List 27. Tečaj XLIII i r naroane l Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jeinane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold.. za četrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr./za eetrt leta 1 gold. 30 kr. V Igubljani 8. julija 1885. O b 8 eg: Kako oskrbovati kopita, da se ohranijo zdrava. Snaženje kože pri domači živali. Razglas kranjskim ovčarjem C. k. kmetijska družba kranjska. Gospodarske izkušnje. Zemljepisni in narodo-pisni obrazi. Mno govrstne novice. Janče mora mesti. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. vsaka druga, naj bo scalnica ali gnojnica ali kaka druga i je rogu kolikor toliko škodljiva, ker ga razjeda. Primerimo sedaj kopita tacih konj, ki v hlevu v Kako oskrbovati kopita, da se ohranijo ?1n°J^.ci in Jasno ,nam bo kot *>eii. <*an, kako ■ ' J čl/An I "1117 O 11 yy\ 1 n lo l/O m Al7V»A+n ^Ta hIta a a v. A zdrava. Umen gospodar, ki dobro ve da veliko bolj pametno in varniše bolezen ubraniti, kakor ozdrav Ijati jo, skrbel bo, da se s kopiti njegovih konj ravna tako, da se ohranijo zdrava. Kdo pa naj vodi gospodarja v tem, kar ima sto- škodljiva jim je taka mokrota. Ta škoda je pa toliko veča, čim dalje konj tudi čez dan v taki gnojnici stoji in le malo na cesto pride, da tudi čista deževna voda ne more gnojnice oprati s kopita. Razun tega, da kopita divjih konj tako potrebno riti za zdravje kopit? Narav zvestejša vodnica ali t te je naj m edine te se imamo dr žati, ako hočemo za kopita najbolje skrbeti. Ona nam očitno kaže, kaj hoče imeti, na kopitih divjih konj. Le kopita divjih konj, katera pod milim nebom, v prostem stanu, dobivajo vse, česar jim gre, imajo p o- in zdravo moč dobivajo in si sami.tudi diljo snažijo, vidimo/ tudi, da si nosilni rob rožene stene tako obrusijo, da ne stoji nikdar manj ko 6 7nJm, pa tudi nikdar ne več kot 20 do 22 čez diljo. To bi bilo sicer za se mu toliko polnoma zdrav vselej prava i čeravno postava kopita ni podkovanega konja preveč, ako roga čez diljo pustilo, toda pri divjih konjih moramo pomisliti, da so bosi, da tedaj uže nekoliko daljših sten potrebujejo. Zdaj smo zvedeli, kako se obnaša narava, katera nam mora biti v izgled pri oskrbovanji kopit. Da tedaj edino pravo pot gremo pri oskrbo- da ravnanje naj bo naše vodilo pri sledečih opravilih. Njeno v o vanji kopit, treba je, da posnemamo delamo, kar ona dela. Kaj pa dela ona za ohranjenje kopitnega zdravja ? Poglejmo konja v prostem stanu nepodkovanega in zapazili bomo 1 poglavitne reči Kopito vživa mokrot* in use v nobene ne preveč, ne premalo v no - ne pravi meri, ene ne druge predolgo, ampak v potrebnem redu, zdaj te, zdaj une moči kopit. Skušnja uči, da se po preveliki suši in nesnagi v hlevu pokvari veliko več kopit; kakor po obilni moči. Tesna stisnjena, ozka kopita, strelna gnjilina nam priča to. Boljše je tedaj, kopita držati bolj na mokrem, kakor na suhem. ka- 5 . dilja ali podplat z vsemi jamicami vred je vedno snažna in čista; . spodnji rob rožene stene, ki ni s podkvo po- ? krit > se brus m bnosi ved a tolik 9 ko likor novega roga iz žilnatega svitka doraste Narava moči kopita divjih konj z roso, ki pada ponoči na rastline pašnikov, moči jih pa tudi z dežjem in snegom. Zares! človek ne more nikakor tako pri Pa suša je kopitom še veliko bolj škodljiva kor nesnažnost; — kdor tega ne jverjame, naj primeri zadnji kopiti s sprednjima. Čeravno se zadnja kopita večkrat namakavajo v lastni scalnici konja katera zavolj svoje razjedljivosti rogu ni zdrava, vendar pri vsem tem vidimo večkrat sprednja kopita bolna, ker stoje vedno bolj na suhem. Suša je tedaj najhujša sovražnica kopit. Sušo odvrniti in skrbeti, da kopita dobivajo potrebne moče j m t i, kakor to dela na- imamo mnogo pripomočkov: merno kopit močiti rava sama, ko se konji ob rosi po livadah sprehajajo 1. Najpriprostejši pripomoček za močo sprednjih in se njih kopita moče nap i vaj o in hladijo. Tako kopit je, da hlapec mokri gnoj; ki ga zjutraj najde ponoči omočeno in ohlajeno kopito more potem lahko za konjem, vrže pod sprednje noge in ondi tolik prenašati vročino in sušo podnevi. — Pa kaj nas še časa ležati pusti, da je krmenje (futranje) in česanje uči ta moča po rosi, dežji in snegu, ki rogu tako (štrgljanje) končano. — Ta pripomoček je dober dobro tekne? Očitno nam kaže da l iugu taivu ^angijaiijc^ ivuiiuanu. - jl a i^AI^VLIIV^JV , čista voda, se zraven tega tudi kopito po steni nekoliko z naj bo rosna, deževnica ali snežnica, je kopitu tečna; poškropi, ker tudi stena potrebuje moče. i > , -v t „ 'i JU V- o 14 hvaležna, kakor prešič, če ga dobro snažimo, kajti on ali dvakrat v tednu kopito oveže s frišnim krav- poplača delo desetkrat tako drago z obilnim špehom. 2. Drugi pripomoček je, da se konju po enkrat j e k o m, ki se namaze na tako veliko cunjo, da se Angleži tako-le ravnajo pri snaženji živaline kože : ovije okoli vsega kopita in nad kopitom rahlo zaveže. Kakor hitro dobijo konji dolgo zimsko dlako, jih ostri- Ako ima konj dolgo dlako, ne da se koža tako Ta omehčalni kravjek naj ima konj več ur, še boljše žejo. pa vso noč ali ves dan na nogi. — Ravno tako kakor dobro snažiti: kožine luknjice se vsled prahu in druge s kravjekom, se zna ravnati s pšeničnimi otrobi nesnage zamašijo in nasledek tega je, da konj nerad ali žaganjem v vodi namočenem. — Ti pripomočki so je, žalosten postane in se močno poti. Ko je ko nj en- vsi dobri in toliko boljši, kolikor večkrat , če je mo- krat ostrižen, omiti ga je treba dobro z miiom in vodo goče vsaki dan, se ponavljajo. ter potem obdrgniti se slamo, da suh postane. Po tem 3. Tretji pripomoček je, da se nameče pod spred- delu konj precej raje je ter tudi pri težkem delu dobro nje noge ilovice, ki se z vodo poškropi in konj izgleda. Striženje ima tudi to prednost, da se koža več ur ali ves dan na nji stati pusti. Ta pripomoček potem lože snaži. je prav dober, in zato so tudi taki hlevi dobri, ki so to go- Živali, ki jih hočejo pitati, Angleži tudi ostrižejo, nasledek se v dobri reji kmalu pozna. Vole za delo spredej, kjer konj stoji, z ilovico vdelani; vori zoper taka stališča, da se sčasoma preveč raz- trikrat na teden obdrgnejo s krtačo iz železne žice močijo, se konj pomaže, grabni v njih narede, v katerih narejeno. Ravno to delo izvrši se tudi, če je lahko gnojnica zastaja, ki razjeda podplat. Ali vse mo- goče vsaki dan pri goveji živini, posebno pri mladi, to se da poravnati, ako je hlapec skrben za svojo ži- Ža molzne krave je pa snaženje kože neobhodno po-vino,vče grabne večkrat s prav drobnim peskom zasuje, trebno vsaj uže svitla dlaka tako ali tako je znamenje Četrti pripomoček je, da se konj večkrat v volo dobre molzne krave. postavlja. To je dobro za kopito in za vso nogo; za kopito pa premalo izda, če konj le malo časa v vodi stoji in se to ne zgodi po večkrat. Gospodarske izkušnje. snaženji kopit. zdravju kopita veliko pripomore snaženje kopita; posebno po dilji in njenih jamicah. Vselej po opoldanskem krmenji (futranji) naj se vsako kopito vzdigne, čez nizek vrček, ki je s čisto vodo napolnjen, drži, podplat izmije in s pripravno železno lopatico, ki se kopitni trebnik (Hufraumer) imenuje, iztrebijo vse strelne jamice čisto. (Konec prihodnjič.) Gnoj za vrtnice v loncih. Izvrsten gnoj za vrtnice v loncih so saje iz peči, koja se v ta namen s kropom poparijo in pri porabi z mrzlo vodo razredčijo. Ako se v loncu črvi ali kaj druzega enacega zaredi, pusti naj se zemlja prav suha postati ter naj se vrtnica potem dobro zalije z gori narejeno sajevo vodo. Treba nam je biti se ve da po- zornim, da se vrtnica preveč ne gnoji s tem gnojem Snaženje kože pri domači živali. Saje ne uplivajo le pri vrtnicah tako izvrstno, ampak tudi pri druzih rastlinah v loncih, posebno pa pospešuje raščo listja ter razvoj cvetja. Kakoršna je živalina dlaka, tako je njeno zdravje. Ako ima žival lepo > svitlo ? tesno na koži ležečo dlako je to navadno znamenje dobrega zdravja. Ako je pa živalina dlaka brez svita, mršava itd., je pa to gotovo znamenje motenega zdravja. Najboljše sredstvo, živali obdržati lepo dlako, je skrbno snaženje njene kože. Na koži se nepretrgano nabira prah ali druga nesnaga, katera pride ali od živalinega trupla ali pa odzunaj kje. Vsa ta nesnaga mora se s skrbnim snaženjem odstraniti. Snaženje kože pa ni le zaradi snage dobro, ampak snaženje tudi pospešuje in oživlja delovanje kože ter brez dvombe vpliva na dobro zdravje in dobro rejo živali. Uže iz starih časov vemo, da so naši pradedi dobro poznali važnost snaženja živaline kože. Angleži, ki nam morajo biti učitelji v izglednem živinar- hramih Kako napraviti trpežen tlak v lileoih? hramih itd. Da se napravi cen, dober in trpežen tlak v kletih, , naj se tako-le ukrene: Tam, podih, hlevih itd. kjer se hoče tlak napraviti, naj se tla lepo poravnajo ter potem eno tretjino metra na debelo nasujejo z ilovico. Ilovica, katera mora biti dobre kakavosti in brez primešanega peska, naj se pred porabo toliko z vodo pomeša, da se naredi enakomerna zmes, kot krušnje testo. Ko jo enkrat ta zmes lepo razdeljena in poravnana po celem prostoru, ki se ga misli tla-kati, z vodo, da Dobro stvu, na to delo zelo pazijo in od njih je rek: snaženje je pol krme. Če je toraj splošno znano, da je snaženje kože dobro sredstvo za ohranenje zdravja, smelo bi se misliti , da vsi kmetovalci brez izjeme svojo žival vsak dan dobro osnažijo, posebno pozimi, kedar nimajo izgovora zarad pomanjkanja časa. Če se pa ogledamo v hlevih naših gospodarjev, vidimo v tej zadevi še jako malo napredka. Konji se za silo osnažijo vsaki dan ali le nekaterikrat v tednu; pri goveji živini pa vi- za zimo se vselej posebej polije štirjaški meter prostora postane ilovica mehka ter se potem ta prostor s kakim primernim orodjem pogladi. Ko je enkrat ves prostor bil na ta način oglajen, ter nikjer na površji ne stoji več voda, potrese se še mokra ilovica za slamnato bilko na debelo s cementom, kateri se potem s kako desko nekoliko potolče, da se bolj z ilovico sprejme. Uže čez šest ur sme se po tem tlaku hoditi, ne da bi se stopinje poznale in čez štirnajst dni, če se je spodnja plast ilovice popolnem posušila so cela tla kot rog, ter se ni treba bati, da bi se ka terikrat krušile. i Kako ukuhano sadje v steklenicah zamašiti. Vsaka gospodinja, ki si napravlja ukuhano sadje koliko sitnosti napravlja zamaševanje ? ve > dimo celi život z nesnago pokrit in vsaki kravi visi steklenic, napolnjenih s sadjem. Dosedaj običajno za- zaradi » lepšega u pol centa blata na zadnjih stegnili, maševanje z mehirjem, pergamentnim papirjem itd. je snaženjem prešičev je še veliko slabeje; mnogo go ne zamudno in sitno, ampak tudi slabo, ker ostane spodarjev je še celo napačnega mnenja, da prešič dobro v steklenici vendar manj ali več zraka, ki je vzrok vspeva le v blatu in vendar nobena žival ni tako pokvarjenji sadja. Po novem načinu se pa sadje uže 215 poprej primerno skuha v skupni posodi ter se potem uže kuhano v steklenice napolni, ali se pa v odprtih vinske steklenicah kuha. ~ " ' " " kr —"^vim, IV11 ov^ V UUjJl Lil Bodi si prvo ali drugo, vsaka ste poljedelsko ministerstvo odobri načrt azstave v Kranjski go zi- a ne more* klenica mora biti po dokončanem kuhanji do pol cen- stave dati nobene podpore več za pokritje stroškov te az timetra pod robom napolnjena. Na to se vzame na vadne čisto bele smole ali pa kolofonije, katera se je pri ognji raztopila ter se z njo steklenica do roba za- Po predlogu gosp. Brusa pokrije naj se even tuelni primanjkljej iz družbinega premoženja Razglas o brezplačni razdelitvi ovnov lije Smola se strdi tei sadje popolnem rabe sadi pred laredi zamah, kateri ukuhano akom zavaruje. Ob času po- ukviškega plemena naroči se tajništvu razglasiti Gosp. odbornik Bru kot družbini denarničar po se vzame v vroči vodi namočena cunja s koj o se steklenica okolo smole za kratek čas obvije i.-kmalu se odloči smolini zamah od steklenice. — Sadje ne navzame se prav nič smolinega duha ter se leta in leta obdrži. roča o dolgu France Gril iz Krakovskega predmestja ter predlaga, da se dolg in zaostale obresti takoj iz-tirjajo. Predlog se sprejme Gosp odbornik Robič poroča o sestavi nove in venture v podkovski šoli in na družbinem poskuševa Razglas kranjskim ovčarjem. C. k. kranjska kmetijska družba bode lišču na Poljanski cesti poročilo odseku za hodnj Gosp odborovi seji primerne nasvete ter predlaga izročiti svojo 'ta stavi pri pri- splošne reči, da odbornik di Wurzbach predlaga dodatek da se inventariji v dveh prepisih takoj izdelaj v njih navedene reči precej izroče podkovskemu uči r ter letošnje teli Schlegelnu ter vrtnarju Urbančiču. katei oba državne subvencije za zboljšanje ovčarstva nakupila PrfJem potrditi s podpisanjem obeh prepisov, - 1 1,1 • f katerih eden ostane družbi J—" - - "" nekoliko ovnov in ac ukviškegaplem ter jih brezplačno dala takim gospodarjem, ki dokažejo v svoji prošnji potrjeni od županstva in od cerkvenega urada, da uže več let precejšnjo število ovac redijo; da je njih kraj za ovčarstvo posebno ugoden, in da jih je volja dobljenega ovna najmanj 3 leta za pleme držati, in kolikor umno ovčarstvo dopušča tudi svojim sosedom za pleme prepuščati. dotične kmetij bovalcu inventovanih > drugi pa dotičnemu oskr bach mcv.1i , takoj vse primerno ukreniti, aa se prostori -družbini hiši na Poljanah njih namenu primerno po eči. Dalje predlaga g. dr. Wurz da se prostor v rabijo Predlog R o biča z dodatkom bacha se sprejme dr Wurz Novim udom se imenuje gosp. Matej Pintar, žup nik v Radečah Prošnje, potrjene po predsedniku ske podružnice imajo se zadnji čas do 15. septembra t. 1. pri podpisani družbi vložiti. C. k. kmetijska družba kranjska v Ljubljani 5. julija 1885. Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. J ar o sla v. Karol baron Wurzbach o. predsednik. Gustav Pire tajnik. Seunig . kr. kmetijska družba kranjska. Seja glavnega odbora dne 5. julija 1885. Seji predseduje družbini podpredsednik g. Jos.Fr i zoči so pa gg. odborniki Brus, Jerič, Ne weklovski, Robič, Witschl, dr. Wurzbach in družbini tajnik g. Gustav Pire. Vodstvu ljudske šole v Šmariji in na Pre mu se odloči po 10 gld. nagrade za pokončevanje mrčesov. Poročilo krajnega šolskega sveta v Leskovcu o porabi subvencije za šolski vrt se v naznanje vzame Visoki deželni odboi odboru o dopisu visoke c oziroma novitve v i n a r s k skem Izlet na Sinaj. (Konec.) Potnik obstane kakor zamaknjen, kedar zagleda to zelenico, in celo divji Beduinci jo pozdravljajo z veselim krikom. Tu stopa človek zopet po mehki črni zemlji, in posluša petje krilatih tic. Fejran je lep cvetoč biser skalnate pustinje, čegar večno zeleneča mladostna moč se živo razlikuje od pustih, sivih gorskih velikanov, kateri ga opasujejo in prav živo nam kaže nasprotje med življenjem in smrtjo. Na tej zelenici je stalo v starodavnem času pustinjsko mesto Faran, ki ga je Mozes kakor trdi arabska pravljica tretjem sedaj ga ni dru kranjski poroča glavnemu kr. deželne vlade kranjske, kličev ustanovil četrtem stoletji je imelo svojega škofa zega, kakor razvaline. Dolga je ta zelenica tri dobre ure. Skoro na robu smo naleteli na tropo Beduincev, kateri so tam šotorili. Najpreje smo zagledali več temnokožnih, črnoiskrih de- kmetijskega ministerstva zarad usta kateri so ovce in Koze pred seboj podili Sedaj djarske šol Ker je iz imenovanega dopisa je obstala tudi naša karavana, in se namestila blizo Dolenj- črnih šotorov beduinskih stva razvidno, da se ono še ustanovitvi te šole, ker še . minister- odločilo dati podporo prepričano, da bi bila ta sola kaj bolj obiskana ko slapenska, povabi si. deželni odbor kmetijsko družbo, da zadnja enako prvemu da c. k. poljedelskemu ministerstvu potrebna pojasnila. Tajnik g. Gustav Pire prebere uže sostavljeno prošnjo na ministerstvo, katera se odobri s pristav kom g. Brusa ' čimo prihodnjič Dokler smo mi kuhali in druge potrebe si oskrbovali, kukale so skrivaj Beduinke iz svojih šotorov, njih skoro goli otroci pa so letali okrog, ali se igrali med šotori. Od tu naprej je pot težavna, mora se iti v strm. po vrhu leži po potu več kot preveč debelega kamenja in velikih skal, preko ka terih se ljudje živali z veliko težavo naprej pobi g. W i t s c h 1 n a. (Prošnjo pri ob Vred.) Odbornik gosp. Kastelic poroča pismeno o izidu izpitov na družbini podkovski šoli. rajo, in naposled, se pot tako postrmi, da je treba vedno peš iti, kamelo pa za uzdo voditi. Po peturni, nepretrgani hoji v strm pride se na visoko planoto, na ono isto, na kateri so šotorili tudi Izraelci, in žrtvovali zlatemu teletu, ko se je Mozes mudil na vrhuncu gorskem. Uže ime prestavi mahoma človeka v sivo starodavnost, 216 nekdanji obrazi ožive v duhu pred njim, in s svetim nejše nasprotoval Gladstonovi politiki v Egiptu. Vse strahom stopi na ta zgodovinski znameniti kraj. Gledi, kaže, da lord Salisbury hoče opravičiti novo svojo po- pred teboj stoji veličastni Sinaj, orjaška granitna gro- litiko v Egiptu ravno na podlagi obtožb, katere se zoper mada, da človeka kar groza spreletava. Ravnina se Gladstanovo egiptovsko politiko nahajajo v dnevniku pozgublja bolj in bolj v dolino, in naposled se stisne Gordonovem. v jarek. Tu sredi temnozelenih cipres in mandelj Izvirnega ponatisa dnevnika, katerega se je koj stoji slavni katarinski samostan, v katerem uže štirnajst prvi dan prodal ves prvi natis, obsegajoč veliko tisuč stoletij gostoljubno sprejemajo kristijanske božjepotnike. iztisov nimamo v rokah, ampak samo posnetek i iz nemških časnikov. Ta se glasi: „Dnevnik obsega čas od n o Čudno tesno postane pri srcu potniku, ko v nemi, skoro bi dejal, v mrtvaški tihoti zasliši veselo in milo zvo- 10- septembra do 14. decembra. Kar zadeva prejšnji nenje. Katarinski samostan je močno, trdnjavsko, z vi- čas, prišlo je vse Arabcem v roke onim, ki so pri Mera vi sokim zidom zaslonjeno poslopje. Vrat nima nobenih, polkovnika Stewarta in njegove spremljevalce umorili, nadaljevanje dnevnika do smrti Gordouove pa je ostalo da je tim bolje zavarovan pred napadi jepotnika in njegove reči vzdignejo z vitlom trov visoko storen, tudi močno obzidan vrt roparji Bož 10 me- v Chartumu- Objavlj del poslal je G-ordon v enem in potem pride skozi zidan vhod na pro- svojih parnikov v Schendi kjer se bil smel izročiti Ta samostan je ustanovil cesar Justinijan. Na sredi 22. januarija t gleški pomočni vojni; vsled tega izročen je bil dne Ch \Vilsonu, ko je stopil na suho v stoji cerkev, visoka kupla njena sloni na vitkih stebrih. Schendiju. Tvarina, Katera je v knjigi razdelj na telegrafske formulare in delo pisana je aa v šest temu do- Okrog cerkve stoje velika, debelo zidana poslopja, v katerih stanuje do 30 menihov. Cerkev ima več kapel daja Gordon sam šaljivo opazko, tia se bo nadzornik in več jako krasnih mozaikov. Ena kapela stoji baje telegrafov pritožil zarad zlorabe uradnega papirja. Zadnje prav onem mestu katerem je grm gorel, ko se je besede, katere je dne 13. decembra pisal, bile so: „Ako Gospod Moz68u prikazal. Le golonog in kleče sme božje- v desetih dneh pomoč ne pride potnik se bližati temu mestu, drugače ne. Tik za sa več ne zahtevam kot 200 mož, je mogoče, da mesto pade. Storil sem, kolikor je mostanom se začne steza na sinajsko gromado razceplj ki je bilo v moji moči za čast svoje dežele Bogom ---------- — ^ i v/iiiciiiu , ai JV ----------o ------------ ' -J --------— ~ na dva vrhova; eden se naziva Mozesova besedah izrečen je glas, kateri se ponavlja po gora in eden Katarinska gora. Ljudska pravljica trdi da prvi vrh je pravi Sinaj a drugi da je Horeb od teh knjigi. Vse naredbe, katere mu je dopošiljal Baring iz Tako in na koder je Mozes poslan bil k Izraelcem v Egipt katerem je prebival nekaj časa tudi Elija, preden je ima Sudan popustiti" Kaire, deval je na rešeto ojstrega presojevanja prepoved poslužiti se Zobehr-a Mahdiju. -Ako pise proti v čem se tedaj loči ez vdrugič šel lazi navadno iz samostana, ker je najpripravniše stezo so nametane velike skale, da se gre kakor po stopnicah se jeli javkaj taoft iuuj j^iija, jjreueu jc 1 ^^ , , „ t ^^ ^ iyv>i} j^uj malikovalskim Izraelcem. Na Horeb .se Zobehr ali Mahdi prireduje lov na služne, ker po vseh poročilih je Mahdi največi lovec na služne. Prihod Zo behrov bil bi rešil Bebersko in odhod tukajšnj - » vaauv UU OU b4^ ek^^ui ]j\j ------------------- ---^ v pol ure prideš na veliko skalo, pod ka- posadke, na kar edino delamo. Prav za prav — do tero izvira močen studenec; tu lahko sedeš in počivaš, stavlja zabavljivo, bi se bile morale posadke Mahdijt Če ležeš še naprej, prideš do male kapele Matere Božje, udati, sitneži to, ki nam toliko truda prizadevaj in potem po visokih stopnicah, ki se vijejo med dvema Ravno tako ojstro obsoja prepoved Baringovo, rešiti se stenama, do samostana Elij ki je sedaj prazen. P™ti ekvatorj doli Dne oktobra piše: Ako bi Orjaška, zelo stara cipresa stoji na onem mestu, na katerem je Mozes prejel desetere zapovedi, če arabska mi bil Baring meseca marca pisal: „glej, kako se moreš // rešiti > kar bil gotovo smel storiti dalo se bilo 11. Pa. pravljica ve prav povedati. Le-sem prihaja vedno dovolj kaj storiti, in popihali bi jo bili proti ekvatorj božjepotnikov različnih veroizpovedanj; tudi Muhame- ako moje telegrame pregledate, videli boste, da ga pro danci so postavili tu malo mošejo. Po sinajski gromadi je stalo njega sim ukazov, ne da bi dobil kaj odgovora. Nihče ne ob dni mnogo sa- žaluj bolj potrate z denarjem in življenjem ljudi pa mostanov in poedinih celic, in prebivalo o Muhamedo- vem času do 40.000 menihov, nun in samotarcev. Sedaj javilo tega je na kratko kriva vlada. Ako bi se mi bilo brzo Glej » kako se rešiš u 9 vse jih ni več, davno uže legli so v prah bilo dobro. Pa nje pepel komaj nega veličanstva vlada nikakor ni hotela dovoliti, da bi da se sled pozna. Samotni orel se vozi nad vrhovi in bila posadko samo sebi prepustila in to je bilo v škodo prepadi, ali pa skače brzi divji kozel s skale na skalo. bi jaz všel, všel bi vladi njenega veličanstva To je edino življenje v tej grozoviti samiji sem pa ostal, pouzročil sem da , ker je vojna poslala nam Razgled z Mozesovega vrha nič kaj ni vreden, ta na pomoč. Baring dal mi je odločno povelj da vrh je prenizek; prekrasen in silen pa je razgled s dovoljenja vlade ne smem podati proti ekvatorj Horebovega ali Katarinskega vrha, ki mji nekaj malega telegrame v Stewartovem dnevniku) brez lej OP D napotja dela za 158 metrov visi Um Somer na jugu Na severno stran pa stoji peteroogljati silni Serbal in jati Politike vladine, da Sudan popusti, nočem preso Sudan je dežela pustote, ne vredna, da se poseda ob to pustinjsko gorovje bije rudeče morje, po katerem Cel6 politike, da se posadke puste poginuti, ne bom čepe temni otoki, kakor da se labodi voziio. Ali kai ie prerešetaval, toliko pa pravim, da bi bila morala vlada 4 i ^ « * m _ _ U V t/ « t w i • . • m 1 • • ta prirodina divjost in veličanstvenost znamenitosti, ki jo ima vsa ta okolica vsaka skala bila priča velikih dogodkov zgodovinski je tako rekoč Nj veličanstva storiti pogumen korak, in mi me seca marca, ko je bilo še mogoče, morala reči: „Glej, kako se rešiš", pa ne sedaj, ko imam po šestmesečnem vojskovanji dolžnosti nasproti ljudstvu. Baring ni samo Mnogovrstne novice. Dnevnik Oordonov. ne rekel: „Glej, kako se rešiš u ? ampak celo prepoved je izrekel zoper moj odhod proti ekvatorj Sedaj ne preostaja druzega vsled omahljivosti, kakor gledati > Ker smo v »Novicah spremljali junaškega generala kako se od tukaj umaknemo in deželo Turkom prepustimo. Ojstro sramoti Gordon vprašanja Baringova in Gordona na njegovi obče občudovani poti v Sudanu do Egertonova natanko po trenutku, kedar mu bo pošel njegove smrti, zanimal se bo gotovo tudi marsikdo za živež. Gordonov dnevnik angleško prijavljen sedaj, odkar je nastopil iviisnui, [JloC, Ud, UUJLLi o L C Lil J^^CllUuULLl lliici oVUJ' lado lord Salisbury, ki je svoj čas najodloč- veselje, v njegovih brzojavih gospodu je tako debelo Mislim • v pise da bom s tem Egertonom imel svoje srčna veselost, bržčas si dela življenje prav lahko. Vedeti želi natanko dan, uro in minuto, ko mi poide živež in strelivo. Ravno, kakor človek na bregu, ki je videl, da se je njegov prijatelj uže večkrat v vodi potopil in mu kliče: „Stoj, stari prijatelj, in naznani mi, kedaj naj ti vržemo rešni pas! Vem sicer, da si se uže dvakrat do trikrat potopil, pa vendar bi bilo škoda vreči ti pas, dokler nisi v najskrajnejši nevarnosti, in jaz bi to rad natanko izvedel, ker izrastel sem v šoli natančnosti". — Večkrat pečal se je Gordon v svoji sili z mislijo samo-umora, toda zavrgel jo je kot brezbožno: »Premišljujem, jeli bi, ko bi bilo mesto v rokah sovražnikov, ne razstrelil palače in vsega, kar je v nji, v zrak, ali pa se vjeti dati in trpeti. Razstreljenje bilo bi najkrajše, med tem, ko drugo pomenja dolgo in hudo trpljenje in poniževanje vsake vrste. Mislim, da se odločim za drugo, ne iz strahu pred smrtjo, temveč zato, ker je prvo, kolikor toliko podobno samoumoru, kateri stvar božjim rokam odtrga." Gordon zavrgel je mnenje, kakor da bi bilo Wol-sely-evo pomočno podvzetje zaukazano zavoljo njega, temveč da je to storjeno v rešitev časti angleške. On piše: „Jaz sem bil pomočni vlak št. 1., oni so pomočni vlak št. 2. Kar mene zadeva, mogel bi, ako bi hotel, vsak trenutek stran priti. Pa kaj bi se zgodilo, ko bi jo pomočni vlak št. 1. popihal in bi parniki prišli v roke Mahdijeve. Mi dva pomočni vlak št. 1. in št. 2 sva oba odgovorna za čast Angleške. To je prava logika. Jaz prišel sem posadki na pomoč, pa spodletelo mi je. Earle pride tudi v ta namen in nadjati se je, da mu ne spodleti. Osebe Gladstonove omenja samo pri dveh prilikah: „Kdor bi bil pred poltretjim letom trdil, da ne pojde Gladstonov kabinet samo v Egipt, temveč, da podvzame dve ekspediciji v Sudan, tega imeli bi bili za blaznega. In vrh tega trdi Gladstone v nekem časniku, da je prisvojitev Egipta nemogoča zarad svoje zveze s Sudanom. Pri drugi priliki sramote primerja Mehmed Bej Ho-ratima zarad njegovega visocega zavratnika pri srajci z Gladstonom. Za zmešnjave v Egiptu in Sudanu dela odgovorne poglavitno tri može, prejšnjega kontrolorja Sir Ankland Colvina, Sir E. Maleta in Sir Charl Dilke-a; diplomate imenuje domače zajčke, kateri v uradnem smislu niso pošteni. On misli, da je „sirena" Malet v Bruselj u vesela in židane volje, ker misli, da je vse dobro storjeno, kar je v Egiptu napravil. Draži ga mišljenje, da bi se mu v Hartumu dobro godilo. Kdor br-zojav Egertonov bere: „N. V. vlada ne odobruje Vašega predloga, da bi se turški in drugi vojaki rabili za vojaške namene v Sudanu, ako tedaj v Sudanu ostanete, naznanite svoje razloge" — mogel bi misliti, da tukaj živim v potrati, in vendar ga ni, ki bi tako rad od tukaj šel, kot jaz. Razlogi so v silno predrznih Arabcih. Sicer pa priznam, da sem nasproti N. V. vladi zelo ne-podložen. Ko bi bil jaz načelnik kabineta, bi se sam nikdar ne rabil. Za može, kakoršen je Dilke, ki vsako besedo pretehtavajo, moram pravi strup biti. Rad bi vedel, koliko so vlado stali brzojavi o Sudanu. Za Mahdija imel je toliko več zasramovanja, kolikor več je izvedel o njemu, posebno odkar je zvedel, da nosi pod nohti prstov poper in je z njimi potegnil čez oči, kedar je za potrditev svojega zagotavljanja potreboval solz. — „Ker točenje solz velja za izraz odkritosrčnosti", nadaljuje zabavljivo, priporočil bi ta recept ministrom kabineta, kedar hočejo opravičiti kakoršno opravilo. — Stan Mahdijev v obče pa je smatral za tako trden, da sklikne: Ako bi bil jaz Mahdij, smejal bi se vsi Evropi! Zabavne stvari. Janče mora mesti. • (Po „T. T." Bedenek.) Le enkrat imel je Janče toliko poguma, da se je svoji ženi vstavil; le samo enkrat potem pa nikdar več ne! Zgodilo se je bilo pa tako-le: 1 Takoj drugi dan po poroki ustala je Meta po za- jutreku izza mize in šla po smetano, s katero je pinjo do vrha napolnila. Tisto je potem Jančetu tako v na- potje postavila, da bi bil moral pač slep biti, ko bi ne bil videl, česa bo treba. Prvi teden se človek vendar-le še ne sme prepirati, toraj Jančetu pač ni druzega ostalo, kakor da se je nad pinjo spravil in je medel, da je vmedel. Meta se mu za to ni niti z besedico zahvalila, pač pa ga je med izpiranjem mleka tu pa tam tako prijazno in ljubeznjivo smehljaje se pogledovala, da se je Jančetu uže to zadosti zdelo. Kaj je bilo toraj bolj umevnega, kakor to, da se je Janče drugo jutro zopet k pinji vsedel, katero je Meta predenj postavila, kakor včeraj. Opozoriti moramo, da so imeli toliko krav in tako razvito mlekarstvo, da so morali vsak dan mesti. Tako je bilo toraj tudi tretji in četrti peti in šesti dan; pri tem ostalo je tudi drugi, tretji in četrti teden. Janče je medel hote ali nehote, ker je moral, če tudi mu ni nihče ukazoval. Vse bi še bilo, le to mu ni šlo v glavo in ga je silno jezilo, ker je njegova žena pinjenje smatrala za nekaj, kar se samo po sebi razume, da janče opravlja, in da mu ni nikdar ne lepe besede, še manj pa kake zahvale v tem smislu vedela. Da bi ji pokazal, kedo je gospodar v hiši, sklenil je, da prihodnjič ne bo več medel, če ga Meta ne bo prosila, naj bo kar hoče! Drugo jutro je pinja uže zopet do vrha napolnjena na svojem mestu Jančeta čakala. Janče je ravno kar zajutrek pod streho spravil in je še nekoliko posedel, češ, žena bo uže videla, kako in kaj, in ga bo morda vendar-le prosila. Toda nič! Meta ga ni, ali pa ga ni hotela razumeti. Klobuk je vzel in na dvorišče je šel. Ondi je zopet malo počakal, morda ga vendar-le še pokliče, — pa nič — ne besedice ne ! Ne vede, kaj bi storil, krevsa po vasi; tu pa tam nekoliko postoji in se obrne, češ, morda bo za njim prišla in mu rekla, da naj gre mest. Ni je bilo. Kmalu je bil konec vasi in vest ga je pekla. Zdelo se mu je, kakor da bi bil kako hudodelstvo storil in čez polje jo proti gozdu vreže. Sam sebi se je zdel podoben večnemu popotniku. Rad bi bil uže zopet doma, ali kje je še poludne in kosilo; brez tega bi pa Janče na noben način ne ostal, da dvakrat na dan bi rajše medel, kakor pa enkrat ne kosil. Oziral se je okoli, toda zastonj. Nič ga ni veselilo, še za svoje lastno imetje se ni zmenil. Jezil se je nad celim svetom, jezil se je nad svojo ženo, pa tudi, če Vam smemo zaupati, sam nad svojo budalostjo. Nikdar še, odkar uro nosi, ni še tako pogosto na-njo gledal, kakor ravno danes, in se je v dnu srca razveselil, ko je konečno poludne zvoniti slišal. Sedaj pa le domu! Čem bližje pa je bil doma, tem tesneje mu je krog srca prihajalo; konečno jelo ga je nekaj tiščati v prsih, kakor hudodelca, kedar porotniki čezenj sklepajo svoj „kriv" ali „nekriv", o življenji in smrti. 318 Kaj bo ona rekla pa vendar mogel vedeti; zdelo se mu je višji se uklanjajo; vsled tega slovenski narod na Gori da se prav gladko ne bo izteklo zakonskega viharja bo na vsak način zmotil Še nikdar, odkar sta mož in sladkeje smehljala; še nikdar mu sila pripravila, kakor ravno danes. Jo j Nekaj škem in na Primorskem sploh ni bral spodbudnega pa 9 žena kako seje stirskega^ lista, kakoršne so škofje slovanski razglasili Potem pa naj se po drugih tudi slovenskih deželah se mu ni žena vspnejo nižji služabniki in verniki v obče tako dobrega ko- v največe veselj Vse to pa je Pinja 9 oh še vedno je stala, kakor jo je pustil jejo 9 Meta ni prav nič rekla, tem več očitanja kazala mu je pa še vedno ondi stoječa pinja. protiavstrijskim življem, ki poskaku da preleti uteg- da se jim tako dobro godi. Ni čudo Dalj 9 150 jo je gledal, tem bolj zmeden je postajal in jed mu kar doli ni hotela! Ona pa, Meta namreč, vichu na čast Lahone strah, kedar je samo kaka govorica, da_____0 nila nastati kaka sprememba v vladnem osobji na Pri morskem. Pač pa so hoteli od laške stranke zadnj napraviti glasben večer goriškemu župan dr e dni Mauro se za pinjo še zmenila ni, in je ven in notri memo nje ko je bil od italijanske vlade odlikovn hodila, kakor nič ne bilo vkrenil Niso še prav dobro odkosili, in uže je Janče nekaj j? Umedeno mora biti in najbolj pametno bo, Janče če se boš takoj nad pinjo spravil u 9 kot oficir reda ital. krone. Isto odlikovanje je došlo tudi ' . okr. glavarju goriškemu baronu Rechbachu, obema, zastran lanske ribiške konferencije v Gorici. Znano je7 da so lani vsi irredentarski listi zagovarjali Kjožjote, to je, neavstrijske ribiče, in kakor se sodi, ni bilo brez Od mize je vstal in se k pinji vsedel štrbonk, štrbonk, štrbonk" unifesti se pa le ni hotelo. Štrbonk 9 pelo je kolče uže celo uro 9 vzroka veselje na Italijanskem vah one konkurencij 9 ko so izvedeli o razpra To je pa vendar od sile! Odkar je medel, še nikdar ni toliko časa potreboval Lahi zopet namerjajo, potem, ko jim je bilo enkrat spodletelo, osnovati popularno banko. O trgovinskih skladiščih ali konsumnih društvih Ker je smetana dolgo tukaj stala, se je pregrela slovenski zahteval katera je lani narod pa zdaj od naše strani vse molči zato se neče umesti misli Janče Strela božja!" Večer se uže dela, Janče pa še bolj hiti. litike Le tako naprej, pa pridemo dalje, gospoda domače po še umedel! Vtrujen si nekoliko oddahne. Sedaj pa tudi Meta eno zine: Ljubljane. „Die deutsche Staatspartei in Krain Ni še preteklo deset tednov ko se je baronu s Križke Pojdi Janče, pojdi in ne bodi neumen mleka ne boš nikdar vmedel sediš > , pinjenega če tudi celo noč pri njem Posmejala se mu je in venkaj je šla. Janče je pa zazijal, kakor žejin kapelj in zabliskalo se mu je, kakor bi mu bili elektriko v glavo napeljali. Ona sama, njegova Meta, je toraj uže dopoludne umedla in je njemu, upornemu Jančetu pinjenega mleka v pinjo nalila grajščine potrebno zdelo, s svojega predsedniškega stola pred volitvami za državni zbor očitati naši narodni stranki, skupne državne zveze. da dela na odtrganje naše kranjske dežele od Vsak pošten Slovenec zavrnil je ono nevredno sumičenje Danes pa smo zopet prisiljeni, nekoliko ogledati si gibanj delovanj ših „Deutsch-Krainerj No za poKoro » tolikošnemu razumu ženske glave naj se v ki so Schul- vereina;' v naš gorenjski Tržič, minulo soboto pa so napravili na ljubljanskem kazinskem vrtu pod pretveza prejšnjo nedeljo šli ogrebat nov roj nemškega TTAtiAlrin U ^ « X ._______* 1 • fTl v • v • i i bodočnosti ustavlja, komur drago X rt K A %-v-v ii več ne bom Tako jaz 5 Janče i se uze privezavanja novega traka k zastavi nemških turnarjev liko-nemšk čanos t Janče sklenil in pri tem je ostalo je Janče Meti brez ugovora medel Odslej Nemški turnerji, udje nemškega „Schulvereina X Naši dopisi. Gorice 6. jul. (Izv. dop.) Včeraj je vsaj „Bralno godba, polna je široka cesta med vrtom , če-^ gar najvnetejši pokrovitelji so, kakor znano, nekateri c. k. profesorji, udje nemške kazine in vse drugo, kar se čuti dosti nemško, zbralo se je na odprtem vrtu kazinskem, ki je glede javnosti del najlepšega in najbolj ob-iskovanega sprehajališča „Zvezde". Posebno, če je, kakor je bilo minulo soboto večer, na kazinskem vrtu glasna sprehajališčem m podporno društvo v Gorici*4 praznovalo tisočletnico v Zvezdi odličnejšega ljubljanskega prebivalstva sv. Cirila in Metoda. V cerkvi sv. Antona je bila ob . uri zjutraj peta sv. maša z molitvami; došlo je bilo še dovolj društvenikov in nekaj drugih rodoljubov. Drugače ni bilo v Gorici ne duha ne sluha v spomin pre-imenitnega dneva. Brdih pa se je v Bilja ni bla goslovila podoba sv. Cirila in Metoda, in se je nadjati da je po prizadevanji „Slov enskega Jeza" dosto obilo naroda na to svečanost. ) f Glede na Brda se vsaj _ „ „ w . In kako slavili so zbrani ;;Deutsch-Krainerji", katere križki baron prišteva avstrijski državni stranki privezavanje novega traku? Na to nočemo odgovarjati mi, ampak odgovarjajo naj dogodbe same. Govori se sicer o napitnicah, katerih ne moremo verjeti, tedaj preskočimo, tudi o pesmah, katere se rade prepevajo in z navdušenjem poslušajo v onih krogih ne morejo še izgovarjati, kakor da bi narod kalil mir. ne bomo govorili. Ako pa je sred slovenske dežele in Gorici je pa za to kaj lepa pretveza; lani je volk v sredi cesarju in državi naši zmiraj zvesto udanega očital jagnjetu, da mu na spodnjem potoku moti vodo. ljubljanskega mesta nad ono družbo vihralo brez števila Letos je bilo isto jagnje mirno tudi pri svojih volitvah, pa vendar hočejo, da je volka razburilo ob istih volit vah, in tako mško-državnih t tedaj pa mislimo da mirna Bosna. Podpornemu in bralnemu Nemcev med nami govorimo iz srca vseh Slovencev pa tudi domoljubnih ako tako, zvestobo za našo skupno društvu so namreč tudi letos prepovedali blagoslovljenje domovino žaleče početje — najodločnejše zavračamo in zastave; odboru je upadel pogum, da si ne upa do dru- obžalovanje izrekamo, da je bilo sred bele Ljublj 3/ D G k SJ gih instancij, in oni, ki se je bil zavezal lani javno s tacega mogoče. — Domoljubje in zvestoba~cesarju niso častno besedo, da bo skrbel, da se bo zastava vsekakor nam prazne besede, zato pa naj se nam nihče ne čudi blagoslovila častno, sedaj molči ter narodu niti ne po- ako nas oblije rudečica nevolje in pravične jeze. r jasni vzrokov, zakaj naj še nadalje trpi. Pa saj je pri hočejo imeti drugod. Naj- nas navzgor vse tako, kakor In kaj se je zgodilo dalje ? Izmed mnogobrojno zbranega občinstva začelo se 219 je brlizgati in sikati kazinskega vrta pa je pridivjal Knjižica ima na vsaki (levi) strani deset predalov njen predsednik^Anton vitez Ga ribo ld i, pred nekaj v katere poverjenik v poljubnem redu piše imena aH , .1. v , , . , znamenja udov svojega okraja; na eni strani ima torej leti naroden deželni poslanec idrijskega mesta tedaj gotovo trd Nemec, in udrihal je s palico po glavi ne- deset udov prostor. Vsak ud plača na mesec kega mladega človeka, kakor mlatič po snopovji darstvo videti to, prijelo je---tepenega. dvombe za to da ga Re brez reši iz rok razjarjenega viteza na leto 12 krajcar in zato se razteza od vsacega predala proti Ker nismo osebno videli teh dogodeb, nočemo nadalje- leto in za sto udov desni dvanajst mark po krajcarji, ki se prav lahko ena od druge trgajo. Knjižica je tedaj preračunjena za eno vati popisavanja nadrobnosti Obžalujoči take naši deželi nečastne dogodbe in žaljenje postav silj krbet za j m smo vendar vprašati v Ljublj kd menie i n m a Jeli Marke se jemljo od desne proti levi strani, e I. M. na prvi marki pomeni „prvi mesec Zna u na drusi marki ..drugi mesec" itd 9 O neznano, kaj pomeni v slovstvu državnega redarstva Krajcarski doneski se pobirajo mesečno za M odvrnit o redov? škimi zastavami pa Gospodom pod velikonem smo zelo hvaležni, da se pred krajcar se odtrga udu v potrdilo ena marka njegovega predala, in sicer tista, ki ima številko meseca, za ka- vsem svetom pokažejo v svojih pravih barvah križkega barona držav > to je terega plačal zaslužen ve liki obrtnik, ki je ustanovil svoj čas s Terpincom, Kri Gospod Valentin stranka! Zeschko, zelo Ce kdo želi za več mesecev skupaj dati udnino, iz roči se mu ob enem toliko mark, kolikor je dal kraj carjev. Ako hoče kdo več na mesec plačevati, nego 1 kraj sperjem in Galletom skupaj Vevško papirnico, umrl je car, odpre se za-nj v knjižici toliko predalov, kolikor preteklo nedeljo po kratki bolezni v 78. letu svojega mesec krajcarjev življenja, potom ko je še pred malimi tedni krepak ob- izroči. daj toliko mark se mu tudi ob enem hajal svojo zlato poroko Jugoslovanski klub začel je zopet strašiti po menje, da je obrablj Marka naj se pri plačilu nekoliko natrga, v zna nekaterih slovensko-štajarskih krogih Ako v resnici Po markah, ki še stoje v knjižici, poverjenik lahko kedo misli na osnovo takega kluba, vprašati bi ga mo- vidi, kateri udje so uže storili svojo dolžnost, kateri pa One, ki so pozabili na mali donesek, naj blagovoljno sku rali resno, jeli se jim zdi verjetno, da se ojač ^ ______________ pina slovenskih poslancev, ako od sebe odbacne naj zve- potirja in jim izroči zaostale marke stejše svoje zaveznike, na priliko take, kot tirolskega Greuterja, ki je v zadnji budgetni razpravi več pripomogel , da se odstrani glavna zapreka naše narodne Ko kak ud plačal, a ne hotel marke vzeti naj enakopravnosti, kako slovenskemu narodnjaku jih poverjenik kljub temu odtrga, a potem takoj uniči Prejeti denarji se v poljubnih časih pošiljajo v bilo mogoče najbolj vnetemu Ljubljano ali pa koncem dvanajstega meseca, torej ta Namene imajo gotovo vsi slovenski poslanci enako prave, slabo pa bi skrbeli za krat prazna ko je prodanih vseh 1200 mark in je knjižica svoj narod, ako bi segali po sredstvih, katera bi jih pri- knjižica zadnjim zneskom vred priloži naj se tudi peljala naravnost v roke nasprotnikov nažih Odločno Pred pošiljatvijo naj si poverjenik od nabr napačno pa je tudi, ako bi hotel posamezni slovenski denarja vračuna poštnino, da ne bode sam na škodi _ - to bi bila naša poslanec hoditi svojo lastno pot poguba!^ Cešnjev somenj v Ljubljani pretekli ponedeljek bil je vkljub slabemu vremenu dobro obiskan, prignalo se je nad 1400 živine in kupčija je bila dobra. ojaška oskrbovalnica v Ljubljani razpi Denar in pisma naj se pošiljajo pod naslovom Krajcarska podružnica (Dr. Jos. Stare) Narodnega Doma v Ljubljani celo suje oskrbovanje vojakov v Toplicah od L junija 1886. telegrafično dobil je odbor ponudbe od odličnih rodo Poverjenikov se je uže veliko število oglasilo do 31. avgusta 1886. 1. in v Ljubljani od 1. septembra ljub o v do 31. avgusta 1886 s temi stvarmi 1885 lama in d 1885. v omenjeni oskrbovalnici (Verpflegsmagazin) pač najlepši dokaz, da je ideja krajcarske po o družnice padla na rodovitna tla Ponudbena obravnava bo 13. julija . Ta Na delo tedaj rojaki _ _ »Ljubljanski Zvon." Vsebina VII. številke tega sprejema ponudbe, pa le pismene in zapečatene do 13. leposlovnega lista našega je spet jako lepo izbrana in iulija "- 1 " ........ 1885 vsa razjasnila in sicer do 10. ure dopoludne, da pa tudi mnogovrstna; prinaša namreč te spise: 1. Gorazd: Caša nesmrtnosti" ------- - -------1- " ^ . . . U^UlllUUOll , pu Razpisanih je vec ustanov za vsprejem kranj- Spomin in želja. Pesem. povest v verzih. P1 a v i c a: oziroma skih sirot v deško ali v dekliško sirotišnico sirotinskih štipendij za prejemanje na roko. Prošnj Dr. Fr. De tel a: Veliki dokazili pošljejo naj se do 15 gust 1885 ! Z za grof. Zgodovinski roman. (Dalje.) Bajke in povesti o Trdina: Gorjancih, 22. „Pod hruško". L. ljubljanske sirote mestnemu magistratu, za sirote iz de žele pa dotičnim c. k. okrajnim glavarstvom Krajcarska podružnica »Narodnega Doma Podgornikova: Glasbena vzgoja v Slovencih. (Dal.) \ Ivan Vrhovec: »Slavni Slovenci. II. P. P. Gla- » Je Ljubljani ima uže nad pričela uže svoje delovanj 5000 udov in te dni prične njen odbor poverjenikom Kersnik: var. (Dalje.) Svoj mir: Drobne pesmi 3 7. Jos. Stritar: Pogovori V. Fr. Leveč: Vod nikovi pesmi: „Premaga" in ,,Mirov god". razpošiljavati knjižice z markami. Vsaka knjižica ima H*" ^vjkj. . Agitator". Roman. (Dalje.) 10. Janko 11. Jos. platnicah o d, kako pobirati doneske. Da se nam »i * ^^guatui . iiurnau. ^aijo.; - 11. eJ U S. Suman: Odgovor na Strekeljevo kritiko moje slovnice. reč olajša poverjeniku nabiranj zneskov, kakor jih pobira krajcarska podružnica, mu odbor knjižico s krajcarskimi markami v roke kontrola tako malih daje 12. Književna poročila IV. S. Rut ar: Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev. 13. Slo venski glasnik: Poziv slovenskim pisateljem. Nove knjige slovenske. Vsled tega nima poverjenik nikake sitne pisarije; Landeshauptstadt Laibach". prejetih krajcarjev ni treba posebej zapisovati, ne po- Reformation in Krain". n sebej shranjevati; kolikor mark mu nazadnje manjka v knjižici, toliko krajcarjev je prejel, toliko jih mora od dati v Ljubljano. Fiihrer durch Krain und die ^Truber Primus und die Archiv fiir slavische Philo- logie". » Književnost hrvaška. 14. Kalan: Šah. H Ljubljanski Zvon" izhaja vsakega meseca 1. dan v zvezkih po štiri tiskovne pole velike osmerke obsežnih 220 p* ter stoji za pol leta samo 2 gold. 30 kr.; za četrt leta se sedaj misli, poda se naš cesar začetkom meseca av gold 15 kr. Posamične številke stoje po 40 kr Prejšnjih letnikov se dobivata samo še nevezana po gld 5 po gold. 20 kr ------- v Bonačeve platnice krasno vezana in III. letnik, nemški cesar Nemška gusta v Išel, kjer ga namerava dne 8. avgusta obiskati Vabilo k slavnostni besedi z bazarom Narodnemu domu u korist berlandski katero priredita čitalnica ljubljan- vodstvu Brunsviškem Skupni državni svet sprejel je jedro Bismarkovega zahtevanja, po katerem je vojvoda Kum- izključen od prestolnega nasledstva v voj se naša vlada vuuviu u. uurnu , AUIV.1 V pili CUlia ^iLaililLČl ij U Ulj O ska in društvo »Narodni dom" v spomin sijajnih dni 1883. o navzočnosti Njih Veličanstva presvitlega cesarja vprašanj v prostorih čitalnične restavracije v nedeljo 12. julija s sodelovanjem c. Vspored godba. godba. Komčar operi vojaške kapele baron Kuhn št. 17 Morlev: „Fanfare des Cuirassiers", svira je Kakor smo uže svoj čas omenili, po veljavnih dogovorih ni vtikala v to Cesarju Viljemu prilega se kopanje in mu toliko pomagalo, da je mogel nekoliko sprehoditi se. Francoska. — Mirovna pogodba s Kitajsko potr- Babiere: Ouvertura Slavnost operi Olga U go J? Perdita svira Campa u svira godba gosp. Trstenjaka. Herold: Ouvertura dila se je dokonečno, pa ravno, ko se je to zgodilo padli so Anamci francosko posadko v trdnjavi tako. na Hue da se je bati nadaljevanja ravno končane vojske 7 i poje moški zbor čitalnice potpourri, svira godba opere godba. 6. Tovačovsky: „Na gorah u Spanjska Tukaj se kolera bolj in bolj širi ljub*v ?? Faust u svira godba Strauss: »Noč v Benetkah" Gounod: „Ljubka cvetka" iz umira za njo po več kot 600 obolelih na dan podal se je zadnje dni v bližnji Aranj 7 Vilhar Mrtva Pesen za tenor Ivan Meden 10 VI*. t/, a. KJ. t iiiiul . „XTXitVO, JU J ti LI O li V spremljevanjem orkestra, poje sprejelo . Kralj , mestecu s 5000 prebivalci, kjer jih obolevalo po 200 na dan. Ljudstvo je kralja vračajočega se v Madrid navdušeno opere ,jSemiramide", svira godba ni U ^^ ^ 1 m______ Rossini: Introdukcija in zbor iz ll Bacho ciska Hamlet svira godba. 12. Thomas: Introdukcija ■ u _____i o T T_____• i TJ J svira godba. 13. Šantelj: »Kranjska dežela", bistveno omejeno Fran operi u Angleška gosposki zbornici razpravljal je Salisbur,, obširno vprašanje Afgansko in Egiptovsko, naglasujoč, da je gibanje vlade glede prvega vprašanja poje moški zbor čitalnice 14 godba m ^ v * vt a. -m. • vj * c* ka, kj kj • o godba. 15. Vilhar-Šantelj: „Jamska Ivanka . ker mora zaveze svojih prednikov Strauss: „Nagajivka", izpolniti. Razprave med Rusko in Angleško vrše se z 16. Eisenhut Moj ljuba v u " jauuu. »c.Jv/ja. ljuuav , osmospev, puj< gospodje: Razinger, Pribil, Stamcar, Pelan, Kruleč, Pu > ? cihar, Nolli in Paternoster. 17. Millocker svira godba 18 Putnica Začetek ob ?? Gasparone svira resno željo, da se reši prijateljsko, in kakor upa, se je take nadejati. Vendar pa se tem razpravam v očigled razmer v deželah onega dela sveta ne more prikladati poj o > odločilni pomen > to more vtrjevanje meja z odloč Novičar iz domačih in tujih dežel. uri zvečer, nostjo nadaljevati. Težave pri egiptovskem vprašanji imenuje ministerski predsednik velikanske, nadeja se pa, da se bode tudi to vprašanje srečno rešilo. Zbornica poslancev sprejela je z 263 glasovi proti Dunaja Pričele so se razprave naših mini 219 predlog Beac da se Brodloug izključi od prisege strov z ogerskimi zarad ponovljenja pogodbe, v ta namen imeli so v soboto naši ministri posvetovanje, da se dogovore, kako postopati in katerih načel se držati Nasproti mnenju, katero se in iz zbornice, akoravno je Gladstone proti govoril pri skupnih obravnavah je čulo po časnikih, da se državni zbor šnide koj zr- Zitna cena v Ljubljani 1. julija 1885. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 15 kr. četkom meseca septembra, čujemo iz zanesljivega vira, 7 gold. 80 kr. — turšice 5 gold. 50 kr. da sedaj še merodajni krogi mislijo, državni zbor skli- 53 kr. sorsice banaške 6 gold* cati V Č od 15. do 20 ptembra verifika gold. 85 kr. ječmena 4 gold. 87 kr. prosa 5 gold. 85 kr. ciji več volitev obetajo se jako ojstre razprave. Kolikor 36 kr. — Krompir 4 gold. ajde 5 gold. 4 kr. ovsa 3 gold» kr. 100 kilogramov. Hohen wart Izvrševalnemu odboru narodnega kluba došlo je sledeče pismo prevzvišenega gospoda Karola grofa Castitim volilcem državno volilnega okraja kmetskih občin gorenjskih! Pri volitvah za državni zbor, dne 28. maja t. 1.. me je volilni okraj kmetskih občin gorenj katerega sem uže 12 let imel čast zastopati v državnem zboru, vnovič odlikoval z izvolitvijo skih, za svojega državnega poslanca. Prijetna dolžnost mi je, da vsem svojim častitim volilcem za ta dokaz zaupanja me veseli in časti, izrekam svojo najsrčnejšo zahvalo. Počastilo me je pa tudi deželno glavno mesto Ljubljana s trgovinsko in obrtnijsko zbornico v Ljubljani z izvolitvijo za državni zbor. Odločil sem se sprejeti to poslanstvo, ono svojega starega m meni jako drazega volilnega okraja, pa ob enim potom c. deželnega predsedstva odložim v roke svojih častitih gospodov volilcev. Prosim Vas pa sprejeti zagotovijenje, da bom vender isto tako vselej pripravljen v državnem zboru potezati se za Vaše posebne koristi in pri tem po vseh svojih močeh podpirati onega, katerega namesto mene za poslanca izvolite. Sprejmite še enkrat mojo najsrčnejšo zahvalo in ohranite mi tudi še v prihodnje prijazen spominj. Na Dunaji dne 5. julija 1885. Karol grof Hohenwart r. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Liubljani.