvišja 45 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,5 stopinje, zračni tlak 1026 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 57-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 11,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Francesco Vascon, Federica Semenič.
UMRLI SO: 96-letna Lucia Lenarduzzi vd. Collovati, 80-letni Giovanni Millo, 91-letna Francesca Cristian, 73-letni Ful-vio Del Piero.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 13., do sobote,
18. aprila 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19.
Dnevna služba - tudi od 19.30 do 20.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35. PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. dellTstria 35, Trg Ospedale 8. PROSEK (tel. 2225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Danes, 17. t.m., ob 16. uri
izleti
KD Rovte-Kolonkovec priredi dvodnevni izlet 19. in 20. aprila v ROVINJ. Vpisovanja v Ul. Monte Sernio 27 v soboto od 8. do 10. ure ali po telefonu 827528 ob uri kosila.
KD Kraški dom organizira v nedeljo, 3. maja, izlet na Koroško. Vpisovanje pri Vesni Guštin - Repen 54, Olgi Vodopivec - Repen 140, Mari Guštin - Col 12.
Društvo slovenskih upokojencev -Trst obvešča izletnike za Črni vrh v ponedeljek, 20. t. m., da odpelje avtobus ob 8. uri s Trga Oberdan.
SPDT vabi svoje člane in prijatelje na izlet na Ivanac (1167 m) v Beneško Slovenijo, ki bo z osebnimi avtomobili v ponedeljek, 20. t, m. Zbirališče ob 8. uri na Trgu Ulpiano (pred tržaško sodno palačo) ali ob 8.15 na glavnem trgu v Seslja-nu. Vabljeni!
Kriška sekcija VZPI-ANPI sporoča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Toskano. Informacije in vpisovanje v baru Doma A. Sirk.
razna obvestila
Kmečka zadruga v Trstu vabi svoje člane in nečlane na redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 23. t. m., ob 18. uri v dvorani socialnega centra A. Ukmar pri Domju.
Danes se sreča z Abrahamom	
	ALOJZ DEBELIŠ
Obilo mu želi	zdravja, sreče in uspehov
	Kmečka zveza
mali oglasi
OSMICO je v Repnu št. 2 odprl Stano Ravbar. Toči belo in črno vino.
PRODAM VESPO PX125E, letnik '85, 4.000 km. Tel. v večernih urah na št. 227214.
KUPIM hišo na Tržaškem Krasu ali v okolici Trsta. Plačam v gotovini. Tel. 567004.
PRODAM plastični motorni čoln, 4 m, 75 kg, z motorjem evinrude - 20 KS, z vodnimi smučmi ter vso dodatno opremo za 2,500.000 lir. Tel. 413576.
PRODAM računalnik amstrad - schnei-ter 6128 - personal s floppy disk, barvnim monitorjem ter veliko uporabnih programov. Tel. 302748.
PRODAM vespo ET 3, letnik 1982 v odličnem stanju, cena po dogovoru. Tel. 828946 po 20.30.
PRODAM počitniško prikolico roller super 2001, malo rabljeno za 4 - 5 oseb. Tel. 200634.
PRODAM kmečki voziček goldoni, nosilnost 600 kg in frezo goldoni. Tel.
_ 200634.
ŽENSKA srednjih let, vitalna, išče v Trstu zaposlitev za nekaj ur dnevno. Lahko tudi tipkanje v slovenskem jeziku. Tel. 575436.
PRODAM stanovanje v dvonadstropni hiši, stari 27 let. Ogrevanje, kuhinja, 2 spalni sobi, dnevna soba, shramba in 500 kv. m vrta in dvorišča na Opčinah. Cena 105.000.000. Tel. 228390.
NUDIM lekcije iz angleščine za srednje šole in prve razrede višjih. Tel. 742074.
OPEL ASCONA v dobrem stanju prodamo po ugodni ceni. Tel. 0481/882240 in 882300.
DUŠAN RADOVIČ iz Nabrežine obvešča cenjene obiskovalce, da je znova odprl svojo klet. Vabljeni!
GOSPA srednjih let, prizadeta na očeh, išče pošteno žensko za spremstvo in družbo tudi ponoči. Tel. 734639 od 9. do 12. ure in od 15. ure dalje.
PRODAM po ugodni ceni nov plug znamke BIAGIOLI Universal. Tel. 227215.
__________prispevki________________
Ob 1. pohodu »Memorial Mirko Škabar« darujejo Marta, Marija, Lenčka, Darija in Silvana 50.000 lir za SK Devin.
V	počastitev spomina na Milko Rupel vd. Starc darujeta Lojzka Cijah 10.000 lir ter Vida Gerlanc' Mennucci 10.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na Branka Grahonjo darujejo družina Abrami (Gročana 21) ter Gabrijela in Ksenija z družinama 20.000 lir za OŠ na Pesku, 20.000 lir za Sklad M. Čuk ter 20.000 lir za KD Krasno polje.
N. N. daruje 20.000 lir za Pihalni orkester Breg.
V	spomin na Milko Rupel vd. Starc darujeta Mira in Danijel Zavadlal 15.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Marije Karis daruje Adrijana Godina 40.000 lir za KD Kolonkovec-Ženjan.
Db plačilu članarine Stanislav Legiša daruje 7.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	počastitev spomina na Viktorja Hrvatiča darujeta Gigi in Igino Bogateč z družinama 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Križ.
Prispevajte za
»Dijaško matico«
filmi na tv zaslonu
kinoatclje
JESUS CHRIST SUPERSTAR, ZDA 1973.
Režija: Norman Jewison. Igrajo: Ted Neeley, Carl Angerson, Vvonne Elliman, Barry Dennen.
Danes, 17. aprila, ob 22.30, na RAI 1.
JESUS CHRIST SUPERSTAR je najznamenitejša rock opera 70. let, ki je po velikem uspehu plošče doživela prej gledališko postavitev v Broadwayu in prav tako uspešno filmsko priredbo. Avtorja originalne glasbe in dialogov sta bila Tom Rice in Andrew Lloyd VVebber. Za film pa jo je vizualiziral Kanadčan Norman Jewison, eklektičen avtor in dober izdelovalec inteligentnih filmov različnih žanrov: na primer musicala Goslač na strehi in znanstvenofantastičnega Rollerball.
Tudi pri tem musicalu, ki ima neverjetno sproščujoč in osvajajoč naboj, je Jewisonu uspelo realizirati dopadljivo delo velikega komercialnega uspeha, a tudi inteligentnega spektakla. Današnji Kristus je »superzvezdnik«, ki skupaj s hippyjevskimi apostoli in »verniki - fansi« poje in pleše v ritmu elektronske glasbe in barvitih koreografij.
CASABLANCA, ZDA 1942.
Režija: Michael Curtiz. Igrajo: Humphrey Bogart, Ingrid Bergman, Paul Henreid, Claude Rains, Peter Lorre.
V	soboto, 18. aprila, ob 10.50, na RAI 2.
Že več tednov se vrstijo na RAI 2 sobotne filmske matineje, ki kažejo v izvirni verziji klasična dela filmske umetnosti. Ta teden je na primer na vrsti znameniti in nepozabni Casablanca z Bogartom in Bergmanovo. Curtizov film, čudovita ljubezenska in pustolovska zgodba, ne potrebuje predstavitev. Casablanca je kultni film vseh filmskih navdušencev, kot Eisensteinov Potjomkin, Rossellinijev Rim odprto mesto, Fordova Poštna kočija (Ombre rosse) itd.
V	Casablanci (ko je bila to eksotično mestece, »prosta cona« in pribežališče vseh vohunov, pustolovcev in političnih preganjancev druge svetovne vojne) se zopet srečata nekdanja ljubimca: romantični Amerikanec in sijajna Evropejka, ki se je medtem poročila z aktivistom češkega odporniškega gibanja. Srečata se v omamni atmosferi nočnega bara, v enem izmed naj znamenitejših prizorišč zgodovine filma, in Bogey reče zvestemu črnskemu pianistu: »Play it again, Sam!«, zaigraj še enkrat, Sam...
IL MESSIA — Mesija, Italija 1975.
Režija: Roberto Rossellini. Igrajo: Pier Maria Rossi, Mita Ungaro, Carlos De Carvalho, Fausto Ghibella, Tina Aumont.
V	soboto, 18. aprila, ob 22.20, Telepadova.
Marsikatera televizijska mreža, državna ali zasebna, je dala v svoj spored ob velikonočnih praznikih film o Kristusovem življenju. Rossellinijev filma je eno najbolj sodobnih in najmanj znanih filmskih del na to temo. V zgodovini filma se je pravzaprav pojavilo nešteto inačic, ki so na različne načine prikazale lik in življenje ustanovitelja krščanstva, od znamenitega De Mihovega kolosala Kralj kraljev do briljantnega in spektakularnega Zeffirellijevega Mesije, od nerealiziranega Dreyerjevega Jesusa, do social-no-revolucionarnega Pasolinijevega branja Evangelija po svetem Mateju, do glasbenega Jesus Christ Superstar... Te verzije je torej opredeljeval zdaj retoričen, zdaj družbenokritičen pristop.
Pri Rossellinijevem Mesiji gre za čisto poezijo in čar, gre za umetniško branje edinstvene figure. Rossellinija ne zanima točna in podrobna zgodovinska rekonstrukcija; niti
ne naboj ali predznak Kristusovega nauka; kar ga res zanima, je njegova človeška, vsakdanja dimenzija, onkraj legende in mita. V tem je italijanski režiser res učinkovit in prepričljiv, v tem se izkaže njegovo delo za pristno, religiozno in očarljivo.
PESTA Dl LAUREA — Veselica za diplomo, Italija 1985.
Režija: Pupi Avali. Igrajo: Carlo Delle Piane, Aurore Clement, Lidia Broccolino, Nick Novecento.
V	nedeljo, 19. aprila, ob 20.30, na RAI 1.
Carlo Delle Piane je značilen, pravzaprav karikaturalen obraz italijanskega filma in njegove ne prav lepe, grobo profilirane poteze se kot nalašč ponujajo za karakterizacijo in stranske vloge. Njegovo ime je neločljivo povezano z režiserjem iz Riminija Pupijem Avatijem. Ta ga je izbral za protagonista svojih čudaških zgodb (npr. Šolski izlet, Mi trije, itd.), ki se v glavnem dogajajo v rojstni Emiliji Romag-ni. Da je imel Avati srečno roko, je potrdil tudi lanski beneški festival, ki je nagradil »nelepega« italijanskega igralca z Zlatim levom.
Sramežljivi Delle Piane je prijetno svojstven in očarljiv tudi v tej zgodbi nostalgije in spomina. Njegova nekdanja gospodinja, v katero je bil nekoč sentimentalno zaljubljen, ga prosi, da bi ji pripravil veselico ob diplomi njene hčerke. Bivši služabnik skuša ugoditi njenim željam, v spomin na nekdanjo, neuresničeno ljubezen...
DUEL — Dvoboj, ZDA 1971.
Režija: Števen Spielberg. Igrajo: Dennis Weaver, Jac-gueline Scott, Eddie Firestone, Lou Frizzel.
V	torek, 21. aprila, ob 21.30, na RAI 1.
Trgovski potnik Dennis Weaver (znani interpret Šerifa v New Vorku) se vrača z avtomobilom domov po samotni cesti. Kar naenkrat mu začne slediti, z nič kaj prijateljskimi nameni, orjaški tovornjak z neznanim šoferjem. Tako se začne absurdni in divji spopad med strojem in človekom, šokantni »dvoboj« na vse, prepojen s suspanzom in cinično nerazumljivo nasilnostjo.
To je režijski prvenec komaj 26-letnega Spielberga. Nadvse uspešni ameriški režiser in producent (Bližnja srečanja tretje vrste, E.T., Saga o Indiani Jonesu, itd.) je odlično debutiral s tem kaskovskim, resnobnim in spektakularnim filmom, ki je dejansko zmes več žanrov: srhljivke, znanstvene fantastike, »road movie«. Weaver je zadnji osamljeni branitelj človeštva proti prežeči tehnološki pošasti.
SERPICO — ZDA 1973.
Režija: Sidney Lumet. Igrajo: Al Pacino, John Ran-dolph, Jack Keomoe, Barbara Eda - Young.
V	četrtek, 23. aprila, ob 20.30, na RAI 3.
Serpico je pošten in brezkompromisen policaj, ki se bori proti vsemu in vsem, predvsem pa so mu trn v peti njegovi nepošteni kolegi. To ni robat in reakcionaren šerif v stilu Johna Wayna ali cinični in nasilni Eastwoodov »Challa-gan«, pač pa neopazni razcapani in hippyjevski policaj, ki stika po newyorškem podzemlju, med razpečevalci mamil in gangsterji, med prostitutkami in črnci. Lumetov film in Maasova knjiga, po kateri je film nastal, pravita, da v New Vorku gre vse naprej s podkupovanjem in gorje tistemu, ki ne sprejema pravil igre. Italijansko-ameriški detektiv Frank Serpico pa je drugačen, saj razkrinka in pogumno obtoži podkupljene policaje...
Pripravlja: Boris Devetak
VASCO ROSSI -
C’E’ CHI DICE Dl NO - LP
Vasco Rossi je v nekaj letih postal prava italijanska legenda. Seveda je najbolj priljubljen predvsem med mladimi, ki jim s svojimi teksti vliva poguma in novih moči, čeprav bi se jaz ne preveč zanesel na besede Vasca Rossija. Kritiki se sprašujejo, kako je sploh postal popularen. Nekateri ga imajo za kroničnega pijanca, nekateri pravijo, da njegovi teksti ne veljajo nič in celo, da so pohujšljivi. Res je tudi, da mladina že dolgo časa ni pokazala tolikega zanimanja za kakega kantavtorja, kot se to dogaja Vascu Rossiju. Marsikateri italijanski teater je bil prenatrpan, ko je na sceno prikorakal roker Vasco, začel s svojo Vita spericolata in nadaljeval z divjim repertoarjem, dokler ni dvorana navdušeno ploskala in pela z njim Coca - cola. Čeprav mi niso njegovi teksti všeč, razen nekaj izjem, se mi zdi glasbena plat zelo posrečena, predvsem zaradi posebnega glasu in izrednih glasbenikov, ki Rossija že vrsto let spremljajo:
Massimo Riva, Maurizio Solieri,
X-------------------------------------------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek: ....................................................
Naslov:.............................................................
Glasujem za:........................................................
Moj predlog:......................'.................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OP 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
Tulilo Ferro in Guido Elmi so nje--govi najzvestejši sodelavci.
Kaj povedati o tem novem albumu? Zelo dobri so aranžmaji, pesmi
so rokarske, Vasco je v polni formi in privoščil si je celo nekaj funky glasbe.
Pesmi so naslednje: Vivere una favola, C'e chi dice di no, Ridere di te, Blasco Rossi, Brava Giulia, Ciao, Non mi va, Lunedi.
Nove plošče
današnji televizijski in radijski sporedi

*
*
.

■
n rai i____________________________
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo!
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Nanizanka: La famiglia Brady 11.55 Vremenska napoved in Dnevnik
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.05	Aktualnosti: Primissima
15.30	Inf. oddaja: Domande a Gesu
17.50	Inf. oddaja: Iz parlamenta
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Domande a Gesu (2. del)
18.30	Nanizanki: Pika Nogavička,
19.00	Mednarodno letališče
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Dok.: Restavrirane umetnine
21.10	Prenos iz Rima: Via Crucis s papežem Janezoma Pavlom II.
22.05	Dnevnik
22.30	Film: Jesus Christ Superstar (glas., ZDA 1973, r. N. Jewison, i. T. Neeley, C. Anderson)
0.15 Dnevnik
0.30 Inf. odd.: Mednarodna panorama
j ^ RAI 2	|
11.15	Informativna oddaja: Raziskava z videom
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.15	Dnevnik. Iz našega žepa
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: LTspettore Derrick -I secondi perduti
19.40	Vremenska napoved in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Petkov sejem: Portobello (vodi Enzo Tortora)
22.30	Dnevnik
22.45	Informativna oddaja: Mixer -kultura
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Nočni film: II testamente e l'es-tasi (dram., ZDA 1965, r. Carol Reed, i. Charlton Heston, Rex Harrison)
A RAI 3________________________^
12.10	Informativna oddaja: O psiho-motorikiin hibah
12.40	Dokumentarec: Zemljepis danes
-	Valovi in obale
13.00	Informativna oddaja: Tkanine in moda
13.30	Tečaj angleškega jezika
14.00	Informativna oddaja: Filo diretto
-	Pomoč pri domačih nalogah
14.30	Mladinska oddaja: Jeans
15.15	Film: L' assedio deli' Alcatraz (dram., It. 1940, r. Augusto Geni-na, i. Maria Denis, Rafael Calvo, Carlos Munos)
18.00	Informativna oddaja: Stiffelius
19.00	Dnevnik
19.35	Košarka: Italija-Španija (neposredni prenos iz Messine, turnir kadetov)
20.30	Gledališka predstava: Posvečeno Shakespearu - Henrik VI. (r. Jane Howell, i. Peter Benson, Brenda Blethyn, Ron Cook, Julia Poster, produkcija BBC)
22.25	Dnevnik
22.30	Drama (2. del)
0.10 Dnevnik
[	RTV Ljubljana____________
10.00	TV mozaik: Tednik
11.00	Mednarodna obzorja
11.40	Nadaljevanka: Sonce in sence (9. del španske nadaljevanke)
15.45	TV mozaik (pon.): Tednik, 16.45 Mednarodna obzorja
17.25	Poročila
17.30	Otroška oddaja: Makedonske ljudske pripovedke
17.50	Lutkovna nanizanka: Fračji dol (10. del ameriške nan.)
18.15	Ustvarjalno gospodarstvo: Vrsta pred kaščo je vedno dolga
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Srce gorate dežele (3. del)
21.05	Dokumentarna oddaja: Zgodovinska noč na Čebinah (ob 40. obletnici ustanovitve KPS) *
22.30	Dnevnik
22.45	Film: Pomembno je biti zaljubljen (Fr. 1975, r. Andrzej Zulaw-ski, i. Romy Scheider, Fabio Testi, Klaus Kinski)
[ ^ TV Koper_________________
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški program
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Položaj v tržaški rafineriji Aguila
GRADEŽ — Priprave na občinske volitve
TRST — Intervju z novim odg. urednikom dnevnika II Piccolo TRST ■— Razplet v gledališču Verdi ob zadnji letošnji premieri
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Evin vek
20.25	TV novice
20.30	Koncert v CD: Simf. orkester Slovenske filharmonije, dir. J. Kovatz, solist Miha Pogačnik
22.00	TV Vsedanes
22.10	Dokum.: NOB v Sloveniji
23.20	Dokumentarec: Sulle orme della volpe pallida
M CANALE5	___
7.00	Jutranja oddaja: Dobro jutro, Italija
8.30	Rubriki: Magazine
9.00	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
9.25	Rubrika: Disco pro-posta, Come stai, Sia-mo fatti cosi
10.00	Nanizanka: General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-žo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Storia di una mo-naca (dram., ZDA 1959, r. Fred Zinnemann, i. Audrey Hepburn, Peter Finch)
17.3.0	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanki: Dynas-ty, 21.30 IColby.
22.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
0.30 Nanizanka: Missione impossibile
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giomi di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moo-
re, 12.30 La piccola grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarec: To je Hollywood
16.40 Dokumentarec: Kanadska narava
17.20 Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: Una piccola storia d amore (kom., VB 1979, r. George Roy, i. Laurence Olivier, Arthur Mili)
22.35 Filmski tednik
23.10 Film: Le macchine che distrussero Parigi (dram., ZDA 1974, r. P. Weir, i. Terry Camille-ri, Melissa Jaffa)
0.50 Nanizanki: Ironside, 1.40 Switch
^ ITALIA1
8.30 Film: Il giorno della passione di Crišto . (dram., ZDA 1979, r. Jones Cellan, i. Chris Sa-radon, Hope Lange)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did Camera
14.15	Glasbena oddaja: Deeay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Peperina, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days, 20.00 Licia dolce Licia
20.30	Film: Due come noi (kom., ZDA 1983, r. John Herzfeld, i. John Travolta, Olivia New-ton-John)
22.15	Športna oddaja: A tut-to campo
23.10	Šport: Košarkarsko prvenstvo NBA 0.50 Nanizanki: Riptide, . 1.45 La strana coppia
'CTfM TELEPADOVA
13.00	Risanki: Casper, La cosa.
14.00	Nadaljevanka: Happy end
15.00	Rubrika: D come don-na
16.30	Risanke: Il fichissimo del baseball, Gigi, Voltron, Transformers, Ghostbusters
19.00 Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30'Flamingo Road
20.30	Film: La storia di Ruth (zgod., ZDA 1960, r. Henry Koster, i. Peggy Wood, Tom Tryon)
22.20 Športna oddaja: Euro-calcio
23.30	Film: Fimske novosti 0.30 Inf. odd.: Week-end
^ TELEFRIULI
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.45	Variete: Vanita
19.00	Dnevnik
20.00	Ekološka rubrika: Re-gione verde
20.30	Zabavni spored: Bui-nesere Friul
22.30	Dnevnik
23.45	Nadaljevanka: E la vita continua
0.30 Glasbena oddaja: News dal mondo
T E LEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, postne pesmi; 8.10 Na goriškem valu (pon.); 8.40 Mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja: Bach - Pasijon po Mateju (2. del); 12.00 Pisani listi: Od Mont Blanca do prostega plezanja, Mozaik; 13.20 Zbori; 13.40 Skice;
14.10	Naš jezik, 14.20 Ne prezrimo!;
15.00	V svetu filma; 15.45 Postni govor;
16.00	Osebno; 17.10 Revija Primorska poje; 18.00 Kulturni dogodki; '18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23:00 Poročila; 4.30 Jutranji spored;
8.05	Radijska šola; 8.35 Glasbena pravljica; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije;
14.05	Iz sveta pravljic: Blaž Arnič - Povodni mož; 14.30 Človek in zdravje;
14.40	Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Glasba starih mojstrov; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi;
21.05	Morje in pomorščaki; 22.30 Glasbena skrinja; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val Radia Koper;
14.30	Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...;
17.40	Glasba; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.05 Hit parade; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.15 Lepi Rovinj; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Glasba; 16.33 Blitz;
17.00	Bubbling; 18.00 High Power; 18.33 Jazz; 19.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
Oddaja na frekvencah: 100,3 MHz za Kras; 100,4 MHz za Trst,- 100,5 MHz za vzhodni Kras.
10.00	Za vsakogar nekaj; 13.30 Kupim, prodam, podarim; 15.00 Dvajset let Hit parade; 16.30 Oddaja brez naslova; 19.00 V svetu fantazije; 20.15 Mix-time; 21.15 Nočni val z Marijo in Tončkom Bebcem; vmes glasba.
V Sovodnjah, na pobudo občine
Srečanje med upravitelji in predstavniki društev
Soglasno odobren novi pravilnik za poslovanje Goriškega sklada
Trenutna razpoložljivost okrog 19 milijard lir
Po daljši razpravi, ki se je začela prve dni marca, je razširjeni odbor Goriške trgovinske zbornice dokončno odobril novi pravilnik poslovanja Goriškega sklada. Gre za sklad, ki je bil ustanovljen pred dobrimi desetimi leti, na podlagi zakona št. 700/75, kamor so doslej dotekala sredstva iz prelevmanov na kontingente blaga proste cone (okrog tri milijarde lir letno). Od lanskega leta, ko je začel veljati paket Altissimo, pa se na skladu zbirajo tudi dodatna sredstva, katerih dotok je z zakonom zajamčen do leta 1995.
Novi pravilnik o poslovanju Goriškega sklada je bil, kakor izhaja iz poročila za tisk, odobren soglasno.
Bistvena novost novega pravilnika je v tem, da bodo za prispevke lahko odslej zaprosila tudi podjetja, zasebniki in družbe. Doslej so prispevke iz Goriškega sklada lahko koristili le krajevne ustanove na Goriškem in nekatere druge ustanove. Dodelitev prispevkov iz Goriškega sklada ne izključuje možnosti koriščenja tudi drugih ugodnosti in olajšav. Za kaj bodo
namenili znatna finančna sredstva? Predvsem za uresničitev novih industrijskih pobud, za razvoj obrtništva, kmetijstva, za razvoj tržiškega pristanišča in za izpopolnitev prometnih infrastruktur, za razvoj raziskovalne dejavnosti in za tehnološko posodabljanje podjetij na Goriškem.
V pravilniku so predvidene različne možnosti posegov, bodisi v obliki prispevkov, kakor v obliki ugodnih kreditov, po sistemu rotacijskega sklada.
Zaključuje se tako dokaj zahtevna faza pripravljalnega dela, vendar bodo prvi stvarni učinki znani šele čez nekaj časa. Po odobritvi novega pravilnika bo treba namreč preučiti prošnje za financiranje, ki so že dospele, in tiste, ki jih bodo podjetja in ustanove predložile v prihodnjih tednih.
Tudi ta naloga ne bo lahka, saj bo prošenj za financiranje prav gotovo precej več, kakor pa je dejanska razpoložljivost Sklada. Trenutno je na razpolago za porazdelitev nekaj nad 19 milijard lir.
Zadovoljstvo, da je bil novi pravilnik odobren in to soglasno, je izrekel predsednik Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua. Po njegovem je, to znak odgovornega pristopa in zrelosti predstavnikov vseh družbenih sil, ki so sodelovali v razpravi.
Podobna enotnost je bila dosežena lani, ob pripravi osnutka zakona za obnovo goriške proste cone.
Muzej vinarstva
V Števerjanu bodo konec meseca, v okviru tradicionalnih prvomajskih prireditev, odprli prvi muzej vinarstva na Goriškem. Muzej, v katerem bo na ogled zelo bogata etnografska zbirka, je uredilo združenje Agriturist. Razstavljenih bo nekaj sto predmetov.
Slovesno odprtje muzeja bo 30. aprila ob 18.30 in ob tej priložnosti bo tudi krajše predavanje poslanca A. Mizzaua o kmečki kulturi v srednjeevropskem prostoru. Istega dne bodo v Števerjanu, na Dvoru, odprli tudi tradicionalno razstavo in pokušnjo briških vin.
Občinska uprava v Sovodnjah je bila pobudnik .sestanka s predstavniki kulturnih in športnih društev ter drugih organizacij, ki delujejo na območju občine. Gre za ustaljeno obliko sodelovanja in usklajevanja raznih pobud. Tokrat so razpravljali o organizaciji slovesnosti ob državnem prazniku, 25. aprilu, o občinskem prazniku, o poživitvi sodelovanja s Škofjo Loko ter o nekaterih drugih zadevah.
Občina bo skupaj z borčevskimi organizacijami in društvi priredila slovesnosti v soboto, 25. aprila, pred spomeniki na Vrhu, Peči in v Sovodnjah. V Gabrjah bo slovesnost s priložnostnim kulturnim sporedom v petek, 24. aprila, na pobudo KD Skala.
Na srečanju s predstavniki društev je bil podan tudi okvirni program letošnjega občinskega praznika, ki se bo odvijal v glavnem v Gabrjah, v priredbi KD Skala.
Pri ocenjevanju stikov in sodelovanja s Škofjo Loko je bila izražena želja, da bi v tem in prihodnjem letu (ko bo 10-letnica pobratenja)-še bolj razvili sodelovanje in iskali tudi nove oblike. Tako naj bi skušali uresničiti iz-
menjavo med mladimi, v obdobju počitnic, konec maja pa načrtujejo množični izlet Sovodenjcev v Škofjo Loko in vzpon na Blegoš.
Govor je bil nadalje o finančnih prispevkih društvom ter o poteku letošnje pobude Za bolj čisto in prijetnejše okolje.
razstave
V	galeriji Meblo v Novi Gorici odprejo danes ob 18. uri razstavo kipov Toneta Demšarja. Akademskega kiparja bo predstavila kustosinja Goriškega muzeja Nelida Silič Nemec. Ogled do 9. maja.
V	Kulturnem domu je odprta dokumentarna razstava Slovenci tam za goro. Ogled ob delavnikih od 17. ure do 19.30.
čestitke
Danes slavi 80 let Bogomil Paulin. Iz srca mu voščijo žena Erika, hčerki Nadja in Nataša, zeta Aleš in Danilo, sestri Uršula in Angela ter vnuki Maja, Samo in David.
Urniki trgovin in avtobusov ob velikonočnih praznikih
Stroški za zdravstvo na Goriškem presegajo letos 140 milijard lir
V prihodnjih dneh bo zaradi praznikov prišlo do sprememb v urnikih trgovin, prav tako pa tudi v vožnjah medkrajevnih in mestnih avtobusov. Bralce opozarjamo na sledeče spremembe:
TRGOVINE - Jutri, v soboto, 18. aprila, bodo vse trgovine redno odprte. Peki bodo pripravili kruha za tri dni. Mesnice bodo odprte tudi v popoldanskem času.
V	nedeljo, 19., bodo vse trgovine zaprte. Izjema velja le za cvetličarne, ki bodo v dopoldanskem času lahko odprte.
V	ponedeljek, 20., bodo prav tako vse trgovine zaprte, medtem ko bodo lahko cvetličarne odprte v dopoldanskem času.
V	tednu po veliki noči bo prišlo do sledečih sprememb:
V	sredo, 22. aprila, bodo vse trgovine redno odprte, vključno tiste, ki imajo v popoldanskem času navadno ob sredah poldnevno zaporo.
V	petek, 24., bodo trgovine odprte, peki bodo pripravili kruh za tri dni, mesnice bodo odprte tudi v popoldanskem času.
Silovito trčenje pri Rdeči hiši
Tri osebe so bile ranjene v prometni nesreči v sredo, okrog 21. ure, v križišču ulic Blaserna in Giustiniani. V goriški bolnišnici je na zdravljenju, s prognozo okrevanja v mesecu dni, 34-letna Maria Grazia Fontanini iz Mari-ana, zaradi zloma ključnice in drugih poškodb; 15 dni se bo moral zdraviti 38-letni Vito Antonio Palmisano iz Ločnika, Ul. Licinio 50, dvajset dni pa 44-letni Guerrino Zorzin iz Romansa, UL Fermi 33. Slednji je odklonil zdravljenje v bolnišnici.
Po ugotovitvah obhodnice karabinjerjev, ki je opravila zapisnik, je Palmisano z avtom alfa 33 pripeljal iz smeri mednarodnega mejnega prehoda, namenjen proti Ulici Blaserna in dalje proti Ulici Vittorio Veneto. Iz te smeri je z golfom pripeljal Zorzin, namenjen proti Ulici Giustiniani. V sredini križišča je prišlo do silovitega trčenja med obema voziloma, pri čemer sta težje poškodbe zadobila potnika v alfi 33 Palmisano in Fontaninijeva. Na obeh vozilih so karabinjerji ugotovili zelo visoko škodo.
Nesreča, ki se je zgodila v sredo zvečer, vnovič postavlja v ospredje nujnost drugačne ureditve prometa na omenjenem križišču, ki predstavlja eno nevarnejših mest na ulicah Gorice.
V soboto, 25., bodo vse trgovine zaprte, medtem ko bodo lahko cvetličarne odprte v dopoldanskem času.
MESTNI AVTOBUSI v Gorici bodo v nedeljo, 19. aprila, prekinili vožnje med 12.30 in 14.30. Na progi št. 6 bodo vozili po sledečem redu: odhodi izpred glavne pošte ob 10.00, 11.00, 12.00, 15.00 in 16.05, odhodi izpred pokopališča ob 10.20, 11.40, 12.20, 15.20 in 16.25. V ponedeljek bodo avtobusi vozili po običajnem prazničnem urniku.
MEDKRAJEVNI AVTOBUSI APT
bodo v nedeljo in ponedeljek ter 25. in 26. aprila vozili po rednem prazničnem urniku. Opozoriti gre, da v času šolskih počitnic ni voženj, ki so na urniku označene kot šolske.
■ Goriška prefektura obvešča, da je
v Uradnem listu št. 81 z dne 7. aprila letos objavljen javni natečaj za 72 mest operaterja pri službi za obdelavo podatkov, pri civilni službi Ministrstva za notranje zadeve. Od omenjenih mest je 30 odstotkov rezerviranih za osebje, ki je že v delovnem razmerju, vendar uvrščeno v četrto funkcionalno stopnjo.
Pred dvema mesecema smo v Kulturnem domu v Gorici, ob prazniku slovenske kulture, spoznali del žive in razvejane pevske in glasbene dejavnosti rojakov v videmski pokrajini. Razstava, ki je te dni odprta v Kulturnem domu, pa pomeni nadaljnji korak k boljšemu poznavanju družbenega in gospodarskega stanja v Nadiških dolinah in obenem ovrednotenje tesnih
Dokaj razgiban razplet torkove seje skupščine KZE, o katerem smo poročali včeraj, je nekoliko potisnil v ozadje odobritev dveh pomembnih točk - proračuna za tekoče leto in obračuna poslovanja v letu 1985. Za slednjega je glasovala velika večina svetovalcev, vključno komunistična opozicija, medtem ko so proti glasovali samo zeleni iz Tržiča Giorgi in dva misovca, zeleni iz Gradeža Mattiussi pa se je vzdržal.
Komunisti so izjavili, da je njihova podpora zgolj tehničnega značaja: odobritev finančnega dokumenta za leto 1985 je namreč pogoj, da Dežela krije dolgove v višini nad 15 milijard lir, ki jih je do konca tiste poslovne dobe nabrala goriška KZE.
Tik pred iztekom seje so v naglici odobrili tudi letošnji proračun. Kot smo poročali včeraj, pa visi nad veljavnostjo tega sklepa Damoklejev meč Deželnega nadzornega odbora. Za proračun je namreč glasovalo mini-
povezav na področju kulture med tem najzahodnejšim delom slovenskega prostora z osrednjim delom Slovenije.
Razstava Slovenci tam za goro, ki so jo postavili lani v Cankarjevem domu v Ljubljani, zatem pa v Trstu, bo na ogled nekaj tednov. V prihodnjih mesecih se predvideva še postavitev v Vidmu, v okviru sodelovanja med tamkajšnjo pokrajinsko upravo in ne-
malno zadostno število svetovalcev (26), med katerimi jih je nekaj iz Gradeža. Morebitna odločitev, da zaradi razpusta občinskega sveta v Gradežu ne morejo več nastopati niti v okviru KZE, bi kot avtomatično posledico privedla do razveljavitve sklepov, pri katerih so bili soudeleženi.
Mimo teh ugibanj poglejmo glavne značilnosti letošnjega proračuna. KZE lahko na podlagi obstoječih zakonov vnese med stroške, kot so jih določili za leto 1986, povečane za 4% (predvidena stopnja inflacije). Gornja meja stroškov za goriško KZE bo zato v tekočem leto 140 milijard 950 milijonov lir. Vsoti gre dodati sklad za amortizacijo posojil. Tako dobimo skupno vsoto 144,5 milijarde, ki le za milijardo presega stroške v letu 1986.
Letošnji izdatki bodo torej v vseh postavkah v bistvu enaki lanskim, milijardo več pa predvidevajo potrositi pretežno za izplačevanje pasivnih obresti.
katerimi drugimi inštitucijami.
Za gostovanje v Gorici je poskrbela Zveza slovenskih kulturnih društev, v sodelovanju s Kulturnim domom. Zveza ima v načrtu, kakor je ob odprtju razstave, v torek zvečer, povedal tajnik Rudi Pavšič, v novi sezoni še nekaj prireditev, ki naj bi prispevale k boljšemu in popolnejšemu poznavanju življenjskega utripa rojakov v Benečiji in Kanalski dolini.
O presnavljanju, ki ga doživlja Benečija zlasti na področju kulture in šolstva, o nasprotnih silnicah, ki so še zmeraj zelo močne, pa o splošnem političnem položaju s posebnim ozirom na postopek za izglasovanje zaščitnega zakona, je govoril Riccardo Ruttar, eden glavnih oblikovalcev razstave.
'Kljub težavam in zaostrovanju je razvoj slovenske skupnosti v videmski pokrajini dosegel v zadnjih desetih letih tako stopnjo, da nam upravičeno daje nova upanja. Predvsem se je pri nas oblikovala nova vodilna skupina, ki je bila sposobna združiti posameznike in povezati razne iniciative v neko celoto. Rezultat tega je večja enotnost v pogledih pa tudi v zahtevah, kar pa še ne pomeni, da je obubožala naša notranja politična razprava."
Navesti gre, da zaradi tega niso mogli povečati postavke za konvencijo z bolnišnico Janeza od Boga (lani nad 8 milijard), čeprav so usmiljeni bratje letos precej povišali tarife, tako da bi se moral strošek povišati za več kot milijardo lir. Po drugi strani pa ne gre pozabiti na resolucijo, ki jo je izglasovala skupščina in obvezuje upravni odbor KZE, naj prekliče konvencijo s to versko ustanovo.
KPI o težavah koalicije v KZE
Pokrajinsko tajništvo KPI v tiskovnem poročilu o zadnji seji KZE ugotavlja, da se je ob glasovanju o resoluciji KPI v zvezi z načrtom za preureditev zdravstva koalicija KD-PSDI-PSI razbila in da se je glede specifičnega vprašanja ustvarila drugačna večina. Resolucijo so podprli svetovalci PSDI, PRI, predstavnika zelenih iz Gradeža in Tržiča, socialisti pa so se vzdržali. Proti, ugotavlja KPI, sta glasovali samo KD in SSk in se tako povsem osamili od večine političnih sil.
Komunisti pozdravljajo to glasovanje kot zmago demokratičnih sil, ki so občutljive za zahteve gradeške in kr-minske skupnosti, in menijo, da morajo politične sile vzeti na znanje, da se koalicije (petstrankarska na pokrajini, tristrankarska v KZE) razkrajajo ob realnih izbirah in je torej vedno izrazitejša potreba po alternativnih programih in večinah.
■ Športno društvo Gorizia nuoto
obvešča, da bo občinski bazen na Roj-cah zaradi velikonočnih praznikov občinstvu zaprt od sobote, 18., do vključno srede, 22. aprila.
Jutri v kinu
VITTORIA
Ultimo tango a Parigi
Prepovedan mladini pod 18. letom
kino
Gorica
VERDI 17.30-22.00 »Basil, 1'investigato-po«.
Dokumentarna razstava o utripu rojakov v videmski pokrajini
V Romansu gorel tovornjak Škode za okrog 40 milijonov
Gume tridesetih avtomobilov spet tarče neznancev v Tržiču
CORSO 18.00-22.00 »Scuola di polizia 4 -cittadini in guardia«.
VITTORIA Danes zaprto. Jutri: 17.15-22.00 »Ultimo tango a Parigi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
Precejšen preplah je nastal v sredo pozno zvečer v Romansu zaradi požara na tovornjaku s prikolico. Vzroke požara, ki je povzročil za okrog 40 milijonov lir škode, še raziskujejo. Po dosedanjih ugotovitvah se zdi, da je ogenj nastal zaradi okvare na kolesu prikolice in da je pravzaprav prišlo do samovžiga. Zaradi preobremenjenosti oziroma prekomernega segretja je počila guma in se vnela.
Dogodek se je pripetil okrog 23. ure v Ulici Aguileia in le s hitrim posegom gasilcev je bilo mogoče omejiti škodo, ki pa je kljub vsemu precej visoka. Na prikolici je namreč bil kontejner, v katerem je bilo preko 150 stotov oblačil, ki so bila deloma poškodovana. Toplota, ki je nastala ob gorenju, je namreč načela tudi pločevinasto steno kontejnerja.
Iz Gorice sta v Romans odhiteli dve ekipi gasilcev, vendar je medtem ogenj že opravil svoje uničevalno delo.
Tovornjak je upravljal zasebni avtoprevoznik, 47-letni Luciano Zorzin iz Romansa. V nesreči ni bil ranjen nihče.
Kdo je neznanec,ali skupina, ki se v nočnih urah zabava po Tržiču, s tem da z nožem vbada in reže avtomobilske gume? Tako se te dni ponovno zaskrbljeno sprašujejo tržiški avtomobilisti, potem ko je kakih trideset med njimi v sredo zjutraj čakalo neljubo presenečenje: v noči ob torka na sredo so bili zlikovci spet na delu in na območju treh ali štirih ulic v Tržiču prerezali več desetin avtomobilskih gum.
Dodatno zbeganost povzroča dejstvo, da so se podobni podvigi večkrat ponavljali pred nekaj tedni. Po večdnevni preiskavi so takrat policijski organi javili, da so izsledili krivca in ga prijavili sodstvu. Imena (razen začetnic) in drugih okoliščin pa nikoli niso posredovali javnosti. Mnogi se zato sprašujejo, če je sploh bil to pravi krivec, ali če je bil prejšnjo noč spet na delu že prijavljeni človek, morda mitoman, ali še, če je tokrat gume prerezal kdo drug.
Hipoteze so najrazličnejše, gotovi pa sta dve dejstvi. V nočnih urah v Tržiču ni varno puščati avtomobilov na ulicah, vse zadeve pa se bodo morda veselili le vulkanizerji.
COMUNALE 18.00-22.00 »Mosguito co-ast«.
EKCELSIOR 18.00-22.00 »Platoon«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Najstnica«.
DESKLE 19.30 »Pobesneli Max III.«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
DUdine, Trg S. Francesco 4, tel. 84124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg republike 26, tel. 72341.
Pomemben književni in kulturni dogodek
Cankarjeva založba bo ponatisnila celotno zbirko »Sto romanov«
IGOR ŠKAMPERLE
Pred dobrim letom dni se je Cankarjeva založba odločila ponatisniti že davno razprodano knjižno zbirko Sto romanov. Po načrtu naj bi celotni projekt izvedli postopoma, v treh letnikih. Čeprav se kupna moč slovenskega prebivalstva trenutno ne nahaja v cvetočem položaju, je pobuda vendarle doživela precejšen odziv in razveselila marsikaterega bralca. Prvi letnik je torej že dlje časa v prodaji, pred nedavnim pa se je na knjižnem trgu pojavil tudi že paket petnajstih knjig drugega letnika. O celotni zbirki, njeni sestavi in zasnovi smo sicer že poročali ob priliki prvega lanskoletnega izida. Nekako odveč se nam zatorej zdi ponovno poudarjanje kulturnega pomena, ki ga zbirka izbranih romanov svetovne književnosti prinaša slovenskemu bralcu. Prav tako je verjetno že vsakdo seznanjen, da spremlja vsak roman obširna literarno-teoretič-na ali filozofska študija domačih avtorjev, ki skuša nekaj povedati o pisatelju in družbenem okolju oziroma du-hovno-zgodovinskem kontekstu, v katerem je obravnavano umetniško delo nastalo. Pred kratkim smo lahko v časopisju brali tudi kritični zapis o zapletenem in delikatnem prevajalskem delu, ki je prevodom v zbirki Sto romanov očital predvsem zastarelost. Vendar bi ob tej priliki lahko pripomnili, da si prevajalstvo kot umetniška rekreacija v našem prostoru najpoprej zasluži sploh ustrezno ovrednotenje.
Prva tretjina drugega letnika (vseh knjig bo letos, tako kot lani, 45) prinaša dokaj pester in zanimiv izbor, vsega skupaj deset romanov iz danes že splošno priznane klasike. Najpoprej imamo tu dve monumentalni deli 19. stoletja: obširno Tolstojevo delo Vojna in mir ter, v okviru svetovne literature prav gotovo manj pomembno, za italijansko kulturo pa eno izmed osnovnih literarnih del, Manzonijev roman Zaročenca. Deli spadata med najožji klasični izbor književnosti- in nacionalnih epopej 19. stoletja, časa romantike, preporoda narodov in psihološkega romanopisja, a jih morda prav zaradi tega danes le še redko kdo bere. Naslednji trije romani, Balzacov Oče Go-riot, Flaubertova Vzgoja srca ter Očeti in sinovi Turgenjeva se umeščajo v pravzaprav isto obdobje, v sredino 19. stoletja, vendar se po svojih stilnih potezah, vsebinski zasnovi in svetovno nazornem sporočilu v precejšnji meri razlikujejo. Balzacov Oče Goriot, napisan leta 1834, je bržkone najzanimivejše, izredno napeto in privlačno delo v okviru Balzacove zbirke petih romanov Človeške komedije. Kot je znano, je bil Balzac predvsem odličen opazovalec družbenega in socialnega življenja. Pariški saloni, večerje pri bogatih damah, poulične kočije in družinska spletkarjenja, obenem pa kruti boj za preživetje vsakdana nam ob branju za-
živijo v vsej svoji živosti in sijaju, čeprav jih v resnici nismo nikdar doživeli. Balzaca so označili za enega izmed prvih, ki je v pripovedno prozo vnesel realizem, iz njegovih romanov sta se o družbi veliko naučila tudi Marx in Engels. V tej smeri so se francoski literarni tokovi še naprej razvijali, tako da predstavlja dobrih trideset let pozneje napisan roman Vzgoja srca Gustava Flauberta nekakšno skrajno točko realizma. Lahko bi rekli celo še več, prav v primeru Flauberta, ki je poznan predvsem s svojim romanom Gospa Bovary, v njegovi vsepovsod prisotni težnji po objektivnosti, izčiščenem slogu, racionalni doslednosti, se je realizem pravzaprav že zlomil. Flauberta je namreč možno brati tudi kot skrajnega esteta, obenem pa se je analogni prelom dogodil v istem času tudi znotraj slikarskega umetniškega ustvarjanja (prehod od Courbeta v impresionizem).
Posebno poglavje predstavlja seveda ruska književnost. Za Turgenjeva bi lahko dejali, da je bližje Dostojev-skemu kot pa Tolstoju, glavna značilnost njegovega romana Očetje in sinovi (1862) je odgovor na družbenosoci-alni položaj, ki je tedaj razburjal Rusijo. To je bil seveda t. i. »nihilizem« in poznejši anarhizem, sam Turgenjev je bil med drugim tudi Bakuninov prijatelj. V svojem romanu skuša s pomočjo filozofskega razpravljanja podati ustrezen življenjski odgovor nihilistični situaciji, ki pa je v bistvenih potezah vendarle povsem razližen od globokega iskanja odgovorov, kot jih je poskušal ponuditi Dostojevski.
Med naslednjimi romani iz prvega letošnjega paketa zbirke bi omenili Huxleyev Kontrapunkt življenja ter znano Hemingwayevo delo Komu zvoni. Glede na to, da se omenjeni naslov pogosto uporablja tudi v metaforične namene, bi zgolj omenili, da je Komu zvoni, obširen roman o španski državljanski vojni, ki se je je avtor sam udeležil, ne pa pesnitev. Sicer pa se avtorja, pisatelja, ki sta večinoma ustvarjala v medvojnih letih, uvrščata med bolj ali manj tradicionalne prozaiste in se ju problematika modernega romana običajno ne dotika.
Prav nasprotno pa velja za Jamesa Joycea in Virginio VVoolf. Romana, ki nam ju zbirka prinaša, Gospa Dallo-way Woolfove in Joyceov Umetnikov mladostni portret, spadata med najpomembnejša dela modernistične proze oziroma modernega romana. Enotni in zapovrstni tok pripovedi je tu pretrgan, svet je doživljen skozi oči romanesknega junaka, ne več kot sosledje dogodkov in logičnega časa, ampak v obliki bodisi naključnih vtisov, subjektivnega doživljanja, kjer se preteklost in sedanjost križata, realnost je le še odsev doživljanja zavesti. Zavest pa, kot vemo, vselej s seboj prinaša tudi vso šaro spominov, nezavednega, čutnih prevar itd. Še posebej je za nas
nemara zanimiv James Joyce, saj je svoja ustvarjalno najplodnejša leta preživel v Trstu, kjer je nastal tudi njegov roman o Portretu mladega umetnika, eno izmed najznačilnejših del v evropski literaturi 20. stoletja. Danes bi nas lahko, spričo začarane in senilno zaspane podobe našega mesta, lahko prevzela nostalgija po živahnem in izredno kreativnem času iz začetka stoletja. Ne gre namreč prezreti dejstva, da je ena najbolj »norih«, inovativnih in modernističnih oblik proze v tedanji Evropi nastajala prav v Trstu, kjer je Joyce poleg omenjenega napisal še en roman, že kar težko berljivega Odiseja (Uliksesa).
Kot zadnjega naj omenimo še Sartrov roman Gnus, delo, ki v bogatem opusu francoskega pisatelja in filozofa zaseda posebno mesto. Roman, ki je v okviru tukaj omenjenih najsodobnejši in ki ga, če ga še niste, čim prej preberite. Težko si je v današnjem svetu predstavljati subjektivnosti, ki bi tega romana ne prebrala. Navsezadnje je dovolj zgovoren in privlačen že njegov naslov.
FULVIO TOMIZZA
Mladoporočenca iz Ulice Rossetti

■ *
str. 152, lir 12.000
Tragedija neke manjšine je pisatelj podnaslovil roman o Stanku Vuku in njegovi ženi Dani, ki so ju leta 1944 pokosili streli neugotovljivih morilcev. To je pripoved o njuni ljubezni, »ki je bila visoka in zveneča«, pravi Tomizza, hkrati pa iskanje resnice v tragediji vojne, ki je nam Slovencem namenila tako kruto usodo.
Za roman Mladoporočenca iz Ulice Rossetti, ki ga je iz italijanščine prevedla Majda Capuder, je pisatelj Tomizza lani prejel Mednarodno literarno nagrado Vilenica.
Naprodaj v: TRŽAŠKI KNJIGARNI in KNJIGARNI TERČON, Nabrežina
Izreden recital pianistke Dubravke Tomšič v Rossettiju
Slovenskim recitalom Dubravke Tomšič v gledališču Rossetti smo doživeli umetniški in izvajalski vrh pianistične glasbe v okviru abonmajskih koncertov Tržaškega koncertnega društva doživeli smo popolnost glasbenega trenutka popolnost v klavirski igri in popolnost v jasnih, »čistih« interpretacijah. Sproščeno igranje tehnično najzahtevnejših delov »skladb«, »mehkoba in milina« v podajanju liričnih vsebin, izluščahje tem iz množice harmonskih tonov, jasno vsebinsko glasbeno vrednotenje vsakega tona v sklopu hitrih pasaž ali počasnih liričnih melodij, vsebinsko vključevanje okraskov v glasbeno strukturo, v okviru celote tehnično in vsebinsko pomensko izdelan vsak najmanjši delček skladbe dvigajo Tomšičevo v svetovni vrh pianistične poustvarjalnosti.
Za uvod klavirskega večera nam je Tomšičeva predstavila šest sonat za čembalo Domenica Scarlattija. Izbor izmed več kot petsto skladb je bil premišljen, saj je bilo vseh šest skladb (L 383, L 487, L 352, L 387, L 413, L 391) povezanih v glasbeno celoto, v katerih so se zvrstili počasni in hitri stavki. Tomšičeva je ob igranju Scarlattijevih sonat posnemala vse značilnosti igre na čembalo in tako ohranila značaj baročne glasbe. Stalno se je zavedala pomena glasbe kot umetnosti, zato ji v interpretaciji del
ni bil cilj razkazovanja svojih spretnosti v brezhibnih izvedbah hitrih pasaž in trinčkov, ampak v podajanju glasbenih vsebin.
Prvi del glasbnega večera je Tomšičeva sklenila z Beethovnovo sonato v C -duru opus 53, imenovano »Wald-stein« (po Grostovu! Waldsteinu). Tako kot je Beethoven zasnoval skladbo kot celoto izvirajoč iz stalnih dominantnih akordov, pavzirajočih in padajoče lestvice v okviru kvinte, je zasnovala interpretacijo tudi Tomšičeva. V okviru celote je podala raznovrstna najintimnejša čustva ali viharna razpoloženja. Interpretativno so se teme rojevale druga iz druge, vendar vedno v drugačni podobi in z novim
bogastvom v izrazu. V podajanju ni bilo nič napihnjenega ali odvečnega, vse je povedala preprosto, razumljivo vsem.
Tako kot v prvem delu glasbenega večera je Tomšičeva pokazala svojo virtuozno klavirsko igro tudi v izvedbi Štirih improvizacij in Fantazije v t-molu opus 49 Chopina, ki so bili na sporedu v drugem delu koncerta. Chopinove melodije, kristalno čiste, so zaživele v vsej lepoti. Tomšičeva je izvedla slabe tako kot jih lahko slišimo in doživimo le ob mojstrih klavirske igre. Vsak ton je izzvenel, vsaka dinamična niansa je ustvarila nove napetosti, ki niso popustile niti po izpetem zadnjem tonu koncerta.
MIRKO SLOSAR
Koncerti, posvečeni mladim umetnikom dežel Alpe Jadran
V San Donaju ob Piavi in v Portog-ruaru bo nekaj koncertov iz ciklusa, posvečenega mladim koncertistom iz dežel loka Alpe Jadran. Ustanova Venelo Musiča je namreč pripravila vrsto koncertov v raznih krajih Veneta. Koncerti bodo od 21. maja do 2. junija. Sodelovali bodo mladi glasbeniki iz trinajstih dežel.
Brez dvoma bo šlo za vrsto prireditev, ki bodo popestrile spomladansko sezono in hkrati služile k zbližanju različnih glasbenih svetov.
Takšni festivali pa so še posebno koristni in dobrodošli za mlade izvajalce, ki tako na mednarodni ravni lahko preverijo svojo umetniško dovršenost in moč. (mw)
Magični prostori slikarjev Ani Tretjak in Sergeja Glinkova
Stopiti v galerijo Tržaške knjigarne pomeni te dni stopiti v "magične prostore" dveh mladih umetnikov, Ani Tretjak in Sergeja Glinkova, ki sta pred dvema tednoma otvorila samos-tojno-skupno razstavo in predstavila svoj sveži in čarobni ustvarjalni in domiselni svet. Njun pristop k umetniškemu ustvarjanju je lahko še tako različen in vsebine slik so si lahko tudi diametralno nasprotne, vendar arhitektonsko in lirično zamišljeni prostor pa pripoveduje o posrečenem naključju, o rodovitnem umetniškem in človeškem srečanju, ki sta ga omogočila vodja galerije Franko Vecchiet in umetnostna zgodovinarka Laura Saf-red. K spajanju različnih likovnih fi-guracij in slikarskih tehnik sta na otvoritvi razstave pripomogla tudi druga dva izrazna medija: glasba in video, ki sta ju prispevala prijatelja Anastazija Purič in Aldo Castelpietra.
Srečno naključje me je privedlo v galerijo ravno, ko so bili tu zbrani vsi prijatelji-soustvarjalci, ker so snemali novo videokaseto za spomin in kot pričevanje na tb prvo pomembnejšo razstavo dveh mladih umetnikov. Sede na stopnicah, nad Sergejem je visela njegova velika slika s črno posmrtno masko, smo se pogovorjali, medtem ko je Aldo Castelpietra izkoristil priložnost, da s kamero ujame tudi ta trenutek in da me posname, medtem ko sam odgovarja na vprašanja.
VPR.: Najprej nekaj osnovnih in če hočemo banalnih ugotovitev: dva zelo različna načina slikanja, dva različna pristopa k barvi in slikarski kretnji, a tudi različni vsebini. Sta se poznala že preden je obstajal katerikoli načrt za to razstavo ali sta se spoznala preko galerije?
Ani: »Srečala sva se prav v galeriji. Najino srečanje je organiziral Franko Vecchiet. Tu sva našla tudi Lauro Saf-red, ki naju je predstavila.«
Sergej: »Laura in.Franko sta si skupaj zamislila to razstavo. Zamislila sta si soočanje med dvema študentoma, ki sta dokončala dve akademiji, ki sta
ravno tako oddaljeni oz. blizu Trsta, a ki sta v dveh različnih prostorih, Ljubljani in Benetkah.«
VPR.: Zato mi morata sedaj predstaviti vajin curriculum vitae.
Sergej: Težko je reči curriculum, ker je mogoče prezgodaj, da bi imela enega. Vsakdo lahko obiskuje akademijo, zanimivo pa je le to, kar utegne ustvariti po akademiji. Jaz sem vsekakor obiskoval akademijo za likovno umetnost v Benetkah in sem diplomiral lani pri profesorju Carmelu Zotti-ju.«
Ani: »Jaz pa sem obiskovala akademijo v Ljubljani in sem diplomirala leta 1983 na slikarskem oddelku s prof. Meškom.«
VPR.: Kako pa sta se počutila, ko sta skupaj razstavila svoje slike?
Ani: »Kljub temu, da sva si še tako različna, imava nekaj sorodnosti, predvsem pa ljubezen za umetnost v vsakem trenutku življenja. Osebno jo doživljam vsak dan, kjerkoli. Razen tega, ko sva skupno razstavila slike, sva skušala najti stičišče, tako da bi slike zaživele s svojo najvišjo potenco. Mislim, da sva v tem uspela, predvsem ker sva že prej izdelala načrt. Ugotovila pa sva, da je naša zamisel obveljala tudi v resničnem prostoru.«
Sergej: »Najpomembnejše pri tej razstavi je bila postavitev slik, ki jih nisva le razstavila, a sva jih skušala predstaviti v nekem enotnem prostoru ozirajoč se na prostorsko strukturo galerije. Slike ne zaživijo posamezno, kot po navadi, a ustvarijo nov poetični in umetniški prostor, kjer se dva anti-tetična umetniška svetova srečata in dopolnjujeta.«
VPR.: K ustvarjanju sklenjenega, a v sebi tudi antitetičnega prostora sta nedvomno pripomogla tudi glasba in gibljive podobe, se pravi video, ki ste ju predvajali na otvoritvi razstave.
Sergej: »Zamisel o glasbi nam je prišla pozneje. Mislim, da napisati glasbo za slike, ki smo jim našli skupni imenovalec potem, ko so že obstajale, ker z Ani poprej nisva nikoli delala skupaj, je zelo spontano dejanje, ki utegne ustvariti še globlje stike med tema dvema različnima slikarskima svetovoma, ki se hranita iz dveh različnih kultur in ki nastajata po različnih postopkih. Glasba utrjuje most, ki sta ga ustvarila okolje in sam načrt. Ta nova vez pa se usklajuje tako fizično kot idejno z najino razstavo.«
Ani: »Hoteli smo narediti nekaj ustvarjalnega. Se prej so nam predlagali, da bi že znano glasbo na novo interpretirali. Osebno pa sem si želela, da bi zedinila več ustvarjalnih trenutkov. Skoraj po naključku sva imela možnost, da sva pritegnila še nekaj ljudi. Anastazija Purič nama je ponudila svoje sodelovanje in napisala izvirno glasbo. Video Alda Castelpietre pa ni nastal kot pričevanje, a izven tega prostora, v našem vsakdanjem okolju. VPR.: Anastazija Purič je napisala glasbo že za druge prireditve, tako na primer tudi za Slovensko stalno gledališče. Kako si se počutila, ko si pristopila k temu umetniškemu paru in posegla v delo Ani in Sergeja?
Anastazija: »Ko sem si ogledala slike, sem se takoj počutila na pravi va-
lovni dolžini z Ani in Sergejem in sem si takoj zamislila glasbo, ki naj bi se usklajevala s tem prostorom. Slike so me takoj navdihnile, ker so sorodne mojemu domiselnemu svetu.«
VPR.: Pred sabo pa si le našla dva svetova, ki sta si zelo različna. Kako ti je uspelo integrirati se z dvema različnima domišljijama in vsebinama?
Anastazija: »V umetnosti je vedno dualizem, ki sem ga v tem primeru izkoristila pri pisanju glasbe: slike Sergeja in slike Ani. Tudi sama pišem glasbo, kjer usklajujem dva ali več glasbenih zvrsti. To pomeni po eni strani najti neki skupni imenovalec, po drugi strani pa pomeni tudi iskati sorodnosti v razlikah.«
VPR.: Aldo nas v tem trenutku snema z videokamero. Že za otvoritev razstave si pripravil videokaseto, sedaj pa snemaš novo. Kako to?
Aldo: »To bo nekakšno pričevanje o razstavi. Prvi video pa je skušal predstaviti domiselni svet Ani in Sergeja, v njunem vsakdanjem okolju, a pod lečo njune domišljije, najti incipit njunega ustvarjanja v njunem značaju in vsakdanjem življenju. Pred razstavo sem poznal dobro le Sergeja, Ani le bežno.«
VPR.: Sergej, prej si omenil, da vajino delo raste tudi iz dveh različnih kultur. Kaj si mislil s tem? Sam si se rodil v Kijevu, v Ukrajini in si pred šestimi leti prispel v Trst. Ani pa je Slovenka v Trstu.
Sergej: »Mislim, da so posledice najinih različnih življenjskih poti predvsem likovnega značaja. Glede na
razliko kulturnih korenin pa bi rekel le, da vsakič, ko se srečata dve osebi, ki hočeta nekaj povedati, ima pomen le preteklost posamezne osebe. Tudi ta intervju se po mojem popolnoma usklajuje z razstavo in z njenim ustvarjalnim konceptom. Aldo s kamero in ti z magnetofonom sta del tega okolja.«
Ani: »Predvsem zato ker v ustvarjalnem trenutku iščemo komunikacijo in nove možnosti za sodelovanje.«
VPR.: Sergej se predstavlja s tehnično gladkim in izčiščenim slikarstvom, katerega vsebina se sklicuje včasih na tribalne, včasih pa na umetnostnozgodovinske trenutke. S formalnega vidika je tvoje slikarstvo takoj sprejemljivo, medtem ko je vsebina dokaj agresivna. Pri Ani pa se dogaja nasprotno. Vsebina z barvami vred ima mehke in sanjajoče nianse, medtem ko je tehnika bolj napadalna, z bolj spontanimi in silovitimi kretnjami na hrapavi podlagi lepenke in namečeno slikarsko gmoto.
Ani: »Nekateri so rekli, da so Sergejeve slike bolj šokantne, čeprav je njegova tehnika bolj izčiščena in gladka, medtem ko so meni očitali, da je nesramno slikati na lepenko, ker se ta material takoj pokvari. Moj izziv pa je prav v tem, da te nežne podobe naslikam na kvarljiv material, kar lahko pomeni minljivost in krhkost podob. Ko ustvarjam, skušam vzpostaviti čim večjo neposrednost, tako da slike stopijo v prostor.«
Sergej: »Zame ni pomembna le podoba, ki jo predstavljam, a celotni učinek. Podoba je le del slike, slike v tridimenzionalnem smislu, z okvirjem, ki jo postavimo v prostor. Slike so predmeti v prostoru, onkraj vsebine, ki jo upodabljam, onkraj tehnike in slikarskih kodeksov. Zato sem si izbral bolj tradicionalno tehniko, ker spominja na staro. In stare slike postanejo predmeti.«
Pogovor zapisala
BARBARA GRUDEN
Košarka: po povratnih polfinalnih tekmah play offa
Tracer in Mobilgirgi finalista
Boj se zaostruje
Za italijanski košarkarski naslov se bosta kot lani potegovala Mobilgirgi iz Caserte in milanski Tracer, ki sta zmagala tudi v sinočnjih povratnih polfinalnih'- tekmah. Finalna srečanja za naslov (predvidenih jih je največ pet) se bodo pričela 21. t.m. in nadaljevala 23., 26., 28. in 30. t.m. Omenimo še, da' je po regularnem delu prvenstva Mobilgirgi bil na 6. mestu A-l lige, Tracer pa na 4.
Mobilgirgi - Arexons 101:88 (51:45)
MOBILGIRGI: Gentile 21, Esposito 8, DelFAgnello 15, Generali 9, Dona-doni 2, Glučkov 16, Oscar 30 AREXONS: Innocentin 11, Bosio, Fumagalli, Bosa 2, Cagnazzo 4, Gay 20, Riva 33, Marzorati 2, Charles 16 SODNIKA: Martolini in Fiorito iz Rima; PM: Mobilgirgi 15:21, Arexons 18:29; PON: Glučkov (35), Gay (38); 3 TOČKE: Gentile 1, Esposito 2, Dell’-Agnello 1, Oscar 4, Riva 5
CASERTA — Mobilgirgi iz Caserte je ponovil lanski podvig in se znova uvrstil v finale. Potem ko je v prvi tekmi v gosteh že odpravil Arexons (111:107), je bilo sicer tudi težko pričakovati, da si bodo Oscar in tovariši spustili iz rok priložnost, da si pred domačim občinstvom zagotovijo zmago, ki bi jih popeljala v odločilni boj za naslov.
Tako se je tudi zgodilo. Srečanje je bilo sicer dokaj izenačeno (še v 27. min. je bil izid 60:60), nakar je Oscar začel polniti koš in v 35. min. so domači že vodili s 87:71. V bistvu je bila tekma tedaj odločena.
Tracer - Divarese 78:71	(39:41)
TRACER: Bargna 13, F. Boselli 2, Pittis, D'Antoni 6, Premier 18, Meneg-hin, Gallinari, Barlow 12, McAdoo 27
DIVARESE: Ferraiuolo, D. Boselli 2, Cattini 4, Ganeva, Thompson 21, Ves-covi 16, Pittman 19, Sacchetti 9, Rus-coni
SODNIKA: Filippone in Grossi iz Rima; PM: Tracer 21:27, Divarese 12:19; PON: Gallinari (25); 3 TOČKE: D'An-toni 0:4, Premier 1:5, Ferraiuolo 0:1, Boselli 0:1, Cattini 0:1, Thompson 0:3, Sacchetti 1:2
MILAN — Za sinočnjo zmago se Tracer, ki je že v prvi tekmi bil boljši (95:75) mora zahvaliti predvsem McA-dooju, ki je res odlično igral, medtem ko je bil D'Antoni dokaj poprečen. McAdooju sta največ pomagala Bargna in Premier, poškodovani Meneg-hin pa je igral le nekaj minut. Tekma je bila po pričakovanju izredno ostra in ni manjkalo obračunavanja med igralci, a posegel je tudi sam trener Di-vareseja Isaac, ki se je znesel nad glavnim managerjem Tracerja Cap-pellarijem. Ekipi sta si bili v glavnem enakovredni (v 32. min. 65:60), proti koncu pa so Milančani bili boljši v obrambi, aigralci Divareseja so tudi psihološko precej popustili.
Nogomet: ZRN - Italija
Nekaj polemik
KOELN — Italijanska nogometna reprezentanca je prispela v Koln, kjer se bo v soboto pomerila v prijateljski tekmi proti ZRN. Za tekmo, ki spada med nogometne klasike, vlada precejšnje zanimanje.
V italijanskem taboru je baje nekaj ostrine zaradi Nele, ki se je pritožil, da v reprezentanci igra le, če kdo drugi zboli. Trener Vicini je omenil, da spada srečanje z ZRN med najtežje preizkušnje njegovega vodstva. Izrecno je podčrtal, da ga skrbita Allofs in Littbarski.
Med zadnjim treningom pred odhodom je bilo nekaj pritožb iz krogov Milana, kjer so z določeno zagrenjenostjo sprejeli izključitev Donadonija iz kroga "azzurrov".
Boks: znova Leonard - Hagler
CIUDAD MEKICO — Vodstvo boksarske zveze WBC je sporočilo, da nima nič proti novemu dvoboju med svetovnim prvakom srednje kategorije Rayem Sugarjem Leonardom in prejšnjim prvakom Marvinom Haglerjem. Dvoboj naj bi bil 14. septembra.
kratke vesti - kvatk	e vesti	:::::::::::::::::	liiljj;	iiiiiii!	
Nogomet: črtrtfinale italijanskega pokala
MILAN — Za tekme četrtine finala italijanskega nogometnega pokala so bili izžrebani naslednji pari: Napoli -Bologna; Atalanta - Parma; Cagliari -Juventus; Cremonese - Inter. Določeno je bilo tudi, da se bodo v polfinalu pomerile zmagovite ekipe prvega in tretjega, oziroma drugega in četrtega para. Četrtfinalne tekme bodo na sporedu 29. aprila in 6. maja.
Zveza klubov A in B lige se medtem pogaja z RAI za vsoto, katero naj bi televizija plačala v prihodnji sezoni za odkup pravice snemanja. Letos je RAI plačala 27 milijard lir.
Na nogometni borzi je medtem splaval po vodi nakup Brazilca Care-ce, kateremu je vodstvo Sao Paula "podarilo" kmetijo s 700 hektari zemlje. Slabo kaže tudi za Sancheza. Inter noče plačati več kot 2,7 milijarde lir, medtem ko Real hoče bistveno več.
Tenis: Lendl in Mecir izpadla
TOKIO — Ivan Lendl in Miroslav Mecir (oba ČSSR) sta presenetljivo izpadla v tretjem kolu mednarodnega teniškega turnirja. Lendla je izločil
Paite (ZDA) s 7:6, 4:6 in 7:6, Mecirja pa Davis (ZDA) s 7:5 in 6:1.
Kolesarstvo: premoč Sovjetov
BERGAMO — Na mednarodni etapni dirki po pokrajini Bergama se nadaljuje premoč sovjetskih kolesarjev. Drugo etapo je osvojil Viktor Kli-mov, ki je tudi odvzel prvo mesto na lestvici rojaku Zajtovu. Prvi Italijan Danilo Gioia je četrti s poldrugo minuto zaostanka.
Avtomobilizem: Safari reli
NAIROBI — Na avtomobilskem Safari reliju, ki se je pričel včeraj in ki je veljaven tudi za svetovno prvenstvo, sodeluje 53 posadk. Prva etapa se bo končala po 598 km poti, od tega bo za 254 km posebnih voženj.
Velika noč na letečem zmaju
RIMINI — 38-letni poštar Antonio Palazzi si je za velikonočni izlet izmislil svojevrsten polet z zmaj en od Riminija do Poreča. Zmaj bo sicer poganjal motor. Palazzi bo startal s pomočjo dveh gliserjev. Ko bo dosegel višino kakih 150 metrov, bo letel brez vleke. 175 km poti bi moral preleteti s poprečno hitrostjo kakih 60 km na uro.
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
V derbiju 26. kola jugoslovanskega nogometnega prvenstva je mostarski Velež po napovedih premagal vodilno moštvo Vardarja, izid 2:0 pa je previsok glede na razplet dogodkov. Skopsko moštvo je bilo namreč skoraj enakovredno tekmecu, odločala pa je učinkovitost, kar seveda ni presenečenje, saj,je Velež daleč najučinkovitejše moštvo prvenstva - doseglo je kar 10 golov več kot drugo najučinkovitejše moštvo.
Prvi tekmec Vardarja, splitski Hajduk, je s težavo zmagal z Radničkim, ki je vodil z 2:1 in imel možnost za izenačenje na 3:3. Tekmo je odločil strelec dveh golov, mladi Spličan Bučan. Partizan, prvi favorit prvenstva, še ostaja v igri za naslov prvaka, beograjski trener Bjekovič pa se je s Prištino odločil za pomlajeno postavo, manjkali pa so kar štirje zdajšnji ali nekdanji reprezentanti, med njimi tudi rahlo poškodovani Ljubljančan Katanec. Zagrebški Dinamo je v Zenici vodil z 1:0 in 2:1. Mlinarič in Pesek sta dosegla dva sijajna gola, toda po preobratu je Čelik le zasluženo zmagal, pri čemer je Zagrebčan Malbaša zastreljal še 11-metrovko.
Crvena zvezda je v Vinkovcih po nizu neuspehov igrala preplašeno in se zadovoljila z izidom 0:0, kar v bistvu bolj ustreza Vinkovčanom. Senzacijo kola je priredila Rijeka. Reški zvezni igralec Mladenovič je namreč pet minut pred koncem v Subotici s Spartakom dosegel zmagoviti gol, že pred tem pa je imel več priložnosti napadalec Vujičič. Spartak je s tem porazom praktično izpadel iz 1. lige.
Tako kot boj za prvaka se je zaostril tudi boj za obstanek v prvi zvezni ligi, tekmecev pa je vse manj. Poleg odpisanega Spartaka so najbolj ogroženi Priština, Sarajevo in Sloboda, med zadnjimi tremi pa je treba iskati moštvo, ki bo ob Spartaku zapustilo 1. ligo. Jugoslovanska športna javnost sicer še živi v šoku po porazu košarkarjev Cibone v prvenstvu s Crveno zvezdo, toda zdi se, da so s tem narasle možnosti zagrebškega Dinama v konkurenci za pokal UEFA, potem ko najboljši jugoslovanski košarkarski kolektiv Gibona ne bo igral v nobe-
Tudi izreden zadetek Mlinariča ni zagrebškemu Dinamu pomagal do nove zmage
nem izmed pomembnih evropskih tekmovanj.
IZIDI 26. KOLA 1. ZNL: Hajduk -Radnički 3:2 (2:0), Spartak - Rijeka 0:1 (0:0), Velež - Vardar 2:0 (1:0), Čelik -Dinamo (Z) 4:2 (1:2), Partizan - Priština 5:1 (3:0), Sloboda - Željezničar 0:0, Dinamo (V) - Crvena zvezda 0:0, Buduč-nost - Osijek 1:0 (1:0), Sarajevo - Sutjeska 2:1 (0:0).
VRSTNI RED: Vardar 31, Velež, Hajduk 29, Partizan 27, Budučnost 26, Rijeka, Osijek 24, Dinamo (Z) 23, Radnički 21, željezničar, Crvena zvezda, Sutjeska, Čelik, Dinamo (V) 20, Sloboda 19, Sarajevo, Priština 18, Spartak 17.
PRIHODNJE KOLO (19. t. m.): Radnički - Velež, Vardar - Sarajevo, Sutjeska - Dinamo (V), Crvena zvezda -Partizan, Priština - Budučnost, Osijek -Sloboda, Željezničar - Čelik, Hajduk -Spartak, Dinamo (Z) - Rijeka.
Disciplinski ukrepi
Pokrajinska nogometna zveza je z običajnim tedenskim sporočilom objavila tudi ukrepe športnega sodnika za amaterske in mladinske lige. Med kaznovanimi igralci domačih moštev najdemo le Dimitrija Luxo (Primorje "najmlajši"), ki bo zaradi izključitve med predzadnjo prvenstveno tekmo počival za eno kolo.
Zveza je tudi sporočila seznam igralcev klubov 3. AL, ki bodo nastopili za tržaško pokrajinsko reprezentanco proti ustrezni vrsti iz Gorice. Za tekmo, ki bo 20. aprila v Gorici, je bil izbran tudi vratar Gaje Zemanek. Igralec Gaje bo kasneje nastopil tudi v tekmi proti Cervignanu.
Pred skorajšnjim začetkom tekmovalne sezone
Rolkarji ŠD Grmada na delu
Košarka: v promocijskem prvenstvu
Bor Radenska sedaj v boju za D ligo
Rolkarji novoustanovljenega športnega društva Grmada so na delu za novo tekmovalno sezono, ki se bo pričela čez približno dva tedna. Ekipo sestavlja enajst rolkarjev, ki bodo tekmovali v petih različnih kategorijah.
Erik lori, Andrej Mervič, Andrej Le-giša, David Širca in Dean Peric tekmujejo v kategoriji cicibanov (letniki 1974, '75, '76, "77). V kategoriji cicibank sta Valentina Legiša in Elizabeta Antonič, a v članski kategoriji (letnik od 1956 do 1967) nas bo zastopala Roberta Sardoč. Med mlajšimi začetniki (letniki 1971, '72 in '73) sta tudi naša predstavnika, in sicer Andrej Antonič in Rajko Zečevič, v junior kategoriji (letniki 1968, '69 in 70) pa bo naše barve branil Ervin lori.
Letošnji koledar tekmovanj je zelo pester. Poleg državnega prvenstva, ki se bo odvijalo v samih štirih fazah, bodo naši tekmovali tudi za italijanski pokal, za katerega je predvidenih šest preizkušenj. Poleg tega bosta letos prvič v zgodovini rolkanja 12-urno evropsko štafetno prvenstvo »Gran fon-do« in skupinsko evropsko prvenstvo. Tu so še državno prvenstvo »Gran fon-do« in druga promocijska tekmovanja. Pri tem je treba omeniti, da bodo vsa
tekmovanja v dokaj oddaljenih krajih, kar bo seveda terjalo od društva velik finančni napor.
Kot je razvidno, čaka naše rolkarje zelo intenzivna sezona in prav tako intenzivno in skrbno se nanjo tudi sami pripravljajo na vsakdanjih treningih. (Ervin lori)
SUPERCAFFE’ - ZARJA	2:2
STRELCA ZA ZARJO: Granzotto in Jurinčič.
ZARJA: Dellafontana, Kočevar, Pos-sega, Pussini, Doljak, Družina, Granzotto, Križmančič, Jurinčič, Metlika.
Z odločno igro je Zarja v zaostali tekmi v gosteh dosegla pomembno točko. Proti tretjeuvrščeni Opicini Su-percaffe so naši fantje dokazali, da se s prizadevnostjo in borbenostjo marsikaj doseže tudi v težkih trenutkih. Prav to se je dogodilo na tej tekmi. V zadnji minuti so naši prišli do gola in s tem napravili skok naprej na lestvici. Dodati moramo tudi, da je nasprot-
Redni del košarkarskega promocijskega prvenstva je dokončno za nami in že sedaj je vse več ali manj znano. Edini še preostali dvom je vezan na izid zaostale tekme med miljskim CGI in openskim Poletom, ki bi Tavčarjeve
nikov vratar Kočevarju ubranil 9-met-rovko. (M. Ž.)
BREG - CAMPANELLE	4:2 (3:1)
BREG: Argenti, Sancin, P. Paoletti, Corbatti, A. Paoletti, Rapotec, Kermac, Jercog.
STRELCA ZA BREG: Kermac (3), Rapotec (1)
To je bila res lepa zmaga Brežanov, ki so tokrat res moško zaigrali. V napadu je bil znova najučinkovitejši Peter Kermac s tremi zadetki, a omeniti moramo tudi krstni nastop Uroša Jer-coga. Pohvalo vsekakor zasluži vsa ekipa, še zlasti pa Aleksander Paoletti in Kermac. (R. Gombač)
fante v primeru zmage »posadil« na končno sedmo mesto.
Liga je v glavnem izpolnila pričakovanja, čeprav so opazovalci uvrščali med favorite predvsem tržaški Liber-tas, ki pa je izpadel iz katerekoli kombinacije za napredovanje in je skupaj s Kontovelom Electronic Shop pristal na šestem mestu. To obenem kaže, da bi tudi Kontovelovo moštvo po kakovosti sodilo v izbor za play off, do katerega se je navzlic vsem podcenjevalnim mnenjem dokopal tržaški Santos, edino pravo presenečenje letošnjega prvenstva. V nižjo ligo so izpadli Gre-en Star, Inter Milje in pa Breg Adriat-herm. Če je za šibko postavo Green Star to povsem logičen sklep v vseh ozirih nesrečne sezone (21 porazov v 22 tekmah), pa je za Brežane in drugo miljsko ekipo prava škoda, tudi zato, ker bodo njihovi nasledniki verjetno dokaj slabši od njih samih. Pravila pa obsojajo moštvi na izpad in, žal, se tu ne da nič pomagati.
Za napredovanje se bodo letos potegovali Stella Azzurra, Alabarda, Bor
Radenska in že omenjeni Santos. Borovci se bodo v polfinalu (prva tekma bo 26. t. m., povratna 2. 5., morebitna tretja 10. 5.) pomerili z Alabardo, ki si je z odličnimi igrami v vseh neposrednih spopadih zagotovila ugodnejši startni položaj v končnici prvenstva. Vatovčevi varovanci so v povratnem delu igrali neprimerno bolje kot v prvem, še vedno pa jim manjkakontinui-tete in konstantnosti, kar je, denimo, glavna vrlina prvouvrščene Stelle Az-zurre.
Borovi košarkarji bodo prvo srečanje za play off odigrali na igrišču Ala-barde. Ekipi sta si v svojih temeljnih značilnostih precej podobni, a če je že izkušenost na strani Tržačanov, bosta pa višinska prednost in večji izbor »šuterjev« v prid borovcem. Vatovčevi fantje imajo vsekakor še teden dni na voljo zato, da izpopolnijo svoje taktične mehanizme in da se tudi psihično ustrezno pripravijo na odločilne napore, kajti v play offu bo poleg tehnike in taktike odločala predvsem hladnokrvnost in tudi obrambe bodo prispevale svoj delež k uspehu. (Cancia)
Nogomet: spodbudna uspeha med cicibani
oblačila
Sramežljivo in hladno prihaja
nova sezona: POMLAD premražen cvet
LINEA — pravi način oblačenja LINEA — prave modne novosti
Ul. Carducci 4 - TRST
svojim cenjenim strankam vošči vesele velikonočne praznike!
Odbojka: ob zaključku prvenstva C 2 lige
01ympia Kmečka banka je dosegla zastavljeni cilj
Prejšnji teden se je zaključilo odbojkarsko prvenstvo C 2 lige, na katerem je nastopila tudi ekipa goriške 01ym-pie Kmečka banka, ki je zasedla končno 5. mesto. Igralci trenerja Metoda Tušarja so v 22. odigranih srečanjih zabeležili 12 zmag in 10 porazov. O letošnjem prvenstvu smo se pogovarjali z odbornikom in spremljevalcem članske ekipe Ivanom Terpinom.
»Vaša ekipa je po prvem delu prvenstva zasedala drugo mesto z devetimi zmagami in dvema porazoma, kar je veliko obetalo za nadaljevanje prvenstva. V drugem delu pa ste precej popustili, saj ste beležili le 3 zmage in kar 8 porazov. Kje so razlogi za neuspešni drugi del prvenstva?«
»Najprej bi povedal, da smo v letošnjem prvenstvu dosegli cilj, ki smo si ga zastavili v začetku, to je obstanek v ligi. Spomniti se namreč moramo, da smo se morali v lanski sezoni boriti do zadnjega, da nam je uspelo obdržati status tretjeligaša. Letos pa so stvari šle povsem drugače in če prvenstvo sodimo po prvem delu, potem lahko rečemo, da smo bili med tistimi ekipami, ki bi se lahko borile za napredovanje. Za primer naj povem, da smo na
gostovanju v Maniagu pokazali, da smo enakovredni ekipi, ki je kasneje zmagala prvenstvo. Razlogov za kakovostni padec v drugem delu prvenstva pa je treba iskati v vrsti poškodb, ki so pestile naše igralce ter v zadržanosti nekaterih naših odbojkarjev. Zaradi tegja je precej trpela igra, saj smo morali iz srečanja v srečanje obnavljati postavo in včasih smo se znašli v velikih težavah tudi kar zadeva zadostno število igralcev. Ob takem položaju je bilo torej očitno, da ne bomo uspeli obdržati ritma najboljših.
Kljub temu pa smo z letošnjim prvenstvom zadovoljni, saj nam je dalo možnost, da smo v postavo vključili nekaj mlajših igralcev, ki bodo sestavljali ogrodje bodoče ekipe. In prav s tem v zvezi menim, da bo treba v bodoče polagati večjo pažnjo mladim, da si zagotovimo homogenost ekipe, na igrišču in zunaj igrišča. Ob tem bi rad poudaril tudi pomemben prispevek, ki ga je k uspehu ekipe dal trener Tušar, ki je v igro vnesel nekaj novosti, kar se je na igrišču tudi poznalo.
Kar zadeva prvenstvo na splošno, menim da si je ekipa iz Maniaga zaslužila prvo mesto in s tem napredovanje. Furlani so namreč svojo formo stopnjevali v teku prvenstva in _prav na srečanju, ki smo ga odigrali v Stan-drežu, dokazali, da so skoraj nepremagljivi.«
Kot se to dogaja tudi za druge ekipe, bo 01ympia Kmečka banka v poletnih mesecih sodelovala na raznih turnirjih, sama pa bo pripravila še tradicionalni Memorial Petra Špacapana, to je prireditev, na kateri sodelujejo kakovostne ekipe iz naše bližnje okolice.
RUDI PAVŠIČ


V ospredju nogomet Start kajakaške sezone
_______naše šesterke v pokrajinskih ligah
Zanimiva tekma
CICIBOBE — CICIBABE 78:67 (43:33)
CICIBOBE: B. Čok 28 (2:4), L. Jogan 24 (7:11), Kovačič 6, Košuta 6, Jogan 6, Smotlak 8.
CICIBABE: A. Bajc 24 (3:5), V. Bajc 26 (4:6), Rudež 2, Fonda 4, Vecchiet 7, Pupulin 2, Ferluga 2.
3 TOČKE: V. Bajc 4, A. Bajc 3, Jogan 3, Čok 2. PON: Vecchiet in Košuta.
V prijateljski tekmi sta se spoprijeli mešani ekipi ženske košarkarske ekipe Bora in novoustanovljene ekipe Ci-cibone. Igralci Cicibobe so zmagali predvsem po zaslugi razigranih igralk Čokove in Joganove.
MINIBASKET - TROFEJA JADRAN
KONTOVEL - SOKOL	56:32
KONTOVEL: Cingerla 2, Emili 2, J. Gruden 10, A. Spadoni 2, B. Starc 2, D. Danieli 2, Mauro Spadoni 1, Škrk 2, Černe 4, Čolja 2, Budin 16, Križman 5, M. Starc 4, Kralj 2.
SOKOL: Legiša 7, Peric 4, Vaupetič 10, Gherli 8, Devetak 3.
Že na začetku tekme so Kontovelci dali vedeti, da bodo to tekmo gotovo zmagali. Izkazal se je Jan Budin, ki je bil najboljši igralec tekme, čeprav so tudi njegovi soigralci prikazali odlično igro. (Igor Meden)
Osrednji športni dogodek zadnjih dni na Primorskem je bila gotovo nogometna tekma v Novi Gorici med domačimi Vozili in ljubljansko Integral Olimpijo. Ogledalo si jo je kar 4 tisoč gledalcev. Domači nogometaši so se dobro upirali uveljavljenim gostom, pa vendar tesno izgubili (0:1). Koper je v gosteh odpravil Kovinarja z 2:0.
Končalo se je prvenstvo v 2. zvezni odbojkarski ligi za ženske. V zadnjem kolu sta se v Novi Gorici pomerila Nova Gorica in Koper Cimos. Primorski derbi je šel Koprčankam s 3:1. Novogoričanke so slabše končale prvenstvo, kot so računale, Koprčanke pa so z obstankom v ligi dosegle cilj. V moški ligi je Salonit s 3:1 premagal Pionirja, novo zmago je dosegel tudi slovenski ligaš Izola.
Tekmovanje so zaključili tudi košarkarji in košarkarice v slovenskih ligah. Postojna je za slovo zmagala v Novem mestu in osvojila 3. mesto, na zadnjih dveh mestih pa sta .pristala Koper in Kraški zidar, ki se poslavlja-
ta od lige. Veliko presenečenje so pripravile igralke Cimosa, saj so v Ljubljani premagale nove prvakinje - ekipo ID Ježica.
Rokometaši Jadrana so zabeležili novo zmago v slovenski ligi (proti Prulam), uspešni so bili tudi Ajdovci (premagali so Šoštanj) in pri dekletih Burja. Ferrotehna in Mlinotes pa sta ostala praznih rok.
Začenja se sezona kajaka in kanuja na divjih vodah. Konec tedna bo prvo veliko tekmovanje tudi na Primorskem - tradicionalni pokal v slalomu na Trnovem pri Kobaridu. (DK)
:: j*:::::::::::::: :::::::^:y::
obvestilo
SPDT
vabi vse svoje člane in prijatelje na izlet na Ivanac (1167 m) v Beneški Sloveniji. Izlet bo z osebnimi prevoznimi sredstvi v ponedeljek, 20. t. m. Zbirališče ob 8. uri na Trgu Ulpiano (pred tržaško sodno palačo) ali ob 8.15 na glavnem trgu v Sesljanu. Vabljeni!
NA TRŽAŠKEM 1. MOŠKA DIVIZIJA
Ekipa Bora je izgubila s Prevenire-jem, čeprav so vodili v nizih že z 2:1. V zadnjih dveh setih je prišla do izraza premoč gostitelja, ki je na dobrem tretjem mestu in ima osem točk več od Bora. Na lestvici še naprej vodi ekipa Inter 1904, ki ima tako lepe možnosti, da napreduje v višjo ligo.
IZIDI: Le Volpi - CUS Trst 3:2, La Marmotta - Volley Club Trst 0:3, AS-SDI - DLFAC 1:3, Pallavolo TS - Inter 1904 1:3, Prevenire - Bor 3:2.
LESTVICA: Inter 1904 26, Le Volpi 24, Prevenire 20, CUS Trst in Volley Club Trst 18, DLFAC 14, ASSDI in Bor 12, Rozzol Trst in Pallavolo TS 6.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Skupina B
V	12. kolu so bile uspešne vse tri naše šesterke, ker je bil Breg prost. Najtežje delo so imel borovke, ki so odpravile solidno Nuovo Pallavolo po petih setih igre. Zastopnice Sloge Ko-impex so prepričljivo odpravile Mon-tasio v gosteh in so še naprej na odličnem drugem mestu lestvice. S prepričljivim 3:0 je izbojeval drugi par točk tudi Sokol Indules, ki pa še naprej deli zadnje mesto na skupni razpredelnici z Montasiom in ekipo Blitz Vi-vai Busa, ki pa imata boljši količnik v setih. Dve točki več pa ima Breg, Bor Friulexport pa je z desetimi točkami na sredini razpredelnice.
IZIDI: Bor Friulexport - Nuova Pallavolo TS 3:2, Montasio - Sloga Koim-pex 0:3, Blitz Vivai Busa - Sokol Indules 0:3, Prevenire - OMA Armes 1:3.
LESTVICA: OMA Armes in Sloga Koimpex 20, Nuova Pallavolo TS 14, Prevenire 12, Bor Friulexport 10, Breg 6, Blitz Vivai Busa in Sokol Indules 4.
G.F.
NA GORIŠKEM 1. MOŠKA DIVIZIJA
Na vrhu lestvice ostaja položaj nespremenjen: še vedno vodi ekipa iz Ločnika. Naša predstavnika sta v tem kolu potegnila krajši konec, čeprav je treba pristaviti, da sta klonila po 5 setih igre.
FINCANTIERI - OLVMPIA
KOMJANC VINI	3:2
OLVMPIA KOMJANC VINI: Jarc, Temon, Sfiligoj, Košič, Lutman, Spaz-zapan, I. in R. Cotič.
V	srečanju proti solidni ekipi Fin-cantierija je goriška ekipa pokazala dobro igro. Kljub odsotnosti centra Terčiča so bili slovenski fantje na pragu presenečenja, saj so za las zapravili zmago, (gs)
OLVMPIA KOMJANC VINI - VVFF
CALDINI 0:3 (6:15, 8:15, 12:15)
OLVMPIA KOMJANC VINI: Bello, Jarc, Terčič, Temon, Sfiligoj, Lutman, I. in R. Cotič, Košič.
Proti vodilni na lestvici so slovenski odbojkarji pokazali povprečno igro, brez zadostne borbenosti. Tokrat so se v vrstah 01ympie pokazale določene vrzeli, predvsem v servisih in v bloku.
(gs)
IZIDI 13. KOLA: Corridoni - Lib. Krmin 3:2, Fincantieri - 01ympia 3:2, Naš prapor Val Car. Mužič-Korečič -Intrepida 2:3, Caldini - Lib. Capriva 3:0, Arredo 1 - Fossalon 3:0. Počivala je Torriana.
LESTVICA: Arredo 1 22, Caldini 20, Fincantieri 18, Intrepida 16, Torriana 14, 01ympia 12, Naš prapor Val Car. Mužič-Korečič, Capriva in Corridoni 8, Lib. Cormons 2, Fossalon 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Tudi v tej konkurenci se stvari na vrhu lestvice niso bistvene spremenile. Goriška 01ympia je še vedno v družbi najboljših, to je v borbi za napredovanje. Ekipa Sovodenj Agoresta pa je v tem kolu izgubila na domačih tleh.
IZIDI 13. KOLA: Soteco - Farra 2:3, 01ympia - Fincantieri 3:0, Sovodnje Agorest - Lib. Cormons 0:3, Acli Ron-chi - Azzurra 0:3, Fossalon - Lib. Capriva 0:3. Počivala je ekipa iz Ločnika.
LESTVICA: Sis Lucinico 22, 01ym-pia, Lib. Cormons, Mossa in Intrepida 18, Azzurra 16, Farra 14, Sovodnje Agorest 12, Capriva 8, Soteco 6, Acli Ronchi 4, Fincantieri 2, Fossalon 0.
_______UNDER 14 MOŠKI___________
OLVMPIA - VB CORMONS	3:0
(15:1, 15:1, 15:9)
OLVMPIA: Dornik, Braini, Bellom, Terpin, Lutman, Gus.
Mladi slovenski igralci so brez večjih težav odpravili dokaj neizkušene Krminčane. Olimpijini odbojkarji so tudi na tem srečanju s prikazano igro potrdili, da sodijo med najboljše postave prvenstva, (gs)
UNDER14 ŽENSKE
Tudi po 10. odigranem kolu naše slovenske ekipe zasedajo prva mesta na razpredelnici in obeta se nadvse uspešno prvenstvo.
IZIDI 10. KOLA: Fincantieri - Soča 2:1, Sovodnje Agorest - Morarese 3:0, Mossa - Azzurra n. o., Intrepida - Lib. Cormons 0:3, Dom Agorest - Lucinico 3:0.
LESTVICA: Dom Agorest, Sovodnje Agorest in Lib. Cormons 18, Soča 16, Fincantieri 14, Mossa 13, Azzurra 10, Lucinico in Intrepida 9, Morarese 5.
MJ
Igor Malalan
V	Modeni je verjetno najboljši Deltomas (sk. 1), ki je dokazal, da je v izredni formi. V sk. 2 je dober Ce-rotto, v sk. X pa ne smemo pozabiti na Carabinera in Escadrilleja.
Druga tekma naše napovedi je spet v Modeni. En ima dober izhodiščni položaj, čeprav bo moral stalno paziti na Castora GD (sk. 1), ki je že dokazal, da je zelo soliden. Kot možno presenečenje lahko navedemo Berrusca (sk. 2), čeprav ima slabo izhodišče.
V	Montecatiniju lahko poskusimo bazo s sk. 1, ki ima v Ciottolu favorita tekme. V sk. X izberemo Egal Dechiarija, ki je trenutno v formi. V sk. 2 pa poskusimo z Dravo.
V	Padovi ima najboljše izhodišče Dalzel (sk. 1), ki se lahko bori tudi za končno zmago, v sk. 2 se nam zdi najboljši Ecorlum, v sk. X pa lahko poskusimo z Egyptianom Bi, ki ima dober izhodiščni položaj.
V	Rimu (galop) je verjetno favorit v sk. X. To je Proletarian, ki ima poleg vsega tudi dobro izhodišče. V sk. 1 bi opozorili na rednega Gallan-tryja. V sk. 2 pa bi lahko predstavljal presenečenje Bofought.
totocalcio
Arezzo - Sambenedettese	1	2
Bari - Vicenza	X	
Campobasso - Catania	1	
Cesena - Cagliari	1	2
Cremonese - Pescara	X	
Genoa - Piša	1	X
Lecce - Parma	1	X
Messina - Bologna	1	X
Modena - Lazio	X	
Triestina - Taranto	1	X
Padova - Piacenza	1	
Benevento - Barletta	2	
Casale - Novara	X	
V Firencah (galop) je mnogo konj, ki natihoma računajo na zmago. Mi poskusimo s sk. X, kjer je Dancing Feet izreden, v sk. 2 bi opozorili na My Heidi, ki ima idealno težo, v sk. 1 pa zaupamo Stoneyfordu.
Dirka tris
Dirka tris tega tedna je v Modeni. Tekmovalo bo 23 konj, naši favoriti pa so: Carabinero (3), Tacambaro (4) ter Calamaro (6). Dodatek za siste-miste: Daiacco CM (17), Exodus RL (22) in Sperlak (23).
totip
1.	—	prvi	1	2
drugi	X
2.	—	prvi	X
drugi	1	2
3.	—	prvi	1
drugi	X	2
4.	—	prvi	1
drugi	2	X
5.	—	prvi	X
drugi	1	2
6.	—	prvi	X	2
drugi	X	1
Ob smrti planinca Pavleta Volka
Potihoma, skoraj neopazno je odšel naš planinski tovariš Pavle Volk. Bil je član SPDT že od obnovitve društva, prisoten na udarniških akcijah prvih povojnih let, stalen udeleženec naših planinskih izletov in reden gost na društvenih predavanjih. Skromen, obziren, malo zaprt po značaju, se je le v gorah sprostil in postal komunikativen. Bil je izreden planinski tovariš in ni mu bilo težko si prevzeti odgovornost za šibkejšega in neizkušenega planinca ali planinko, čeravno je bil po naravi samohodec. Ljubil je naravo in uživati jo je znal najsi bodi na izletih po Julijskih in Kamniških Alpah, ali pa s preprostim obdelovanjem svojega vrta pri Sv. Alojziju. Vajeni smo ga bili videti na naših društvenih izletih in manjkala nam bo njegova preudarna in mirna beseda.
(Dr. Sonja Mašera)
»Memorial Mirko Škabar« v organizaciji SK Devin odlično uspel
V nedeljo, 12. t. m., je v organizaciji SK Devin potekal prvi pohod »Memorial Mirko Škabar«. Ob krasnem vremenu se je v zgodnjih urah v Praprotu zbralo 193 ljubiteljev narave, med katerimi lepo število iz Ilirske Bistrice in Kopra. Pot se je vila po prelepih kraških gričih, travnikih in dolinah do Velikega Repna, kjer je bil cilj pri koči balinarske sekcije Kraškega doma. Tu je udeležence čakal topel čaj in kosilo. Pohod je sklenilo 188 udeležencev.
Prelepo spomladansko vreme je botrovalo, da so se skoraj vsi zadržali v Repnu nekaj ur, tako da je bilo ob koči kar se da živahno.
Organizator je nagradil s pokali Rudolfa Škabarja, najstarejšega udeleženca, Marijo Castellani, nastarejšo, Rajka Dolharja, najmlajšega in Dašo Hrovatin, najmlajšo.
Čeprav ni bil pohod tekmovalnega značaja, je zanimivo povedati, da je najhitrejši prehodil pot v pičlih dveh urah.
SK Devin se zahvaljuje udeležencem in vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspešni izvedbi pohoda. Posebna zahvala naj gre balinarski sekciji Kraškega doma, ki je dala na razpolago kočo in opremo.
SK Devin vabi že sedaj na drugi pohod, ki bo aprila prihodnjega leta.
Alpinist Lucijan Milič (levo) med svojim nedavnim predavanjem o nevarnostih v gorah, ki je spadalo v okvir predavateljske sezone SPDT.
Uspelo predavanje Lucijana Miliča o nevarnosti v gorah
Pred kratkim je bilo v okviru predavateljske sezone SPDT predavanje z diapozitivi alpinista Lucijana Miliča na temo: »Nevarnosti v gorah«. Milič je vodja ene od dveh skupin deželne gorske reševalne službe, ki deluje v sklopu Club Alpino Italiano, na predavanju pa je med drugim prikazal vajo reševanja v gorah. Vsekakor zanimivo in poučno predavanje. Predavateljska sezona SPDT se počasi zaključuje, sredi maja pa bo načelnik jamarskega odseka SPDT prof. Stojan Sancin govoril o jamah na našem področju in o jamarstvu na splošno.
Tradicionalni velikonočni izlet SPDT tokrat na Ivanac
SPDT prireja tudi letos tradicionalni izlet na velikonočni ponedeljek z osebnimi avtomobili. Tokratni cilj bo Ivanac (1167 m) v Beneški Sloveniji. Zbirališče bo 20. t. m. ob 8. uri na Trgu Ulpiano (pred tržaško sodno palačo) ali ob 8.15 na glavnem trgu v Sesljanu. Vabljeni so vsi, posebno primeren pa je za družine, saj ne bo hoje ne preveč ne premalo (skupno od 3 do 4 ure).
Za planince sedaj tudi steza Rilke
Pred kratkim so tudi uradno predali svojemu namenu panoramično spre-
hajališče - stezo, ki poteka po obronkih nad morjem od Sesljana do Devina ih ki so jo poimenovali po Rilkeju. Ta steza je torej obogatitev panora-mičnih poti na Tržaškem, ki so še kar »bogato« zastopane, tako da sklenejo skoraj kontinuirano traso od Opčin do Devina. Pri Obelisku se namreč začne »Napoleonska« cesta, pri spomeniku na Proseku se panoramično grebenska pot nadaljuje in zaključi pri Križu. Spet prekinitev v vasi, nato krasna, »Napoleonski« podobna pot, ki se zaljuči pri slovenski srednji šoli v Nabrežini, prav tam pa se začne sicer slabo markirana pot, ki se pri razgledišču »Tiziana Weiss« spet razbohoti in konča pri begunskem naselju v Sesljanu. Sedaj pa še ta steza, ki je torej še kako dobrodošla.
Aprilska številka Planinskega vestnika
Četrta letošnja številka Planinskega vestnika je uravnovešena mešanica med članki in reportažami, ki zanimajo oz. pišejo o planincih in alpinistih, pač o dveh večkrat različnih tipih ljudi, ki vsak na svoj način pojmujejo hojo v gore in sprejemajo naravna bogastva. Ta razlika je večkar generacijska, pa tudi sociološka, polemika med enimi in drugimi (ko je pač bila) je do sedaj, zgodovinsko vzeto, v glavnem koristila vsestranskemu razvoju planinstva, saj je le v soočanju različnih pogledov (ki navsezadnje večkrat niso niti tako različni) možen napredek. Dovolj je, da pomislimo na »skalaše« med obema vojnama.
Tako imamo spominske članke o zaslužnih planincih Alojzu Knafelcu in Valentinu Staniču, pa tudi ažurno reportažo o slovenski odpravi na edini še neosvojeni osemtisočak na svetu (seveda stranski vrh): Lotse Ta, stranski vrh četrte največje gore na svetu Lotse ja. Dobrodošel je kritični tehnični sestavek o vrveh z emblema-tičnim naslovom: »"Yucord" vendarle še ni "Edelweis"«, lep pa literarni sestavek alpinista Janka Humarja s predlanske himalajske odprave na Ja-lung Kang z naslovom »Nekoč bom vprašal Marjana«. Tudi sam se je, kot že Marjan Manfreda - Marjon na Eve-restu leta 1979, relativno malo pod vrhom obrnil, tega pa mu je bilo na koncu žal. Zato bi rad povprašal Marjana, kaj si je takrat mislil in kako gleda danes na to.
Igor Malalan (1958) ali »the voice« Radia Opčine. Vendar pa ne smemo pozabiti, da je bil Igor »v mladih letih« aktiven športnik, saj se je bavil s košarko pri Poletu in z nogometom v mladinskih vrstah Primorca. Kot soustanovitelj in sedaj urednik Radia Opčine redno poroča o športnih dogodkih (ali jih neposredno prenaša - glej Jadran). Igor se kot amaterski igralec in režiser bavi tudi z gledališčem ter s kabaretom (Karst Brothers ipd.). Prejšnji teden je Marko Jarc pravilno napovedal sedem izidov.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000 - din, letnp 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000 - din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in liska
LJ
ZTT
Trsi
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
17. aprila 1987
Sončno in toplo vreme bo trajalo do velikonočnega ponedeljka
Množičen prihod tujih in domačih gostov Verske in kulturne prireditve vsepovsod
RIM — Sončno in toplo vreme po vsem polotoku, je to, kar nam obljubljajo meteorologi za naslednje štiri dni.
Večina tujih in domačih turistov pa gotovo ni čakala na vremenske napovedi, saj je že tri milijone Italijanov odšlo na pot in so na večjih mejnih prehodih, predvsem na tistih z Avstrijo in Francijo, zabeležili množičen prihod turistov. Kot običajno je bilo največ prometa na avtocestah, kjer so bile najhujše težave ob izstopu iz velikih centrov in ob vstopih v državo; dolge čakalne vrste so bile v glavnem le na relacijah Rim - Neapelj in Milan - Brescia, kjer je bila zaradi popravitvenih del — »železna kača« dolga kar 12 kilometrov. Tudi železniški promet je bil včerajprecej obremenjen in na rimskem letališču Fiumicino kot tudi na trajektih iz Civitavecchie za Sardinijo so včeraj zabeležili skoraj rekordni priliv
potnikov. Vodstvo družbe Autostrade, ki je tudi letos pripravilo brošuro za lažje potovanje ob praznikih in dopustih, predvideva, da bo verjetno največji naval danes med 16. in 18. uro in jutri med 9. in 11. uro.
Včeraj je bil posebno gost — približno 29 odstotkov — tudi tovorniški promet, od 14. ure danes do ponedeljka opolnoči pa bo prepovedan promet za vsa vozila s skupno težo nad 50 stotov. Združenje trgovcev in Confagricoltura sta medtem prosila vlado dovoljenje za vožnjo tistim prevoznikom, ki skrbijo za dovoz hitro kvarljivega blaga;-
Včeraj je preko pol milijona tujih turistov -predvsem Nemcev, Francozov in Švicarjev — prestopilo italijansko mejo, vrnilo pa se je tudi veliko zdomcev, ki bodo doma praznovali velikonočne po-
čitnice. Mnogo tujih gostov se je odločilo za zimska turistična središča, kjer so razmere za smuko zelo ugodne, večina pa je le odšla v »preizkušena« letovišča v Ligurijo in v Romagno.
Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa bosta predmet številnih verskih in kulturnih manifestacij, ki se bodo te dni odvijale po celi Italiji. V Firencah bodo veliki petek počastili s procesijo v kostumih iz 17. stoletja, veliko vernikov pa se bo nedvomno zbralo tudi v Rimu — v večnem mestu bodo muzeji v glavnem odprti — kjer bo verskemu obredu križeve poti prisostvoval tudi papež Wojtyla.
V Leviču Terme (Tridentinska) so pripravili ogromno sliko — visoko 4 in dolgo 33 metrov — sestavljeno iz 40 tisoč čokoladnih jajc, za veliko noč pa so organizirali tekmovanje in bodo nastopajoče nagradili (če bodo spretni, seveda) z 10 tisoč jajci!
V znamenju maščevanja
TURIN — Sreča v nesreči za 22-letnega Filippa Angillerija, ki je iskal psihološke utehe v razbi-vanju in kraji v tujem avtomobilu. Turinsko sodišče ga je namreč priznalo za krivega, ker je januarja letos razbil šipo nekega parkiranega avtomobila z namenom, da bi pokradel vse, kar mu je padlo pod roko, isto sodišče pa ga je tudi oprostilo dejanja, ker An-gilleri ni bil povsem priseben, ko se je šel vandala.
Sodnikom je Angilleri brezpogojno priznal svojo krivdo. Rekel je, da se je zagnal na prvi avtomobil v bližini, ker je opazil, da so mu neznanci ukradli avtomobil... Sodniki so očitno razumeli njegovo trenutno potrebo po maščevanju in ga poslali domov.
»Stanuje« na piniji, zato prede
Tarzan stanuje na dišeči piniji in se mu očitno prav dobro godi	(AP)
Ustica: DC-9 bodo povlekli iz morja, kaj pa resnico?
GENOVA Dne 27. junija 1980 je nad Ustico eksplodiral potniški DC-9 in se pogreznil na dno Tirenskega morja: 84 mrtvih. V torek, 28. aprila, se bo francosko podjetje Ifremer lotilo dela za dvig njegovih ostankov, češ da bo moč tako ugotoviti vzroke tragedije. Najprej bo treba letalo seveda poiskati, potem relikt pregledati, šele nato pa dvigniti na površje, kar bo stalo državo — nas — 6 milijard lir.
»To bo sama potrata in načrtna zguba časa, da bi po sedmih letih le začeli pozabljati na žrtve in vzroke nesreče,« pravi odvetnik Ferrucci, ki zastopa skupino svojcev umrlih, in dodaja, da vzrokov ne gre iskati 3.500 metrov pod morsko gladino, »ampak v zaklenjenih predalih tistih, ki vedo.« Tez o tragediji je več: letalo naj bi sestrelil libijski mig ali pomotoma italijansko bojno letalo, ki je na-
meravalo raketo pognati vanj, ker je prekršil teritorialno suverenost, dalje pomotoma francoska letalonosilka »Clemenceau« ali pa, spet pomotoma, eno izmed letal, ki so se udeleževala vojaških manevrov NATO. Po mednarodnih določilih je treba dognati vzroke letalskih nesreč najpozneje v 3 mesecih, v tem primeru pa je minilo kar 7 let, kar potrjuje sum, da so na delu sile, ki resnici ne dovolijo na dan. (dg)
Ameriška družba zavrača kadilce zato pa jim pomagajo tobakarji
WASHINGTON — Imajo se za ogroženo manjšino, ki se mora na vse kriplje boriti za obstoj. Kdo so? Ameriški kadilci, vendar! Gre za skupino strastnih privržencev tobaka, ki šteje približno 52 milijonov odraslih »članov« in dva milijona mladoletnikov.
Skupina zagovornikov kajenja tout court trdi, da jo vsepovsod morijo napisi »Hvala, ker ne kadite«. Čutijo se ogrožene, ker si ne smejo prižgati cigarete, ko in kjer se jim zljubi. Prepovedane so jim nekatere restavracije, kavarne, muzeji, javni lokali, kinodvorane, gledališča, veleblagovnice. Eden izmed članov uradno še neusta-novljenega društva kadilcev se je predstavil celo z vzklikom: »Nočem postati straniščni kadilec!« S tem naj bi poudaril žalostno resnico, da si ameriški kadilci lahko privoščijo priljubljeno dozo nikotina le v... straniščih.
Kadilci se očitno počutijo kot v getu, zato pa so se odločili, da se angažirajo in sprožijo vrsto aktivnih kadilskih kampanj. Trenutno se trudijo, da bi postavili na glavo osnovne postavke nekadilskih akcij, kjer je na prvem mestu poudarek na škodljive posledice kajenja. Resnici na ljubo se bodo morali v tem krepko potruditi, ker se bodo težko priborili do kakšnega rezultata, če bodo vztrajali pri trditvi, da ni nujno, da človek (kadilec) umre od raka na pljučih. Lahko se ubije v prometni nesreči, lahko mu celo pade korec na glavo... Statistično bo to morda tudi dokazano, težko pa bo na tem zgraditi prepričljivo reklamno akcijo.
Ameriški kadilci naj kar mirne duše sanjajo o tobačnih oblakih, nekadilci se jih ne boje. Podatki so namreč neizpodbitni: zaradi kajenja, aktivnega in pasivnega, umre v ZDA vsako leto 300.000 ljudi. Kadilci imajo torej prav le glede na to, da so »manjšina«. Ameriške statistike so namreč zabeležile viden padec števila kadilcev.
Leta 1964 je kadilo 52,9 odstotka Američanov, leta 1985 pa je odstotek padel na 33. Vidne razlike so zabeležili tudi med kadilkami, ki jih je bilo leta 1964 34,1 odst., leta 1985 pa 28 odstotkov ameriškega ženskega prebivalstva.
Kadilcev je torej vse manj, zato pa so ti' toliko bolj zagrizeni. Nedvomno bodo svojo protikam-panjo uresničili; s kakšnim uspehom, je zaenkrat velika neznanka. Lahko pa računajo na pristransko in mogočno pomoč proizvajalcev in prodajalcev tobačnih izdelkov, ki jim zmanjšano število kadilcev pomeni predvsem viden padec dobičkov.
Golden Gate v megli
Sloviti most v San Franciscu bo 24. maja praznoval 50. rojstni dan. Upajo, da ne meglen. (AP)
Streljanje v bolnišnici
CROTONE — 27-letni Bruno Dima očitno ni priljubljena oseba. Je že res, da velja za bosa strongolske 'ndrange-te (Strongoli je manjše središče v bližini Crotona), aprila pa so mu že dvakrat stregli po življenju. Resnici na ljubo so njegovi sovražniki obakrat dvignili veliko prahu, Dima pa je še vedno živ.
To, da je ostal pri življenju potem ko je s svojim reprezentančnim avtomobilom skočil v zrak (eksploziv so mu privezali na izpušno cev), medtem ko se je peljal po središču Strongolija, je atentatorje tako razkurilo, da so včeraj vdrli v bolnišnico, kjer se je zdravil, da bi končno obračunali z njim.
Skupinica šestih oboroženih mož, ki so si s kapucami pokrili glavo, je vdrla v bolnišnico San Giovanni di Dio. Najprej so neznanci naskočili zdravnika in štiri bolničarje ter jih zaprli v neko sobico. Dva napadalca sta ostala pred vrati in jih stražila, medtem ko so si ostali člani skupinice dokaj nasilno utirali pot do sobe, v kateri je ležal Bruno Dima. Nekega bolničarja so kar s pištolo prisilili, naj jim pokaže pot do žrtve, druge bolničarje so prelisičili z izjavo, da spremljajo ranjenca, skratka, prišli so do Dime. Nanj, ki je ves polomljen ležal v postelji ortopedskega oddelka, so streljali s pištolami in brzostrelko. Ranili so njegovo sestro Roso in njegovega »stražarja«, Dima pa je povlekel izpod žimnice pištolo in odgovoril na streljanje. Skupinica se je porazgubila, za Dimo je zdaj odgovorna policija, v bolnišnici pa si niso še opomogli od preslanega strahu.
Povsem naravne kopalke
Kopalke nove kolekcije »In the Swim« so lepe, mehke (so iz tkane svile in ovčje volne) in se sušijo v rekordnem času. Prodajajo jih brez manekenke.	(AP)