P5F novice Kaj nam prinašajo ustavne spremembe iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ob prebiranju amandmajev k slovenski ustavi pojnislim, kako uresničujemo zamisli in sklepe Zbora odposlancev slovenskega naroda, še toliko bolj, ker je ravno v našem mestu potekal Zbor odposlancev slovenskega naroda, na katerem so bili postavljeni temelji slovenske državnosti. Ponujene priložnosti ob razpravi amandmajev zato ne kaže zamuditi, še toliko bolj, ker imamo sedaj priložnost povedati svoja mnenja in stališča, posebno na področju družbenopolitičnega sistema in temeljnih načel Ustave SR Slovenije. Delovni osnutek amandmajev k Ustavi SR Slovenije nam ■ ponuja variantne predloge. Na področju skupščinskega sistema nam predlogi ponujajo ohranitev sedanjega načina delegiranja delegatov v občinsko skupščino ali pa delegiranje stalnih delegatov, kar je bila praksa v drugih republikah. Druga varianta pa nam ponuja oblikovanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z neposrednimi tajnimi volitvami delegatov. Vse navedene možne rešitve nam omogoča zvezna ustava. Naslednje vprašanje je oblikovanje zborov republiške skupščine. Za zbor občin naj bi delovni ljudje in občani volili svojega delegata na neposrednih tajnih volitvah, za zbor združenega dela pa v reprodukcijsko povezanih subjektih, za kar je potrebno določiti volilne enote. Ohraniti pa moramo načelo, a je zastopanost v zboru združenega dela republiške skupščine takšna kot sedaj. Posebno vprašanje je družbenopolitični zbor. Že takoj na začetku so se pojavile polemike o njegovem preoblikovanju v splošni zbor ali pa ukinitev, o čemer razmišljamo v naši občini, ter o vlogi SZDL pri vodenju kandidacijskih postopkov. Zahteve delovnih ljudi in občanov po neposrednih volitvah ob razpravi o amandmajih k Ustavi SFRJ moramo uveljaviti. S tem pa se nam odpirajo nova vprašanja o odpoklicu delegatov ter njihovi odgovornosti za delo v skupščini. Vsa odprta vprašanja v zvezi z neposrednimi volitvami nosilcev najodgovornejših funkcij v republiki in občini so rešljiva, zato nas argumenti proti neposrednim volitvam ne smejo ustaviti. Kazalo bi spremeniti tudi 191. člen Ustave SR Slovenije, ki določa način izvolitve predsednika občinske skupščine. Brez te spremembe se bo zgodilo, da bomo »očeta naroda« volili neposredno na tajnih volitvah, »župana« pa posredno prek delegatov. S predvidenimi spremembami se želi poseči v pristojnost občine v smislu večanja pristojnosti republike. Tovrstne rešitve moramo temeljito analizirati, saj to pomeni centralizacijo republiške oblasti. Z ustavo moramo opredeliti način, na podlagi katerega bomo opredeljevali nacionalni interes in ga tako skupno urejali v republiški skupščini. Samoupravne interesne skupnosti v ustavi ne bi smeli predpisovati kot obvezne. Zastavlja' se vprašanja, ali je smotrno nadaljnje ohranjanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti v občinah kot četrtega zbora občinske skup-ščinel Nekateri predlagajo, da bi del pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti prenesli v zbore združenega dela oziroma združenje sorodnih samoupravnih interesnih skupnosti. V prispevku je predstavljen samo del predvidenih sprememb ter vprašanj, ki se v tej zvezi pojavljajo. Zato naj bi polemična javna razprava prispevala k takšni Ustavi SR Slovenije, kot si jo večina želi. Seveda vseh odprtih vprašanj v tej fazi ne bo mogoče realizirati. Treba pa jih je registrirati in prihraniti za novo ustavo. Zato javne razprave ne bomo omejevali zgolj na predložene amandmaje. Kljub temu pa moramo z razpravo zaključiti v razumnih rokih, vprašanja, pri katerih ne bomo dosegli soglasja, pa pri sprejemu izvzeti ter o njih nadaljevati razpravo. Urban Dobovšek Petek, 21. aprila 1989 IIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo dan OF praznik dela DPO, SO, uredništvo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii Izkušnje za današnjo rabo ...m,mm,im mi .............um um iiiiiiiiiiiiiiiuiii Prazniki pomenijo pogled v preteklost. To so spominski dnevi na sprejem najpomembnejših odločitev v zgodovini naroda. Pomenijo izvirne mejnike v izgradnji sedanjosti. Njihov smisel ni v dogodkih, njihovem poveličevanju, temveč v vsebini Odločitev ter njihovem uresničevanju. 27. april je resničen, izviren praznik Slovencev. To je obletnica ustanovitve Osvobodilne fronte. To je organizacije, ki je za uresničevanje konkretne naloge organizirala enoten nastop naprednih, svobodoljubnih, napredno mislečih Slovencev. Organizirala je oborožen odpor proti okupatorju, organizirala je svojo vojsko, v čas'u borbe je organizirala oblast ljudstva. »Da bo svojo popolno nacionalno svobodo tudi sam dosegel, se mora slovenski narod še danes z brez-občutno enotnostjo boriti proti vsem tistim, svojim notranjim sovražnikom, ki mu odrekajo pravico do samoodločbe. Pravica do vključno s pravico do od-ceptive in pravico do oblikovanja lastne državnosti, je najvišja nacionalna pravica slehernega naroda. Komunistična partija Slovenije bo to samoodločbe, pravico slovenskega naroda z vso doslednostjo zastopala in se zanjo bojevala. Naj si nam zaradi tega nihče ne drzne očitati, da postavljamo kitajske zidove med slovenski narod iti bratske južnoslovanske narode.« Boris Kidrič iz članka v glasilu KPS — Delu, 1. 2. 1942 Udeleženci proslave na Pugledu, aprila 1978 kanja skupnega, kar edino lahko imenujemo demokracija. Današnji čas je posledica našega dosedanjega dela. Vsi smo v njem sodelovali z možnostjo večjega ali manjšega vpliva na dogodke. Izkušnje, ki smo jih pridobili, so pomembne za današnje ravnanje, samo zavedati se jih moramo. Vse nas druži ideja svobode, bratstva in enotnosti, samoupravljanja, neodvisnosti. Pogoji in izkušnje življenja vsakega posameznika in naroda dajejo tem idejam nove dimenzije, skupaj pa bomo morali poiskati, kaj je v teh idejah skupnega in kako bomo te skupne poglede uresničili v vsakdanjem življenju. Ustava je zbir zapisanih pravila obnašanja. Zato je toliko bolj pomembno, da se Slovenci odločimo za takšne ustavne spremembe, ki bodo zagotavljale uresničevanje suverenosti slovenskega naroda in vseh drugih narodov Jugoslavije. Nestvarno je torej vprašanje, ali naj slovensko ustavo v tem trenutku samo uskladimo z jugoslovansko, ali naj Slovenci pišemo svojo ustavo. Odgovor imamo v demokratičnem postopku AVNOJ-a, v programu OF, v Zboru aktivistov OF na Pugledu, 28. aprila 1943. katerega obletnico so za svoj praznik proglasili krajani krajevne skupnosti Stara cerkev. »Spričo tega ima Jugoslavija odprte vse tri možnosti svoje eksistence. Prva: moramo se sporazumevati in sporazumevati; druga: nujen je diktat iz centra; tretja: pojdimo narazen.« Stane Kavčič Dnevnik in spomini. Jajce. Delegati vseh narodov Jugoslavije se na zasedanju niso spraševali, kako je bil kdo izvoljen ali imenovan z ukazom poveljnika partizanskih enot, niso blatili drugih narodov in njihove voditelje, politično delo in vodenje odpora. Vse te razlike so presegli in se združili pri enotni nalogi — ustanavljanju nove, demokratične in ljudske Jugoslavije. Izvedla je prve svobodne volitve svojih predstavnikov za Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, od koder je odpotovala slovenska delegacija na zasedanje AVNOJ v »Takrat smo zapisali v zakone, da si bo, kakor je dejal Cankar, slovenski narod pisal sodbo sam, da mu je ne bo pisal frak in ne talar.« Edvard Kardelj v govoru ob 10-letnici Kočevskega zbora. Avnojska Jugoslavija torej ni samo sklep AVNOJ-a, temveč je tudi način preseganja medsebojnih razlik, je tudi metoda is- Program prireditev ob 27. aprilu in 1. maju iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii v torek 25. 4. 1989 bo ob 20. uri v Šeškovem domu koncert moškega pevskega zbora v sredo 26. 4. 1989 ob 15.30 uri bo izpred Name odhod na trimsko kolesarjenje do Starega loga in nazaj. Vabljeni vsi, ki imate kolesa od 17.30 ure dalje se bo na ploščadi odvijal kulturno zabavni program, v katerem se bodo predstavili domači ustvarjalci — dijaki ŠŠTUD, moški pevski zbor, plesne skupine, ansambli; prikazana pa bo tudi modna revija izdelkov, ki jih lahko kupite v kočevskih butikih Istega dne organizira OK ZSMS v MK ŠKOR’C brezplačni disco ples za mlade od 18. do 20. ure Tega dne boste lahko izbirali tudi med bogato ponudbo gostincev, med katerimi se bo s svojimi specialitetami predstavilo tudi Turistično društvo iz Osilnice — vse to bo moč kupiti od 15. ure dalje. v četrtek 27. 4.1989 bo ob 7. uri z avtobusne postaje tradicionalni pohod — tokrat po Kolpski dolini do izvira Kolpe v nedeljo 30. 4. 1989 bo od 14. ure dalje kresovanje pri brunarici v Dolgi vasi VABLJENI! Bogate so naše izkušnje. Naša modrost je v njihovi uporabi. In naloga današnjega trenutka je, da vse zavestne sile družbe zagotovijo to modrost. Tudi prazniki nam bodo pri tem pomagali. n- M EaSml Telefonska centrala v Kočevju stran 2 Podzemni kataster na računalniku stran 4 Turizem v Osilnici strani 5 in 7 Kdo bo odgovoren za odlagališče odpadkov? stran 7 Ob prazniku Krajevne skupnosti Kočevje-mesto ...............................Hlinili Te dni mineva 44 let, odkar so 4. maja 1945 enote narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije osvobodile mesto Kočevje. Minilo je 44 let našega življenja in dela v svobodi. Zato 4. maj ni bil slučajno izbran za praznik našega mesta in krajevne skupnosti, temveč je bil izbran in s sklepom skupščine Krajevne skupnosti Kočevje-mesto proglašen za krajevni praznik. V vsem povojnem obdobju, ko je Kočevje ponovno pričelo rasti iz ruševin, so se v mesto priseljevali delovni ljudje iz vseh krajev naše domovine. Vsi ti priseljenci so pomagali graditi današnjo podobo mesta. Za nami so desetletja prizadevnega dela, v katerih smo spremenili podobo našega mesta. Ustvarili smo delovne in življenjske pogoje, na katerih lahko gradimo svoj boljši jutri. Viden razvoj in napredek je naše mesto doseglo v zadnjem desetletju, ko je bilo zgrajenih nad 120.000 m2 pločnikov, ulic, parkirnih prostorov in veliko ostale komunalne infrastrukture. Dograjena in razširjena je bila mreža javne razsvetljave, zgrajenih je bilo mnogo komunalnih objektov. Mladina in športniki so dobili sodobna igrišča, moderni stadion, telovadnico z bazenom. Pomembna pridobitev za mesto in občino je Dom starejših občanov. Mnoge delovne organizacije so zaradi spremenjenih ali dopolnjenih proizvodnih programov razširile svoje proizvodne prostore. Urejenih in zgrajenih je bilo veliko novih stanovanjskih naselij in mestnih predelov. Mesto je bilo in je v nenehni rasti in razvoju. Prav zato se srečujemo tudi s povsem novimi problemi, ki se porajajo v medsebojnih odnosih ustvarjanja lepše prihodnosti. Hitra rast mesta in nenehna rast števila prebivalcev narekujejo stalno skrb za uskladitev nastalih situacij. Vse priznanje gre našim delovnim organizacijam, da v teh prizadevanjih vsestransko sodelujejo kljub težki gospodarski situaciji in družbeni krizi, kateri smo priča v zadnjih letih. Da bi se uspešno spoprijeli z nastajočimi problemi, so nam potrebne tudi sveže moči. Še bolj si moramo prizadevati, da bomo našli delovna mesta mladim, ki zapuščajo šolske klopi. Z nenehno, vendar usklajeno rastjo mesta in krajevne skupnosti se porajajo novi in novi problemi, katerih do včeraj nismo poznali. Le-te moramo sproti reševati, da ne bi razvrednotili dosedanjih rezultatov dela in razvoja. Čeprav gradi mesto tudi že nova generacija, prebivalci Kočevja nismo pozabili na vse žrtve, na utrjeno in med NOB prekaljeno bratstvo, tolikokrat preizkušeno v borbi za boljši jutri. Z željo, da bi nadaljevali s tradicijami naše revolucije, s svetlimi vzori iz narodnoosvobodilnega boja in povojne graditve) samoupravnega socializma, je Krajevna skupnost Razpis natečaja za razstavo fotografij na temo »Naše okolje iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Vabimo vse ljubitelje narave in fotografiranja, da se vključite v pripravo materiala za razstavo v likovnem salonu Kočevje. S to razstavo se vključujemo v prizadevanje za zaščito našega okolja. Hkrati naj bi bila to tudi vzpodbuda za vse, ki se trudijo za izboljšanje stanja na tem področju in kritika za tiste, ki za sabo puščajo kupe smeti. Vsak aytor lahko pošlje do pet črnobelih fotografij (formati vsaj 18 X 24 cm) ter do pet diapozitivov. S to akcijo hočemo opozoriti na lepote Kočevske, hkrati pa pokazati vse, kar nas v naši okolici moti. Vsi prispevki morajo biti opremljeni z naslovom avtorja ter opisom kraja posnetka. Žirija bo izbrala fotografije za razstavo, diapozitivi pa bodo predstavljeni na posebni projekciji. Najboljša dela bomo nagradili. Prispevke pošljite najkasneje do 31. avgusta 1989 na' naslov: Anton Vovko, Slovenska vas 26 a, 61332 Stara cerkev, ali pa na OK SZDL Kočevje, Ljubljanska cesta 7, in sicer v zaprti kuverti s pripisom »Za natečaj«. Vračanje materiala bo v oktobru 1989. Klub DIANA podružnica Kočevje Svet za varstvo okolja pri OK SZDL Kočevje-mesto posvetila vso pozornost sodelovanju z ostalimi kraji širom naše ožje in širše domovine. Prav iz navedenih razlogov je v preteklem obdobju prišlo do navezave prijateljskih stikov in sodelovanja in končno tudi do pobratenja s posameznimi krajevnimi skupnostmi iz vseh republik in obeh avtonomnih pokrajin. 4. maj je praznik našega mesta, praznik srečnega dogodka iz naše polpretekle zgodovine. Spominja pa nas tudi na žalostni trenutek, ko nas je za vedno zapustil naš maršal Tito. Ostala pa so njegova dela, njegove ideje, njegova revolucionarna misel, ideja bratstva in enotnosti ter mednarodnega sožitja. Vsa njegova dela in napotki nam bodo tudi v bodoče vodilo pri vsem našem ustvarjalnem delu. Za krajevno skupnost Tajnik: Borut Hočevar Občinski sindikat o svojem delu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii Konec meseca marca so na letni seji Občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Kočevje ocenili svoje delo in gospodarjenje v občini v lanskem letu, spregovorili pa tudi o prenovi sindikata. Da je. ta nujna, je potrdila tudi živahna razprava. Člani sindikata s takim sindikatom kot je danes niso zadovoljni, pač pa hočejo tako organizacijo, v kateri bodo videli svoj interes. Zato bo moral sindikat v bodoče delovati neodvisno, za svoje delo pa bo odgovoren izključno , svojemu članstvu. Takšna zahteva se je pokazala tudi ob obravnavi delitvenega razmerja članarine. Tudi v Kočevju so se namreč v večjih OOZS pojavile pobude za spremembo članarine, nekaj OOZS pa je delitvenoTazmerje spremenilo kar samo. Tako odločitev so člani občinskega sveta ocenili za nesprejemljivo, saj so menili, da gre v teh primerih za kršitev statuta in pravilnika o materialno finančnem poslovanju. Namreč, če člani sindikata z delom te organizacije niso zadovoljni, je to drugo vprašanje in ga bo, kot že rečeno, potrebno drugače rešiti. V nadaljevanju so člani občinskega sindikata spregovorili tudi o programu revitalizacije, katerega posamezne naloge se že uresničujejo, kot npr. razvoj turizma, drobno gospodarstvo, aktivnosti na področju kmetijskega gospodarstva. V razpravi so jasno poudarili, da bo program revitalizacije izveden lahko le ob podpori vseh prebivalcev občine, ob seveda ustreznem nagrajevanju strokovnjakov. Slednje se je kot rdeča nit vlekla skoraj skozi vse seje različnih organov občinskega sindikata v lanskem letu. Člani občinskega sveta zveze sindikata so na tej seji sprejemali tudi širok program dela za letošnje leto. Široko zastavljenim nalogam, ki naj bi jih sindikat in njegovi organi obravnavali v tem letu, je eden izmed članov predlagal dopolnitev, da bi bili glavni nalogi sindikata ustvariti takšne osebne dohodke, ki bodo omogočili normalno življenje in borba za nova delovna mesta, ostale bodo odvisne od teh. Predlog je bil soglasno sprejet. Mirica Dimitrijevič Informacija o izgradnji telefonskega omrežja v Kočevju iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii Projekt izgradnje in razširitve telefonskega omrežja v občini Kočevje, zastavljen v sedanjem srednjeročnem obdobju, bo kljub spremljajočim težavam realiziran. Na to kaže novica, da so predstavniki DO PTT Ljubljana 7. aprila 1989 v Kočevju podpisali pogodbo z ISKRO Kranj o izdelavi nove digitalne telefonske centrale S/1000 s 5000 priključki v skupni vrednosti 10 milijard (1000 starih milijard). Izdelava telefonske centrale je le del realizacije projekta izgradnje in razširitve telefonskega omrežja za mesto Kočevje in primestne krajevpe skupnosti, katerega skupna vrednost na dan 31. marca 1989 znaša 28 milijard (2800 starih milijard) din. Pogodba za izdelavo centrale je bila podpisana na osnovi predhodno združenih sredstev, ki so jih združili individualni bodoči imetniki telefonskega priključka (521 prosilcev je v treh obrokih združilo po 2,900.000), obrtniki (do sedaj trije po 4j800.000 din) in kočevske DO (19 DO je za 60 priključkov združilo po 5,900.000 din) ter DO PTT Ljubljana. DO, ki sredstva predhodno združujejo na osnovi sprejetega samouprav- nega sporazuma za razvojni dinar PTT, so skupaj z DO PTT Ljubljana že v letu 1988 združile 360 milijonov, s katerimi je bil že nabavljen del opreme iz projekta. Prosilci (trenutno je evidentiranih 1200), ki ob sedanji akciji niso združili sredstev, bodo ta znesek v revalorizirani višini plačali ob priključitvi telefona. Poudariti pa je potrebno, da akcija predhodnega združevanja še traja. Informacije daje KS Kočevje-mesto in TOZD PTT Kočevje. Prav tako je v teku realizacija izgradnje in razširitve telefonskega omrežja za KS Struge (200 priključkov), za KS Ivan Omerza, Mozelj, Koprivnik... (200 priključkov) in za KS Stara cerkev — območje Starega loga (20 priključkov). Skupno bodo ta območja pridobila 420 telefonskih priključkov. Sredstva in delo združujejo občani, PTT in kočevske DO. Že realizirani del projekta pa predstavlja izgradnja in razširitev telefonskega omrežja v KS Poljanska dolina, KS Draga, KS Kostel in KS Kočevska Reka, ki so skupaj pridobile 1360 telefonskih priključkov. Projekt je bil prav tako realizi- Bratske vezi s Prokupljem iz SR Srbije niso prekinjene HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllIHlillllllllllllllllllllllljllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIII Krajevna skupnost Kočevje-mesto, ki je pobrateno z vsemi petimi krajevnimi skupnostmi mesta Prokuplje iz SR Srbije, je 27. 3. 1989 prejela dopis predsednika koordinacijskega odbora krajevnih skupnosti v tem kraju. Vsebino tega v prevodu v celoti objavljamo. Iz njega je razvidno, da si še vnaprej želijo bratskega medsebojnega sodelovanja s predstavniki vseh sčdmih krajevnih skupnosti, s katerimi so pobrateni. Na krajevni skupnosti Kočevje-mesto so zadovoljni s tem obvestilom. K temu pripominjajo, da ne glede na posamezne očitke iz SR Srbije niso nikoli spreminjali svojih stališč do bratskega srbskega ljudstva in posebej do krajanov mesta Prokuplja. Zagotavljajo^ da bo sodelovanje še vnaprej tako, kot je bilo ves čas odkar so se te krajevne skupnosti pobratile. Pripravil: Viktor Dragoš Spoštovani pobratimi! Zgodovinska usoda je naše narode in narodnosti dotočila, da na tem mestu ustvarijo svojo socialistično domovino. Spoštujoč žrtve naših bratskih narodov in narodnosti, ki so padle v socialistični revoluciji, so bratske krajevne skupnosti bile in ostale graditelji mostov skupnosti, bratstva in enotnosti in. trajnega prijateljstva med narodi in narodnostmi. V minulih 15 letih smo uspešno gojili ta prizadevanja za boljšo in srečnejšo prihodnost naših potomcev in naših narodov in narodnosti, ki so preživeli, vse grozote, ki jih prinaša okupacija. Storimo vse, da se nikoli ne ponove grozote, ki so jih naši na- rodi in narodnosti preživeli in da ostanemo enotni in složni, ker le tako bomo očuvali svojo svobodo in neodvisnost. V ta namen v sedanjem trenutku občutimo potrebo, da se obrnemo na delovne ljudi in občane vseh bratskih krajevnih skupnosti z bratskim pozivom, da ostanemo zvesti ciljem naše listine o pobratenju in nadaljujemo z izvrševanjem našega skupnega dela. Ponosni smo na vse, kar so ustvarili delovni ljudje in občani bratskih krajevnih skupnosti za našo skupno domovino, za bratstvo, enotnost in prijateljstvo med narodi in narodnostmi naše države. Da bi uresničili skupne cilje iz listine o pobratenju pozdravljamo delovne ljudi in občane bratskih krajevnih skupnosti: Kočevje-mesto, Krešo Rakič — Novi Zagreb, Topolica — Bar, Višegrad — Višegrad, Soliter — Peč, krajevnih skupnosti iz Kočanov in krajevnih skupnosti 'iz Titovega Vrbasa. Dostavljeno bratskim krajevnim skupnostim: 1. Kočevje-mesto, Kočevje 2. Krešo Rakič, Novi Zagreb _ 3. Topolica, Bar 4. Višegrad, Višegrad 5. Soliter, Peč 6. Krajevne skupnosti Kočanov 7. Krajevne skupnosti T. Vrbasa Delovni ljudje in občani krajevnih skupnosti mesta Prokuplje 1. Ratko Pavlovič-Čičko 2. Nikodije Stojanovič-Tatko 3. Dragoljub Radosavljevič-Toplica 4. Sreten Mladenovič-Mika 5. Savo Erakovič-Strahinja Predsednik koordinacijskega odbora KS mesta Prokuplje Velimir Prokič ran s sredstvi in delom občanov, PTT in kočevskih DO. Poudariti je potrebno, da je razvoj telefonskega omrežja tudi del revitalizacije naše občine, saj sedaj s 1600 priključki glede na število prebivalcev zaostajamo za republiškim in regijskim pbvprečjem. Sedanja telefonska centrala v Kočevju bo delovala vzporedno z novo, tako da bo nova digitalna centrala omogočila poleg obstoječih 1600 priključkov še 5000 novih priključkov. Izvršni svet izreka zahvalo vsem občanom, delovnim organizacijam in vodstvu DO PTT Ljubljana za pomoč pri realizaciji projekta. Izvršni svet SO Kočevje Dolina se pripravlja na majenico V petek 7. aprila so se sestali vaščani in predstavniki letošnjega odbora majenice. Seznanili so sc s potekom priprav na letošnji praznik, ki ga praznujejo že vrsto let. Kot ostali prazniki na odprtem se mora tudi majenica prilagajati novim zahtevam. Govora je bilo o novepi pravilniku o varnostnih in zdravstvenih določilih za pripravljanje praznikov na odprtem. Ta med ostalim vsebuje stroge norme za električno napeljavo, postavljanje kioskov, pripravljanje hrane in delo v kioskih. Ugotovili so, da je kljub težavam veliko dobre volje pri organizatorjih in zato bodo vložili vse napore, da bo ta prireditev čimbolj uspela. Organizatorji vabijo na to prireditev tudi občane naše občine, s katero so pobrateni. Prireditev bo 6. in 7. majaletos. V Boljuncu pri Dolini je uspela pevska revija Primorska poje V nedeljo 9. aprila je bila v Boljuncu jubilejna pevska revija Primorska poje. Predstavilo seje šest pevskih zborov, od katerega sta bila dva s Tržaškega, dva iz SR Slovenije in po eden z Goriške in iz Benečije. Pred zaključkom koncerta je nekaj misli podal tudi Edvin Švab, sicer župan občine Doline, a ob tej priložnosti predvsem eden izmed začetnih pobudnikov prireditve Primorska poje in bivški tajnik ZSKD. V svojem kratkem govoru je poudaril, kako je Primroska poje najlepši poklon veliki misli našega Prešerna, ki je pel o enakopravnosti narodov in o sožitju med sosedi, ta jubilejna prireditev je bila že 20-krat. Viktor Dragoš K©<šwsmi Ea©SMCs Predsedstvo OK SZDL Kočevje je obravnavalo delo te organizacije v minulem letu. Ob tem je ugotovilo, da informiranje občanov zaostaja. V prizadevanju, da bi izkoristili vse obstoječe oblike medsebojnega sodelovanja z občani, so se odločili, da se uvede »Kočevski mozaik«. Taje namenjen vsem prebivalcem v občini, ki si želijo pojasnila in odgovore na razna vprašanja. Obstaja možnost, da se podajo pobude in predlogi o posameznih vprašanjih. Prvi mozaik je bil 22. februarja. Iz zastavljenih predlogov in vprašanj je razvidno, da si organizacije in občani želijo odgovore: — zakaj se osebni avtomobili delovnih organizacij uporabljajo za zasebne vožnje otrok v otroški vrtec, nabavo v trgovinah in obiske v gostinskih lokalih in druge namene. Po podatkih iz leta 1988 je bilo v občini registriranih 264 osebnih avtomobilov in 101 kombiniranih vozil družbene lastnine. Od razpolagalca teh vozil SOZD GK Kočevje smo želeli prejeti odgovor, vendar tega nismo prejeli. Ko bomo odgovor prejeli, ga bomo objavili; — zakaj pristojni organi ne ukrepajo proti tistim, ki brez ustrezne dokumentacije gradijo drvarnice, garaže in pomožne objekte. Odgovor je, da bo pristojni inšpekcijski organ za urbanistične zadeve opravil preglede. Mi pa v tej zvezi pričakujemo obvestilo. — Področni odbor SZDL Podgorski teren v Kočevju ima pomisleke glede naseljevanja Romov v mestno središče. Obširno je . odgovorila strokovna služba samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje. Menimo, daje v odgovoru preveč sklicevanja na ustavna določila, odločno premalo pa, kako najboljše reše-' vati te zadeve. V odgovoru navajajo, da niso zadovoljni s pridobivanjem lokacij za gradnjo stavb, v katere bi naselili Rome. Menijo, da jim občina Kočevje prepočasi rešuje vloge za lokacije. Nerešeno pa ostaja vprašanje komunalnega nadzornika v Kočevju in okolici, čeravno je bilo o tem govora že v letu 1986. DO KOMUNALA Kočevje je Ponudila možnost zaposlitve komunalnega nadzornika, kar ni bilo sprejeto, zato je na potezi pristojni upravni organ občine Kočevje. Drugi mozaik je bil 22. marca. V tem je bilo postavljeno vprašanje gradnje družinske stanovanjske hiše na Oneku. Odgovor občine Kočevje je tak, da ni dovoljeno graditi na kmetijskih zemljiščih, ki so po kategorizaciji kmetijskih zemljišč trajno namenjena za kmetijstvo. Navajajo, daje v naselju Onek dovolj prostora v obstoječem naselju. Na vprašanje, zakaj ni dostopne poti do hiše v Kajuhovem naselju v Kočevju, je odgovor, da obstajajo možnosti za slepo ulico. Za izvedbo krožne poti Pa bi morali dati dovoljenje za tako krožno pot uporabniki so- sednjih zemljišč. Tudi »mozaik« ni prekinil jare kače v tej zadevi. Upa, da se bo zadeva čimprej rešila. To je odgovor občanki iz Kajuhovega naselja. Tretji Kočevski mozaik bo 10. maja 1989 med 13. in 15. uro. Kličite na telefonsko številko 851-061. Mozaik bo posvečen vprašanju obveščanja in informiranja. Od vas, drage občanke in občani, pričakujemo mnenja o tem, kaj mislite o Kočevskih novicah, kakšno vsebino tega glasila SZDL si želite.- Sporočite nam, če menite, da ste dovolj obveščeni o dogajanjih v občini. Če nimate telefona, lahko vprašanja, mnenja in predloge posredujete na Občinsko konferenco SZDL Kočevje, Ljubljanska cesta 7. Voditelj Kočevskega mozaika IS$©6@Ik stfife 3. KOČEVSKI MOZAIK bo 10. maja 1989 od 13. do 15. ure telefon: 851-061 Elektrika ne pozna meja Zadnjič me je znanec pred kavarno dobesedno prijel za ovratnik in mi ukazal, naj se razpišem o nerazumnem odnosu elektrogospodarstva do uporabnikov. Z jezo in solzo v očeh mi je začel pripovedovati, da bolj ko z elektriko varčuje, več jo plačuje. Zaradi varčevanja je torej kaznovan. Želel me je prepričati, da cene elektriki brezglavo divjajo v slogu iger brez meja. Tudi ob dru£i priložnosti, ko je v krogu številnejše družbe nanesla beseda na našo preljubo elektriko, je uglajeni besedni zaklad posameznikov povsem popustil. Na površje so priromale nič kaj prijazne besede, celo nespodobne psovke. Slišal sem, da nekdo na Trgu zbora odposlancev 10 plačuje sedem starih milijonov na mesec za eno samo žarnico, ki je prižgana le nekaj minut na dan; da je drugi dobil napačen obračun; da so tretjemu grozili z odklopom. Nekateri so se spraševali, zakaj morajo v zimskem času plačevati višjo ceno kot poleti. In navsezadnje so prišla do mene tudi zanimiva vprašanja: zakaj plačujejo v vsaki republiki drugačno ceno, v nekaterih pa sploh nič; kdo elektriki določa oziroma dviga ceno in kdo vodi politiko elektrogospodarstva? V plazu nezadovoljstva sem iz ozadja komaj še slišal bojazljivi predlog, da bi morale biti za socialno šibke družine in posameznike nižje tarife. Zavedam se, da ljudski glas marsikaj prenese, še posebej v slogu rekla-kazala, zato vsemu, kar sem slišal, ne verjamem. Verjamem pa, da bodo znali zadevo na Elektru strokovno, a dovolj razumljivo in na kratko pojasniti. Prepričan sem, da bodo omenjeni kratek stik naši vrli električarji odpravili kar mimogrede. Saj jim je ta dejavnost osnovni poklic. Ive Stanič Odgovor Če bi na kratko odgovoril, zakaj je cena električnoenergije tako vispka za obubožan odje-malčev žep, bi dejal: Zaradi inflacije. Kljub navidezno večkratnemu vrtoglavemu dvigovanju cen med letom pa cena električni energiji še vedno močno zaostaja za stopnjo rasti inflacije. V letu 1988 smo dosegli cenovni porast 133%, vhodne cene materiala pa so se povečale za 300, pa tudi do 400%, uradna statistična inflacija pa je znašala 251 %. To pa pomeni velik primanjkljaj za elektrogospodarstvo. Zaradi neustrezne politike cen električne energije in premoga, sredstev za razširjeno reprodukcijo praktično ni. Ceno električni energiji že vrsto let določajo zvezni organi. Električno energijo plačujejo odje- malci po enotni tarifi v celi Sloveniji, in sicer v dveh delih. Prvi del so porabljene kWh, ki so neposredno odvisne od odjemalca, njegove stopnje mehani-ziranosti gospodinjstva oziroma racionalne rabe električne energije. Drugi del pa predstavlja prispevek za moč, ki naj bi pokrival stroške obratovanja sistema, ki nastajajo zato, da ima vsak uporabnik električno energijo vedno na razpolago ne glede na čas in količino. (Predstavljajte si, kako bi se izdelki podražili, če bi bile trgovske hiše neprekinjeno odprte). Navedeni prispevek za moč je odvisen tudi od velikosti glavne varovalke, ki je mnogokrat nepravilno izbrana, še posebej pri odjemalcih z zelo majhno porabo električne energije. Vsak odjemalec dobi dvomesečno položnico, izračunano na podlagi njegove povprečne porabe v letni ali zimski sezoni. Odjemalci, ki imajo tekoči račun na banki, pa lahko plačujejo obroke mesečno. Vsak odjemalec lahko navedeni izračunani obrok pred zapadlostjo preveri in ga v primeru znižanja porabe električne energije tudi reklamira. Če odjemalec ne poravna svojih obveznosti, mu po dvajsetih dneh pošljemo opomin, po preteku enega meseca pa opravimo izklop. Takih primerov pa je pri nas malo. Podobno je s socialno tarifo. Socialne primere naj bi reševali na konkretnih primerih z učinkovito pomočjo, nikakor pa ne s popusti. Elektrogospodarstvo Slovenije je ves čas proti sedanjemu sistemu zimske in letne tarife, žal pa v elektrogospodarstvu večina republik misli drugače. Mnogo težav nam povzročajo nedostopni števci zaradi odsotnosti odjemalcev. To velja še posebej pri podražitvah električne energije, ko je potrebno ponovno odčitati števce. V Kočevju vsak mesec odpošljemo 1500 do 2000 računov ter 7000 položnic in pri tem se trudimo, da bi bilo čim manj napak. Moramo pa poudariti, da jih je z uvedbo nove računalniške opreme zanemarljivo malo. Za TOZD Elektro Kočevje Jože Zupančič Časopisni svet o Kočevskih novicah V ponedeljek 10. aprila seje sestal časopisni svet občinskega glasila Kočevske novice. Pri obravnavi vsebinske zasnove glasila je bilo podanih nekaj predlogov, ki naj jih uredniški odbor pri svojem delu v prihodnje upošteva. Pri poročanju v glasilu si je potrebno prizadevati, da se zajame utrip vsakdanjega življenja in dela občanov. Razprava je pokazala, da je vsebinska zasnova takšna, da omogoča poglobljeno in dobro informiranje občanov in delovnh ljudr v vsem, kar se dogaja v občini in kar se načrtuje za vnaprej. Gradiva in idej ne primanjkuje, vendar je marsikdaj težko zadeve razreševati, saj so Kočevske novice mesečnik z desetimi številkami na leto in na osmih straneh v sedem tisoč izvodih. Čeravno niso imeli člani časopisnega sveta’ na voljo posebne strokovne analize izdanih glasil, so navzlic temu pripomnili, da je slovensko javno mnenje pokazalo, da se bralnost občinskih glasil uvršča izjemoma visoko. Iz posameznih razgovorov naših bralcev je mogoče ugotoviti, da to vclja_tudi za Kočevske novice. Časopisni svet vabi bralce, da sporočajo svoje predloge in pripombe na glasilo. Posebej pa jih vabi, da sodelujejo v »Kočevskem mozaiku«, ki ga organizira občinska konferenca SZDL v sredo 10. maja 1989 od 13. do 15. ure, kjer se bo obravnavalo vprašanje informiranja v občini. Za predsednika časopisnega sveta so izvolili Slavko Janša, za delegata občine Kočevje in za podpredsednika Janija Lampeta, delegata Obrtnega združenja Kočevje. Upokojenci so napravili obračun dela v minulem letu MMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.MIHU...Ml...Illllllll.1.111111111111.1.Illllllllllllllll.I...Hllllllllll. Delegati področnih odborov Predlogi in razprave so nakazali društva upokojencev so na letni konferenci ocenili enoletno delo društva. V tej oceni so na podlagi ‘ poročil, posebno pa predsednika društva Draga Grila, ugotovili, da je bilo delo uspešno. Prirejenih je bilo več članskih srečanj in organiziranih 8 izletov. V minulem letu ni bilo organizacijskih sprememb društva, ki deluje na območju devetih krajevnih skupnosti. potrebo po tesnejšem povezovanju članov. Katere oblike sodelovanja bi se poslužili, bo potrebno proučiti, zlasti bi kazalo več storiti za sodelovanje članov društva s krajevnimi skupnostmi in krajevnimi organizacijami SZDL. Navzlic temu, da je bila minulo leto članarina 500 din, je zadovoljivo zaključilo poslovno leto. Članarina za letošnje leto znaša 3000 din. Je SZDL nadaljevalka OF? — Menim, da današnja SZDL ne nadaljuje tradicije OF. Kje je obljubljena uvedba Svobodnih volitev, vsesplošna ljudska demokracija in vse ostalo, kar sodi zraven. Če je OF vodila boj za zedinjenje vseh Slovencev v najtežjem medvojnem času, bi moral biti ta boj danes pod okriljem SZDL toliko bolj opazen, bolje organiziran in predvsem učinkovitejši. upokojenec, 68 let — SZDL, kakršno imamo danes, nam kaj malo koristi, Živimo v času, ko bi potrebovali tisto pravo OF, ki je bila še pred sprejetjem Dolomitske izjave. tehnik, 28 let — Povedati resnico o delovanju nekdanje OF in današnje SZDL pomeni nastopati proti stališčem bratske večine v SFRJ. uslužbenec, 55 let / — Pravijo, da je današnja SZDL uspešna nadaljevalka nekdanje OF. Če je to res, potem bi se morala nad OF bridko razjokati. prodajalka, 33 tet — SZDL bi bila lahko idealno mesto za razcvet političnega pluralizma. Le tako bo lahko postala res naslednica OF. prosvetna delavka, 31 let — Današnja SZDL je nekakšen neuspeli nadomestek nekdanje OF, ki naj bi prekrila sramotno Dolomitsko izjavo. občan — intelektualec, 36 let — Premalo sem seznanjen z osnovnimi smotri in organizacijskem delovanju naše najštevilnejše družbenopolitične in demokratične fronte, kot je SZDL. Nekaj malega vem le o delovanju naše mladinske organizacije. To pa je tudi vse, kar bi vam lahko povedal. dijak, 17 let — Naša vseljudska in široko demokratična SZDL je tako priljubljena, da se, na žalost, še do danes ni mogla rešiti bratskega objema partije. prosvetni delavec, 43 let — Uspešna in srpiselna OFje bila le do sprejetja Dolomitske izjave. Potem so z obljubljenim pluralizmom pod firmo SZDL sicer nadaljevali, rezultat te nadaljevanke pa je današnje stanje. prosvetni delavec, 57 let — Naša SZDL je nedvomno potrebna temeljite obnove, sicer jo bo čas povozil. Če nam star avto odpove, mu zamenjamo motor, včasih pa še ohišje. Pri prenovi SZDL bi lahko pustili le staro podvozje. sekretar, 35 let — Ne vem natančno, kam meriš. Te zadeve so danes zelo delikatne. Časi so takšni, da zahtevajo veliko modrosti, modri pa običajno molčijo. uslužbenec, 45 let — Kakor so se med vojno vse skupine navdušeno vključevale v OF, se danes od SZDL v bistvu vsi množično oddaljujemo. OF je združevala in usklajevala različne politične interese komunistov, sokolov, krščanskih socialistov in kulturnih delavcev, SZDL pa v današnjem enopartijskem sistemu praktično nima kaj početi. Pri življenju jo ohranja naš znameniti politični formalizem. ekonomist, 39 let — Ko začnemo Kočevci razmišljati o neki dejavnosti, najprej pomislimo, kako bi zadevo temeljito raztrgali oziroma razvrednotili. Prav trudimo se, da bi našli čimveč napak. Nfislim, daje naša SZDL v Kočevju le začela s prvimi koraki demokracije in da pokriva različne življenjske interese nas vseh: organizirala je javno razpravo o preureditvi Seškovega doma, o odlagališču odpadkov, o možnostih namestitve ka-1 belske TV, pomaga pr j urejanju Kočevskih novic... Čeprav je njeno delo javno, mislim, da opravlja še veliko nam nevidnega dela. Prepričana sem, da ne bi odslovili nikogar, ki bi želel konstruktivno in ustvarjalno obogatiti delovanje te organizacije. prosvetna delavka, 41 let — Pusti politiko, ukvarjaj se z življenjskimi ttrmami. Kaj te še ni pamet srečata?! delavec, 47 let Pripravil: Ive Stanič Pomoč za bolnico Franjo Akcija, ki so jo podvzeli kočevski borci za zbiranje sredstev za obnovo bolnice Franja, je rodila velik uspeh: že dosedaj se je zbralo skoraj 4 milijone dinarjev. Največ so zbrali v krajevnem združenju borcev Ivan Omerza 2.850.000 din, v Kočevski Reki 350.000 din itd. Posnemanja vreden vzgled. Obč. odbor ZZB NOV 3. oktober — Dan slovenske državnosti Predsedstvo Občinske konference SZDL Kočevje je na 14. seji 29. marca 1989 sprejelo pobudo, dano na javni razpravi o obnovi Šeškovega doma, da se 3. oktober razglasi za dan slovenske državnosti. Pobudo je z obrazložitvijo posredovalo Predsedstvu SR Slovenije, Skupščini SR Slovenije in RK SZDL Slovenije. Sekretar OK SZDL Urban Dobovšek mm®_____________________________________________________________________________________________________ Kako poslujejo v Elektro Kočevju? iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii Delavci temeljne organizacije Elektro Kočevje smo poslovno leto 1988 zaključili brez izgube. Seveda smo morali napraviti nekaj, sicer zakonitih, vendar neprijetnih knjigovodskih operacij in pri tem ostali brez sredstev v skladih. Na zboru delavcev, ob obravnavi zaključnega računa, je bilo postavljeno vprašanje ali je mogoče, daje rezultat celoletnega dela 120 delavcev — 0? Odgovor nikakor ne more biti pritrdilen. Rezultat našega dela je vendar stalna in dokaj neprekinjena dobava električne energije ^3 industrijskim odjemalcem, 1098 enotam drobnega gospodarstva, 155 javnim razsvetljavam in 14.061 gospodinjskim odjemalcem. Poraba električne energije se je v enem letu povečala za 4 %, kar predstavlja tudi dvig naše produktivnosti, saj smo zaposlovali enako število delavcev, kot v prejšnjih letih. bodo nadaljevali študij na elek-trofakultetah — smer energetik. Mladi ljudje se danes na elektrofakultetah preveč odločajo za smer informatika, pri čemer najbrž ne vedo, da pri nas skoraj nimamo več pisarniškega dela, pri katerem ne bi uporabljali tudi računalniške opreme. Te ne uporabljamo le za poslovno računovodske operacije, temveč tudi pri projektiranju, vodenju elektroenergetskega sistema in daljinsko vodenje večjih transformatorskih in razdelilnih postaj. Naši delavci se tudi stalno udeležujejo krajših strokovnih seminarjev med delom, saj le tako lahko sledimo napredku. Naši osebni dohodki sicer nikoli niso najvišji, a tudi ne najnižji. Manj so izpostavljeni nihanjem kot drugje in zato bolj stalni. Tudi stanovanjska vprašanja delavcev zadovoljivo rešujemo. Delo delavcev na terenu ni lahko, vendar tudi tu v največji meri zmanjšujemo fizične napore ljudi s tem, da uporabljamo vedno več primerne mehanizacije. Naše delo je zanimivo in dinamično. Delavci, ki z našo pomočjo želijo izpopolnjevati svoje znanje, imajo možnost napredovanja. Vseeno pa zelo težko pridobivamo štipendiste, predvsem za IV. in VII. stopnjo energetike. Rudi Gruden Tiskarna in njenih 34 let .....in......min...........iiiiiiii...... Potrošniki najbrž tudi s tem pojasnilom ne bodo čisto zadovoljni, kajti to elektriko so vendar porabili oni, kje pa je pri tem naša zasluga? Ravno V tem vprašanju večkrat vidimo, da ljudje ne poznajo dovolj našega dela. Res je, da smo zaključili elektrifikacijo že leta 1970. Zato pa moramo danes vzdrževati 1.364 km omrežij in 308 transformatorskih postaj. Najmanj dvakrat letno moramo s postroje podrobneje pregledati'in napraviti meritve. Za ilustracijo naj navedem, da imamo v naših omrežjih vgrajenih 15.000 lesenih drogov in da jih moramo, pri povprečni življenjski dobi 20 let, zamenjati 750 na leto, kar predstavlja 10 velikih železniških vagonov tovora. V preteklem letu smo npr. morali zamenjati 376 poškodovanih visokonapetostnih izolatorjev, 81 prenapetostnih odvodnikov, 6 transformatorjev in dopolniti 17 ozemljitev ter opraviti še vrsto drugih vzdrževalnih del. Naša pokrajina je zelo gozdnata, zato moramo vsako leto obnoviti več 10 km obsekov tras. Veliko težav nam povzročajo tudi za naše naprave neugodne vremenske razmere, pogoste nevihte in strele ter v višjih predelih južni sneg, kar seveda ne velja za letošnjo zimo. Naše delo vsebuje poleg vzdrževanja tudi stalne rekonstrukcije in izgradnjo novih priključkov, da lahko kolikor toliko zadostimo stalno rastočim potrebam po električni energiji. Tu pa smo zelo omejeni s finančnimi sredstvi. Kljub temu uspevamo^ nekako zadostiti potrebam. Če upoštevamo, da imamo v Kočevju, kjer je tudi skoncentrirana večina porabe, kar dobro omrežje, vidimo, da imamo največ problemov na podeželju, tam pa prodamo zelo malo elektrike. Zato imamo izredno velike stroške v oddaljenih krajih že s popravilom najmanjše okvare, kot npr. zamenjava varovalke. Zato v zadnjem času posvečamo veliko skrbi prav takšnim območjem, pri čemer nam nekoliko pomaga tudi republiški sklad za nerazvita območja. Tako smo lani popolnoma obnovili ali na novo zgradili nad 50 km omrežij, 13 transformatorskih postaj ter napravili 131 novih priključkov. Veliko del opravimo v službi prevzema in prodaje električne energije. Zaradi sprememb sezon in treh podražitev, smo morali lani petkrat odčitati vse števce. Pri večjih odjemalcih odčitujemo števce tudi mesečno. Zato moramo izstaviti veliko število računov, položnic in nerednim plačnikom tudi opominov. Tega dela ne bi več zmogli brez računalniške opreme, ki jo postopoma dopolnjujemo. Veliko dela moramo opraviti tudi zaradi zamenjave števcev in stikalnih ur zaradi umerjanja — lani 1500 zamenjav. In naš program za bodoče? Nadaljevali bomo z deli, ki smo jih opravljali že doslej. Podrobnosti iz našega plana v tem članku ni mogoče navesti. Zavedamo pa se, da je naše delo vsak dan zahtevnejše, tako zaradi občutljivosti odjemalcev na prekinitve, kot tudi zaradi vedno delikatnejših tehnoloških kot finančnih problemov. Želimo pa biti uspešni. Naš moto: »Zadovoljna stranka je naša perspektiva«, hočemo kar najbolj uspešno uresničevati. Stalno izboljšujemo kadrovsko strukturo zaposlenih. Trenutno ima že skoraj polovica zaposlenih delavcev izobrazbo od V. do VII. stopnje, 37% IV. stopnje in le 16% z nižjo izobrazbo. 11 naših delavcev se izobražuje ob delu na IV. in V. ter VI. stopnji, imamo 9 štipendistov, od teh 3 na naravoslovno'matematični usmeritvi, od katerih pričakujemo, da Zelo težko in hkrati nehvaležno je dokazovati vlogo majhne tiskarne v sestavu gospodarskih oranizacij v občini. Pa vendar smo se odločili, da bralcem Kočevskih novic tokrat organizacijo nekoliko podrobneje predstavimo. Z odstranitvijo ruševin hiše na Trgu svobode takoj po končani vojni so bile zabrisane sledi nekdanje nemške tiskarne Jožeta Pavlička. Potreba po izgradnji nove tiskarne, ki se je pojavila neposredno po tem, je pri Okrajnem odboru SZDL naletela na pozitiven odmev. Na temeljih bivše Kajfeževe vinske kleti je zraslo poslopje, v katerem ima delovna organizacija svoj sedež še danes. poslovala, kar je gotovo največja potrditev, da so bile naše odločitve o preusmeritvi pravilne. Danes šteje kolektiv 136 delavcev, od tega je kar 50 % zaposlenih žensk. Gre za sorazmerno mlad kolektiv, saj je več kot ena tretjina delavcev starih od 27 do 35 let. Dokaj ugodna je tudi kvalifikacijska struktura, saj ima več kot 50% zaposlenih Tiskarna je pričela z delom pod imenom Urška. Takratna oprema in stroji so bili zelo skromni, pogoji za rentabilno proizvodnjo pa zelo slabi. V prvih letih je tiskarna zaposlovala minimalno število delavcev, močna fluktuacija pa je stanje še poslabševala. Skladno z razvojem občine je rastla tudi potreba po večji, sodobnejši tovarni. Tako smo v letih 1960—70 pričeli z intenzivnim razvojem in vlaganjem sredstev v obnovo strojev in modernizacijo proizvodnega procesa. Zamenjan je bil celoten strojni park, nabavljeni pa tudi prvi stroji za večbarvni knjižni tisk. V letih 1970—75 pa smo pričeli tudi z uvedbo nove tehnologije s tako imenovano ofset tehniko. Ob vrsti težav, ki so spremljale poslovanje, je delovna organizacija vseskozi pozitivno končano IV. stopnjo strokovne usposobljenosti. Ker pa se zavedamo, da je za obstoj in razvoj nujno potrebno znanje, smo se v tem letu odločili osrednjo pozornost nameniti prav usposabljanju delavcev. Kot že rečeno ima tiskarna za kočevske razmere sicer sorazmerno dobro kvalifikacijsko strukturo, vendar pa nam primanjkuje znanja s V. stopnjo in višje. Tako smo za šolsko leto 1989/90 razpisali dve redni štipendiji, in sicer eno na V. stopnji in eno na VI. stopnji grafične usmeritve, odločili pa smo se, da bomo našim delavcem omogočili tudi šolanje ob delu. Ob sorazmerno mladem kolektivu imamo vsekakor vse možnosti, da pridobimo nova znanja, ki so osnovno zagotovilo za uspeh. Miric^ Dimitrijevič Iz seje predsedstva ZRVS Predsedstvo občinske konference ZRVS je na seji dne 18. 4. razpravljalo o programu izobraževanja, o finančnem načrtu, o tekmovanju »mladi v SLO in DS« in odhodu rezervnih starešin. J Opazili so nas na sejmu gradbeništva iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Sejem gradbeništva in gradbenih materialov z mednarodno udeležbo je bil v Gornji Radgoni od 3. do 7. aprila 1989 Letošnjega sejma so se kot predstavniki naše občine udeležile naslednje delovne organizacije: — KOMUNALA Kočevje, razvojni center — KOVINAR Kočevje — MORC Kočevje — Ribnica Nastop je bil na skupnem razstavnem prostoru s predstavitvijo programske računalniške opreme, kije nastala kot produkt razvojnega dela v letu 1988 pri posameznih delovnih organizacijah in je sedaj v uporabi pri poslovanju navedenih delovnih organizacij. Nastop na sejmu lahko ocenimo zelo uspešno, saj so v času trajanja sejma navezani številni stiki s poslovnimi partnerji iz Slovenije in tudi širše iz Jugoslavije. Resnost nastopa na sejmu gradbeništva 1989 je bila še posebej poudarjena z vrhunsko oblikovanim razstavnim prostorom, s kvaliteto razstavljenih izdelkov, sodobno tehnično opremo, primernim prospek-tnim in informacijskim materialom ter prijazno in strokovno podkovano delovno ekipo. Naša resnost je bila tudi širše opažena in ne nazadnje si je ta predstavitev prislužila nagrado za najlepše urejeno stojnico, ki jo podeljuje RTV Ljubljana, TOZD Radio Maribor najuspešnejšemu razstavljalcu. Mislimo, da moramo z uspešnimi predstavitvami našega prostora tudi v bodoče nadaljevati na vseh tovrstnih prireditvah, saj je izhod iz anonimnosti naša priložnost za boljši jutri. Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje Razvojni center Kočevje Republiški zakon o organu samoupravne delavske kontrole je prenehal veljati iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii Skupščina Socialistične republike Slovenije je na sejah zbora združenega dela in zbora občin dne 29. marca 1989, v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora sprejela zakon o prenehanju veljavnosti zakona o organu samoupravne delavske kontrole. Zakon, ki je prenehal veljati, je bil sprejet v letu 1978. Iz navedenega zakona je mogoče ugotoviti, da bo prenehalo delo samoupravne delavske kontrole, ki je temeljilo na navedenem predpisu. V. D. Z namenom popularizacije in pospeševanja raziskovalne dejavnosti razpisuje Občinska raziskovalna skupnost Kočevje NAGRADNI NATEČAJ za inovacijske dosežke na področju tehničnih, organizacijskih in družbenih inovacij v letu 1989 Natečaj je namenjen spodbujanju inovacijskih dosežkov na področju tehničnih, organizacijskih in družbenih dejavnosti. 1. Na razpis se lahko prijavijo organizacije združenega dela v okviru svoje dejavnosti in občani z območja občine Kočevje 2. Kriteriji ocenjevanja bodo naslednji: — izdelek oz. predlog mora biti s področja tehničnih, organizacijskih oziroma družbenih dejavnosti, — izdelek mora imeti vgrajene izvirne lastne rešitve ali nove rešitve, ki so sicer znane, pa predstavljajo bistveno novost, — organizacijski predlog oz. inovacijski predlog na področju družbenih dejavnosti mora vsebovati izvirne in uporabne rešitve 3. Podeljene bodo naslednje nagrade: L nagrada 1,922.000 din 2. nagrada 1,281.000 din 3. nagrada 961.000 din 4. Izbiro bo opravil Odbor za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti pri občinski raziskovalni skupnosti. 5. Kandidati naj dostavijo pismene prijave z obrazložitvijo, ki mora vsebovati: — naziv inovacije, ki prikazuje inovacijski predlog, — točne podatke o predlagatelju, — načrt, skico ali fotografijo, ki daje zadovoljivo informacijo o izdelku, — v čem je izvirnost izdelka oz. predloga, — pridobitve oz. gospodarska korist, ki jo nudi nova rešitev oziroma izdelek (realizirana), — pismeni elaborat o organizacijskem predlogu. 6. Mnenje inovacijskega organa organizacije združenega dela, če je predlagatelj zaposlen 7. Rok za dostavo izdelkov Odboru za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti je do 31. avgusta 1989 in se dostavi na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Kočevje, Ljubljanska 25, 61330 Kočevje 8. Nepopolnih predlogov odbor ne bo obravnaval Občinska raziskovalna skupnost Kočevje Iz Turističnega društva v Osilnici iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii TD Osilnica je ob dnevu žena organiziralo kuharski tečaj. Vodila ga je Marija BIZOV-ŠEK, strokovnjakinja za kmečki turizem v Savinjski dolini. Takoj je bil tudi tu poudarek na hrani, ki se pridela doma, na zdravi prehrani, higieni kmečke hiše itd. Tečaj je vzbudil veliko zanimanja, saj ga je obiskovalo 40 žensk in moških z obeh strani Kolpe in Čabranke. Ob zaključku tečaja so pripravili razstavo starih kmečkih jedi in slaščic ter ročna dela. Obisk je bil zelo velik, tudi avtobus iz Kočevja je pripeljal obiskovalce. Ob dnevu OF se bo TD Osil- nica na povabilo OK SZDL Kočevje udeležilo prdslave in imelo svojo stojnico na ploščadi pred Namo. Ponudili bomo različne domače kruhe z namazi, »poftice« in pogačice. Prav tako se bo TD predstavilo s svojo ponudbo na kajakašem tekmovanju 30. aprila in 1. maja na Kolpi. Zato vas vse prisrčno vabimo, da nas obiščete, poskusite naše pozabljene dobrote in bolj spoznate našo zeleno deželo Petra Klepca. Nasvidenje v Osilnici. Predsednik Turističnega društva Anton Kovač Tekmovanje gasilskih enot za memorial Matevža Haceta Občinska gasilska zveza Kočevje je razpisala občinsko tekmovanje gasilskih enot za memorial MATEVŽA HACETA, ki bo v nedeljo 28. maja 1989 ob 8. uri na prostoru pred burnarico v Dolgi vasi. Tekmovanje bo v kategorijah in disciplinah. Pionirke in pionirji v starosti 7—10 let bodo tekmovali z vedrovko in štafeti s pre- nosom vode, pionirke in pionirji v starosti od 11—14 let bodo tekmovali z vajo z ovirami in štafeti brez ovir na 350 metrov dolgi tekmovalni progi. Zraven teh bodo tekmovali mladinci in mladinke, članice in člani ter starejši člani. Organizator želi, da bi se za tekmovanje prijavilo čimveč tekmovalnih ekip. _ vd TD Osilnica llllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllltllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIHIIIIIIIIll Skupščina Turističnega društva Osilnica je dne 23. 12. 1988 sprejela sklep o RAZPISU NATEČAJA V LETU 1989 ZA OBLIKOVANJE IN IZDELAVO TURISTIČNIH SPOMINKOV, ki obsega območje zgornje Kolpske doline. Natečaj vsebuje IX. členov. I. Namen natečaja je pridobiti najbolj izvirne spominke, ki bi predstavljali naš kraj doma in v tujini ter bili tržno in turistično zanimivi. Natečaja se lahko udeležijo občani, oblikovalci in izdelovalci domače in umetne obrti, umetniki, kmetje, študentje, OZD, društva, turistični podmladek in vsi, ki imajo smisel za ustvarjanje izvirnega turističnega spominka. III. Turistični spominek mora biti izdelan tako, da predstavlja razne motive iz življenja ljudi, kraja, kulturno-zgodovinsko dediščino, običaje in navade ljudi. ] IV. Izdelki naj bi bili izdelani po tehnologiji primerni za organiziranje proizvodnje spominkov, ki jih kot take pojmujemo kot ustrezne tržno-turistične proizvode. V. V natečaju bomo upoštevali vse poslane izdelke do razpisnega roka. Ocenjevanje bo opravila posebna petčlanska strokovna komisija. Spominke bo ocenila ter najboljše nagradila. VI. ' Po tem natečaju bodo podeljene tri glavne nagrade z dodatnimi: 1. nagrada 500.000,- din 2. nagrada 400.000,- din 3. nagrada 300.000.- din dodatne nagrade • 100.000,- din Če prispeli primerki ne ustrezajo kriterijem za razdeljevanje nagrad, se lahko prerazporedi sredstva iz prve v drugo oziroma tretjo nagrado ali se ne podelijo. VII. Vsi poslani izdelki bodo nato razstavljeni in udeleženci natečaja morajo dovoliti interesentom odkup na natečaju predloženih izdelkov, če sami niso zainteresirani za njihovo tržno usmerjeno proizvodnjo. VIII. Izdelke pošljite do vključno 31.5. 1989 na naslov: TURISTIČNO DRUŠTVO OSILNICA, pošta 61337 OSILNICA. Nagrajeni spominki so z nagrado odkupljeni, ostali pa se vrnejo izdelovalcem. Predsednik TD: Anton KOVAČ Tudi planinsko društvo dela iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V mesecu februarju 1989 so imeli člani Planinskega društva KOČEVJE svoj redni občni zbor. , Za uvod smo pred pričetkom zbora poslušali predavanje, spremljano z odličnimi diapozitivi o vzponu na 8201 metrov visok himalajski vrh ČO-U. Zanimivo predavanje je imel znani planinec in alpinist ter vodja odprave Roman Robas iz Ljubljane. Na zboru so bila podana poročila o dosedanjem delu društva in prihodnjih nalogah za nadaljnje dveletno obdobje. Na zboru je bil izvoljen nov upravni odbor z novim predsednikom Stanetom Debeljakom na čelu. Planinsko društvo Kočevje je bilo ustanovljeno leta 1955, kar pomeni, da bo kmalu praznovalo svojo 35-letnico obstoja. Današnja planinska postojanka pri Jelenovem studencu je v ponos društvu in ima danes prostorno dnevno sobo, kuhinjo, sobo za oskrbnika, skladišče, drvarnico in prek 30 ležišč v gornjem nadstropju. Koča je oskrbovana poleti od maja do septembra ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih. Planinska koča, ki stoji na višini 885 m v dolini pod Mestnim vrhom, omogoča obiskovalcem prijetno bivanje s postrežbo in prenočiščem po zmernih cenah. V neposredni bližini koče so tudi prijetne in zanimive izletniške točke: Ledena jama, Jama treh bratov, Mestni vrh, Livoldski vrh in zgodovinski Fridrihštajn, z razvalinami gradu, nekdaj last celjskih grofov. Tu se je v 14. stoletju baje dogajala znana tragedija z Veroniko Dese-niško. Kočevsko planinsko društvo si vseskozi prizadeva, da bi v rekreativne in družabne namene pritegnilo čim večje število ljubiteljev narave zato vabi vse, ki še niso člani društva, da to čimprej storijo. Članarina je simbolična: za odrasle 10.000 dip, za mladince 5.000 din letno. Ob tem ima vsak član do- ločene ugodnosti in popuste tudi takrat, ko se odpravlja v druge slovenske planine. Društvo vsako leto organizira tudi več izletov v naravo in omogoča svojim članom, da obiskujejo tudi naše visokogorske postojanke. Za letošnjo sezono načrtuje društvo najmanj tri enodnevne in dvodnevne izlete. Prvi naj bi bil že 20. maja in sicer enodnevni na 1656 metrov visoki Ratitovec. Na ta izlet vabimo vse ljubitelje naših planin, ker je pot primerna tudi za neizkušene planince. Po težavnosti jo lahko primerjamo s potjo do koče PD Kočevje pri Jelenovem studencu in jo bomo prehodili v 1,30 ure. V letošnjem letu pred- Člani borčevske organizacije ocenjujejo minulo delo lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlHlIllllIlillllllllHIllilllHIIIIIII Minule dni so potekale letne konference krajevnih združenj in vseh petih organizacij ZZB NOV v Kočevju. Na vseh konferencah so člani podprli stališča predsedstva občinske borčevske organizacije. Mnogo je videvamo še udeležbo na Taboru ljubljanskih planinskih društev, ki bo 16. julija na Kamniškem sedlu, in izvedbo dvodnevnega izleta (19.—20. avgusta) na Malo Mojstrovko in Prisojnik. Obstaja tudi možnost realizacije lani odpadlega izleta na Pohorje. O pogojih za udeležbo bomo pravočasno ob-—veščali prek poverjenikov in oglasne omarice PD. V današnjem zapletenem gospodarskem in družbenem okolju, ko so človeški živci do kraja napeti, je najboljše zdravilo za sprostitev to, da vzameš nahrbtnik in se odpraviš v naravo ter se nadihaš svežega bilo govora tudi o članskih in ostalih vprašanjih. Na podlagi poročil letnih konferenc bo pripravljeno poročilo o delu teh organizacij v občini. O tem pa bodo razpravljali in sklepali delegati na letni programski konferenci občinske organizacije, ki bo v ponedeljek, 24. aprila dopoldne. —vd zraka. Mirko Ruparčič Program aktivnosti za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, (program — 10 %) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnii UVOD: L Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na seji julija lani sprejel program aktivnosti za izboljšanje varnosti v cestnem prometu (program — 10%) in med drugim zavezal vse, ki delujejo na področjih, povezanih z dogajanji v prometu, da v skladu s svojimi pristojnostmi pripravijo svoje programe. 2. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je 15. 8. 1988 tudi sprejel program — 10%. 3. V SR Sloveniji je bilo v 1985. letu 4774 težjih nesreč (mrtvi in težje poškodovani), v 1986. letu 5132 težjih nesreč in v 1987. letu 5387 težjih nesreč. Naslednje leto naj bi se zmanjšale te nesreče od povprečno 5098 nesreč na 4595 nesreč. Težje prometne nesreče v občini Kočevje: UKREPI: L Nadaljevali bomo z vsemi preventivnimi in vzgojnimi akcijami in jih dopolnili še z naslednjim: — predvajanje filmov na temo varnost v cestnem prometu, — organizirali bomo strokovne posvete na temo prometne varnosti, — organizirali bomo seminarje za mentorje in predavatelje prometne vzgoje, — nabava in uporaba sodobnih učnih pripomočkov (video itd.). 2. Uredili bomo kolesarski poligon za učenje otrok kolesarjev. 3. Uredili bomo varne poti v šolo in skupno z OŠ ustrezne načrte. 4. Prizadevali si bomo, da občina uvede cestno inšpekcijo in zagotovi hitro razreševanje 1985 1986 1987 povprečje 1989 — 10% mrtvi 2 1 4 2,33 2,1 težje poškodovani 18 26 30 24,67 22,2 Skupaj: 20 27 34 27 24 V občini Kočevje je 6200 registriranih motornih vozil, to pomeni v primerjavi z drugimi po številu mrtvih na 10 000 vozil naslednje: Italija 3 SFRJ 14 SRS 8—10 nerazvite države 40—70 Občina Kočevje leto 1985. 3 leto 1986. 2 leto 1987. 6 Cilj tega programa je, da ustvarimo pogoje za varen promet, v 1989. letu pa zmanjšamo prometne nesreče za 10%, to pomeni, da bomo imeli največ 24 nesreč s težjimi posledicami ali mrtvimi. izreka razsodb sodnika za prekrške in zagotovi 100% izterjavo kazni. 5. Zaradi vse starejših motornih vozil bomo uredili možnost dobrega servisiranja vozil (nova servisna delavnica) in izboljšali možnost tehničnih pregledov ter pomoč na cesti z novo avtomoto bazo v Kočevju. Realizacija od 1989.—1991. leta. 6. Uredili bomo evidentiranje prometnih nesreč z namenom odpravljanja vzrokov. 7. Na področju zdravstva povečati skrb za prometno varnost. 8. Uredili bomo vse prehode za pešce. V občini imamo 22 urejenih ali delno urejenih prehodov za pešce. Program za 1989. leto: — prehod na Ljubljanski cesti pri avtobusnem postajališču. — prehod na Reški cesti pri OŠ. 9. Javno razsvetljavo bomo vzdrževali in uredili tako, da bodo prometne površine primerno osvetljene za varen potek prometa. 10. Izdelali bomo program ureditve sezonske cone za pešce v mestu Kočevje. 11. Izdelali bomo načrt semaforizacije Kočevja in jo tudi postopno uredili. 12. Izdelali bomo načrt ureditve pločnikov predvem za varno pot v šolo in na delo in pristopili k postopni realizaciji. V 1989. letu: — dokončanje pločnika ob Ljubljanski cesti v smeri proti LIK-u, — ureditev pločnika od povezovalne ceste pri lovski koči ob Itasu. 13. Prizadevali si bomo, da se uredijo obvoznice in sicer: — dokončanje ceste v Starem logu, — obvoznica okrog Dolge vasi, — obvoznica okrog Kočevja, — obvoznica okrog Livolda. 14. Parkiranje vozil: — razpoložljive kapacitete javnih parkirišč: 517 parkirnih mest. Predvidena nova parkirišča: — za NAMO, — pri AVTO Kočevje. Izboljšali bomo disciplino parkiranja. 15. Pripravili bomo idejni program ureditve mestnega prometa z namenom zmanjšanja prometa osebnih vozil in varnega prevoza iz okolice v mesto. 16. Cestno podjetje, Komunala in krajevne skupnosti si bodo prizadevali izboljšati vzdrževanje cest. Proučili bomo uvedbo soljenja cest s kalijevo soljo (deluje 24 ur). 17. Izdelali bomo študijo »Ugotovitev nevarnih odsekov in načrt sanacije«. Ti nevarni odseki so predvem: — Smuka—Stari log (ovinki) — Dolga vas—Livold — Breg—Kočevje — Livold—Mozelj — Kočevje—Vas pri slapu Nežica — Bosljiva loka — Rajndol—Brezovica— Pekel — parkiranje pred Itasom — sektor TRIKON — ovinek pri smetišču — križišče pri železnini (Trgoprometu se predlaga, da naj s komitejem za družbeni razvoj železnino premaknejo v druge prostore. V to prodajalno pa dajo v prodajo artikle glede na lokacijo trgovine). — dovoz iz Tomšičeve na tehnične preglede. 18. Nadaljevali bomo z modernizacijo cest in z odpravo nevarnih odsekov: — regionalna cesta Rajndol— Knežja lipa — lokalna cesta Onek—Koprivnik — ureditev priključka regionalne ceste Dvor—Kočevje na magistralno cesto M-6 z zgraditvijo izven nivojskega križanja z železniško progo. 19. Ureditev počivališč ob glavnih cestah v 1989. letu: — počivališče pri Mrtvicah. 20. Dosledno bomo vztrajali, da se novi projekti zazidalnih območij, prometnih površin ipd. izdelajo in realizirajo z vsemi prometno varnostnimi elementi in po pravilniku o projektiranju objektov brez arhitektonskih ovir. Umirjanje prometa v stanovanjskih ulicah je ena od prioritetnih nalog. 21. Informirali bomo udeležence v prometu in prometnih dogajanjih prek dnevnega tiska, Kočevskih novic ter občasno prek radia in televizije in izvedli propagando z letaki, nalepkami, pisanjem šolskih spisov in izdelavo šolskih likovnih izdelkov (razstave). 22. Uvedba potniškega prometa na železnici. 23. Parkirišča za tovorna vozila. Program je sprejel Izvršni svet SO Kočevje na seji dne 20. februarja 1989, Kočevci pa si gotovo najbolj želimo to, da bi bilo čim več zadanih nalog tudi realiziranih. m ms«] mmto@hi • Protipožarna vzgoja mladih V okviru dela GD Šalka vas poteka tudi izobraževanje pionirjev iz podružnične OŠ Željne. Letos je gasilski krožek obiskovalo 19 pionirjev. Pionirje seznanimo z delom gasilskega društva in jih naučimo nekaj osnovnih znanj o osnovah gorenja in gašenja, Igra na senu Nekega dne so se šli otroci igrat na seno. Nekaj minut so skakali. Naveličali so se. Eden izmed njih se je spomnil igro z vžigalicami. Tekmovali so, katera bo dlje gorela. Marka je spekla v roko. Hitro je vrgel vžigalico na seno. Ko so videli, Požar Ko je bil moj brat še majhen, seje igral s prijateljem. Mimo je prišel večji fant. Dal jima je vžigalice in rekel, naj zakurita. Zbežala sta, ker sta vedela, da se ne smeta igrati z vžigalicami. On je šel za njima in rekel, da morata. Bala sta se, da ju bo pretepel in zakurila sta ogenjček v gozdu. Ta jima je bil všeč, gasilski opremi in gasilskem orodju. Predvsem želimo pionirje protipožarno vzgojiti, zato je del našega izobraževalnega programa tudi tekmovanje za značko Preprečujmo požare. Pionirji pa so spisali tudi proste spise na temo Požar. Komisija za izobraževanje GD Šalka vas kaj so storili, so se poskrili. Sosedovi so zagledali dim. Hitro so poklicali gasilce.. Gasilci so prihiteli na pomoč. Ogenj so pogasili, a kmet je ostal brez skednja. Gasilski krožek Željne Katja Žganjar zato sta jih zakurila še nekaj. Oči ga je iskal, ker, ga dolgo ni bilo. Našel ga je v gozdu. Najprej je ugasnil ogenjčke in jih nagnal domov. Nista se zavedala, da bi iz majhnega ogenjčka lahko nastal velik požar in uničil gozd. Gasilski krožek Željne Maša Hvala Občinsko tekmovanje »Mladi v SLO in DS« bo 6. maja letos iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiini Pripravljalni odbor za regijsko tekmovanje »Mladi v SLO in DS« pri medobčinskem svetu SZDL ljubljanske regije Ljubljana je razpisal regijsko tekmovanje iz poznavanja veščin v SLO in DS, ki bo 20. maja 1989 v vojašnici Bratstvo in enotnost Ljubljana. Pravico do nastopa na tem tekmovanju imajo: dve ekipi osnovnih šol iz vsake občine, ena ekipa iz srednje šole in ekipa zunaj šolske mladine. Iz razpisa je razvidno, da bodo morali tekmovalci vložiti mnogo napora, če bodo hoteli doseči najboljše rezultate na občinskem tekmo- vanju. To pa bo v Kočevju 6. maja dopoldne. Organizatorji občinskega tekmovanja vabijo učence, da se v čimvečjem številu udeležijo občinskega tekmovanja iz poznavanja znanj in veščin v SLO in DS. Kakor že minula leta bodo pomagali pri izvedbi tega tekmovanja šolska vodstva, organizacija SZDL, ZRVS, Zveza združenj borcev NOV, gasilci, TO,, Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov in ostali. Vabimo občane, da se tekmovanja v čimvečjem številu udeležijo kot gledalci. Viktor Dragoš Samoupravni dan v Domu za učence Dušana Remiha lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Tudi letos smo dne 22. 2. 1989 v počastitev rojstnega dne narodnega heroja Dušana Re-miha-Duška, katerega ime nosi naš dom, organizirali samoupravni dan. Namen samoupravnega dne je seznaniti I učence s celovitim potekom sprejema delavca v delovno razmerje ter z delom zaposlenih delavcev v našem domu. Učenci so ta dan predstavljali zbor delovne skupnosti, imenovali razpisno komisijo, sestavili pogoje za opravljanje določenih del in nalog in nato na podlagi njihovih vlog tudi izbrali ustrezne kandidate. Izbrani kandidati so nato opravljali vsa dela, ki jih sicer opravljajo delavci, ki so zaposleni v domu, od del in na- log čistilke; do del in nalog ravnatelja doma. Ob tej priliki so se naučili tudi pisanja prošenj za sprejem v delovno razmerje. Organizacija življenja in dela v domuje bila tako ta dan popolnoma v rokah učencev. Svoje delo so učenci sprejeli zelo resno in ga tudi vestno opravili. Zvečer so nas obiskali sorodniki Dušana Remiha-Duška, Jože Boldan-Silni in Nace Kar-ničnik. Z gosti smo preživeli nekaj prijetnih in zelo zanimivih ur. Gostje so odgovarjali na vprašanja učencev, posebno lepo sta nam lik Dušana Remiha opisala njegov soborec, narodni heroj Jože Boldan-Silni in Dušanov sošolec Nace Karničnik. Karmen Arko _________ novice__________ Jubilej moškega pevskega zbora Letos praznuje jubilej 15-let-nico uspešnega delovanja Svoje zametke ima v Stari cerkvi. Pevcem — domačinom so se pridružili še Kočevci in pod vodstvom pevovodje Iva Staniča je svojo pot začel moški pevski zbor »Svoboda«. Že leta 1975 je imel samostojni koncert v Šeškovem domu, od takrat naprej pa pravzaprav ni bilo prireditve, na kateri ne bi sodeloval. Veliko truda, vztrajnosti in prostega časa je bilo potrebno vložiti v to. Največja zahvala gre nedvomno prvemu pevovodji tov. Staniču in pa tistim pevcem, ki so zboru ostali zvesti vse do danes, ko nadaljujejo delo pod vodstvom zborovodje Matjaža Weissa. Tudi ob letošnjem jubileju pripravlja zbor koncert, ki bo v torek, 25. aprila 1989 ob 20. uri v Šeškovem domu. Vsem pevcem in pevovodjema v imenu uredništva iskreno čestitamo. MD Spoznajmo tednik Mladina IIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII V petek 7. aprila 1989 smo imeli v MK ŠKOR’C zelo zanimive goste — uredništvo tednika MLADINA (odgovorni urednik Miran Lesjak, Franci Zavrl in novinarja Borut Meško in Simona Fajfar). Prišli so na lastno željo, v pričakovanju večje reakcije kočevskih ljudi na članek o vojni krajini (zaprto območje okoli Kočevske Reke). Odziv ljudi sicer ni bil masoven, vendar pa je bil precej buren. Bali smo se zaprtosti ljudi na te in podobne teme, kakor smo že vajeni na odprtih okroglih mizah in javnih razpravah. Vendar se to ni zgodilo. Ljudje so se že zelo kmalu popolnoma vključili v debato o zaprtih območjih. Nekaj razprav: pojdite preštet mrtve z letnico 45 na grobovih v Suhi krajini, ne pa da sprašujete pri uradnih institucijah; ali je zaprta cona v Rogu zasebno kapitalno lo- višče, pričevanje v Mladini je resnično, vendar ne smemo povedati kdo; kako naj na Kočevskem razvijemo turizem, če je levo, desno od ceste zaprta cona za vse ali vsaj za tujce, željne narave; nikjer ni podatkov o povojnem dogajanju v Kočevski, nihče nič ne ve, zaprto območje naj bi se v okviru programa revitalizacije zmanjšalo... Potem je bilo nekaj splošnih vprašanj kot: zakaj Mladina ne piše več o mladini in njihovih prtibldmih, ali imajo mladi v vojski težave s prebiranjem Mladine, zakaj novinarje Mladine povsod preganjajo, ali morda skrivajo kaj, Mladina je slaba vest naše družbe, zakaj ne pišejo več, o slovenskih problemih ... Ljudje sami so v zanosu odprtosti debate sprožili več vprašanj, ki se Mladine tre- Recital poezije in harfe v Šeškovem domu 16. marca je bila lepa in ne- nostj, priznana slovenska vsakdanja kulturna prireditev v umetnica Pavla Uršič-Kunej pa Šeškovem domu Kočevje, ki je je na harfi izvajala recital na žal delila usodo z mnogimi dru- temo ŽENA. Svojo igro na gimi kulturnimi prireditvami v harfi je dopolnila z ustno raz-Kočevju — bila je slabo obi- lago o harfi, o njenem razvoju, skana. Učenke SŠTUD Kočevje kompozicijah in kompozitorjih so pod mentorstvom prof. Pre- za harfo.Tako je lepo izveden lesnikove predstavile poezijo recital poezije dopolil recital Romane Novak, učenke 4. a harfe, ki gaje Uršičeva izvajala družboslovno-jezikovne dejav- impresionistično barvito. Ml ■nn Slovenska umetnica-harfistka Pavla Uršič-Kunej in učenke SŠTUD Kočevje ob skupnem nastopu v Šeškovem domu HTBIBixBM KOtnSlEK Ob pesniški zbirki Romane Novak IIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIII Lahko rečem, začelo seje tam nekje, ko sem kot sedemletna skrivala zvezek, v katerega sem ponosno napisala na prvo stran Pesmi, lahko še prej, lahko tudi pozneje, potem, ko sem se hotela nekako samopotrditi in označiti svet okoli sebe kot nekaj pošastnega. Vsekakor pa je nekakšna prelomnica »letošnje leto. Za to se lahko zahvalim svoji prijateljici Simoni, ki je hotela imeti za rojstni dan nekaj izvirnega, prof. Meti Prelesnik, V mesecu februarju 1989 — kije pesmi pregledala in jih dala mesecu slovenskega kulturnega naprej, ter ravnateljici SSTUD, praznika—je Srednja šola teh- prof. Kseniji Vidoševič, ki je niških usmeritev in družbo- omogočila izid moje zbirke slovja Kočevje izdala in založila pesmi z naslovom Medvmesje. zbirko poezij Romane Novak Kaj bo naprej, ne morem reči. — MEDVMESJE: Že v šol. letu Mislim, da bom še pisala. Na to 1987/88 je šola izdala Roma- seveda laho le malo vplivam, nine pesmi kot šolsko glasilo vse je odvisno od trenutkov. Ne pod naslovom Vse to sem lahko maram pisati pod prisilo, kadar jaz. pišem, najraje vidim, da nihče Romana je doma iz Kočevja ne ve tega, težko je kazati lju-in obiskuje 4. letnik družbo- dem svojo dušo. Preveč je od-slovno —jezikovne dejavnosti, krita in ranljiva. Preprosto in ljubko dekle na- K- merava po končani šoli nadaljevati študij psihologije na o . . v Filozofski fakulteti v Ljubljani sPominJas obrazov, in verjetno še naprej svoje misli, ki so vate srepeli, doživetja, ljubezni in skrivnosti se ti k nogam useli, prelivati v verze. Ob izidu prve nazadnje pa kleli? pesniške zbirke naj bi Romana §£ y£Š kakšne SQ odkrila svoje prve pesniške is-kriče, pa pravi, da je o tem go- njihove udrte oči, voriti težko. Res je tako — ne- ki so se tebi dajale, kaj o tem pa bo vendar možno ko je minilo, so te izdale? razbrati iz naslednjih Romani- £utjg nih besed. Težko je govoriti o začetkih. Beseda in pesem sta z mano že od nekdaj. kako osovražen je človek lahko, potem, ko pravila pove in zaključi zase pošteno igro? nutno ne tičejo, vendar so se zanje zanimali, npr.: zakaj je v Kočevju nadpovprečno število obolelih za rakom, bronhitisom, kakšen vpliv ima na to jezero, zaprti prostor, kako naj pridobimo kmetovalce v nerazvita, zakotna področja, brez cest/ elektrike, vodovoda ipd., zakaj se divjad v Rogu ne od-streljuje, ker se pase že na pokopališču, ali jih lahko streljajo le posebni gostje, kam se vozijo smrtno nevarni odpadki iz treh občin, morda tudi iz cele Slove- nije (asociacija JE Krško), kdaj bo Rinža kolikor toliko čista, program oživitve Kočevske je obsojen na propad, ker ni kapitala,... O teh in še mnogo drugih problemih smo se pogovarjali in bi se še, če nas ura ne bi pregnala ali domov ali na zabavo. Od uredništva Mladine pa smo dobili obljubo, da se še oglasijo pri nas, ali kot novinarji ali kot gostje. Torej kočevski brezvestneži in špekulantje, pazite se! Toni Čolnar Nenavaden obisk iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii V ponedeljek, 10. aprila, je v naše mesto prišel popularni mož iz Negove, ki seje pred leti proslavil s svojimi dobrodelnimi akcijami v tujini, zatem pa ga je spoznala po dobrih delih tudi naša domovina. Simpatičen dolgolasec Ivan Kramberger je svoje nanavadno vozilo ustavil na ploščadi, kjer običajno ne smemo parkirati. Po vozilu je razstavil svoje knjige, na njegovih ramenih pa smo lahko občudovali majhno opico, kar je še zlasti zadovoljilo številne kočevske »firbce«. Mimogrede sem zvedel, daje v Kočevju prvič. Nadaljeval je: »Kot vidite, so otroci navdušeni. Ne vem, ali sem jih navdušil jaz ali opica. Slišal sem, da je Kočevje mesto brez Slovencev, jaz pa sem ugotovil, da sta predsednik občine in komandir milice vendarle čistokrvna Slovenca. Sicer pa imate lepo urejeno in čisto mesto. Zlepa ne bom pozabil, da meje skupina upokojencev in izletnikov iz Kočevja obiskala na' mojem domu. Tudi deklino sem imel iz Kočevja, pa v Kočevje nisem smel priti, ker je imela tam drugega dečka. Čeprav gredo moje knjige tu slabo v prodajo, bom v Kočevje še prišel, če bo potrebno, tudi z dializnim apara- tom << Ive Stanič giPtMEg im Sabi \z Šahovske novice IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII • Sodelovanje delovnih organizacij z mladimi šahisti osnovne šole se nadaljuje. V nedeljo, 19. marca se je na prvenstvu Snežnika zbralo kar dvajset šahistov, od teh deset pionirjev. Po pričakovnju je zmagal Toni Malnar pred Janijem Gladom (pionir), Stanislavom Turkom itd. Organizatorji so najboljšim podelili pokale, kolajne ter spominska in praktična darila. S prijaznimi krajani Kočevske Reke smo se dogovorili, da bomo podobna srečanja organizirali vsako leto. • Na pionirskem prvenstvu Dolenjske za posameznike v skupini starejših pionirjev, kije bilo 18. marca v Novem mestu, so izmed 38 nastopajočih kočevski pionirji dosegli naslednja mesta: Jani Glad 3. mesto, Andrej Čiček 5., Mark Vesel 10. in Uroš Glad 19. mesto. Mlajši pionirji pa so 1. aprila v Ribnici izmed 26 tekmovalcev dosegli naslednji uspeh: Andrej Janša 2. mesto, Matjaž Vidmar 4., Darko Braneč 7., Franci Muhič 12. in Mitja Mihelič 15. mesto. V skupini mlajših pionirk pa je med 13 igralkami Mojca Maršanič dosegla 6. mesto, Ana Šterk 9., Ana Kavran 10. in Nina Jurkovič 11. mesto. • Na ekipnem šahovskem prvenstvu Slovenije, ki je bilo 15. in 16. aprila v Mežici so v skupini starejših pionirjev mladi Kočevci osvojili tretje mesto. V ekipi so igrali: Andrej Čiček, Jani Glad, Uroš Glad in Mark Vesel. • Na članskem prvenstvu Kočevja vodi po 7. kolu Toni Malnar, sledijo Štefan Čimer, Igor Mestek itd! Ive Stanič Nove cene komunalnih storitev llllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Na podlagi sklepa izvršnega sveta občinske skupščine Kočevje objavljamo predlog povišanja cen komunalnih storitev: 1. ODVAJANJE ODPLAK — gospodinjstvo 140din/m3 — gospodarstvo 610din/m3 PREČIŠČEVANJE ODPLAK — gospodinjstvo 200 din/m3 — gospodarstvo družbene dejavnosti 600 din/m3 —'gospodarstvo, močno onesnaž. vode 1.000 din/m3 ODVOZ ODPADKOV — gospodinjstvo 100 din/m2 — gospodarstvo 340 din/m2 OGREVANJE — družbene dejavnosti 428.730 din/MWh — ostali 360.100din/MWh — gospodinjstvo 4.300 din/m2 — ostali 5.280 din/m2 Vpis novincev v vrtec v šolskem letu 1989/90 Vse starše, ki bodo potrebovali varstvo za svojega otroka s 1. septembra 1989 prosimo, da do 10. maja 1989 oddajo prošnjo za sprejem otroka v VVO. Obrazec za sprejem otroka je enoten in ga dobite na upravi VVO, Cesta na stadion 3, Kočevje. Pri sprejemu otrok bomo upoštevali vse prošnje, ki bodo prispele do omenjenega datuma. O rezultatih sprejema bomo starše pismeno obvestili najkasneje do 31. maja 1989. Uprava VVO Mali oglasi ii.iiiiifliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii HIŠNI SVET PODGORSKE 4 — Kočevje oglaša PROSTA DELA IN NALOGE ČISTILKE za čiščenje stopnišča in skupnih prostorov. Delo je honorarno ca. 1 uro dnevno. Okvirno plačilo je okrog 200.000 din. Prijave sprejema hišni svet, predsednik Marjan Zlodej. KRAJEVNA SKUPNOST »IVAN OMERZA« LIVOLD razpisuje mesto TAJNIKA krajevne skupnosti. Delo je priložnostno. Nagrada po dogovoru. Informacije na krajevni skupnosti. Ponudbe pošljite do 30. aprila. OBVESTILO Planinsko društvo Kočevje vabi ljubitelje narave, da obiščejo kočo pri Jelenovem studencu 30. aprila zvečer pri kresu ali 1. maja na tovariškem srečanju v počastitev praznika dela in za utrjevanje prijateljstva. Upravni odbor PD Kočevje Odlagališče odpadkov za več občin IHIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllilllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Tov. VINKO ZAJEC, SIS za komunalno in cestno dejavnost Kočevje, vodja projekta, je organiziral skupaj z različnimi strokqv-njaki-projektanti iz Ljubljane odločilen ogled krajev predvidene lokacije pri Kačjem potoku za novo odlagališče odpadkov, name- njeno kar za dve-tri občine. Na prejšnjem odprtem sestanku občinskih predstavnikov s krajani v Mozlju soglasje za načrt ni bilo pridobljeno. Krajani smo odločno nasprotovali novi, krepko povečani ekološki mini, ki jo občina po svoje določa na našem terenu. Navajajo onesnaženja z divjimi smetišči v obeh občinah, predvsem pa pripravljenost, da bi tako ukinili dosedanje občinsko smetišče pod Mozljem, ki več kot dvajset let usmrajuje življenje nam in ljudem Črnega potoka in pronica v podtalne vode. (Prvotni dogovor je seveda veljal le za pet let in z dokaj drugačnimi zagotovili od poznejših dogajanj.) Od ribniške strani dobivamo pitno vodo, toda skozi kraško poroznost pretijo tudi njihova onesnaženja. Odkrito smo izražali argumentirana nezaupanja v družbene dejavnike in državo, ki navadno kot upravljale! delujejo tako, da od ljudi, pridelovalcev vseh dobrin, in od narave jemljejo čimveč in dosledno, medtem ko svoje neposredne dolžnosti do ljudi in do narave zmanjšujejo in obračajo kar se le da. Ker se novi grozeči problem človeških duševnih onesnaženj, materializiranih v vse več odpadkih, ter seveda problem našega simpatičnega kadila ob Mozlju in Črnem potoku vendar mora že enkrat konkretno reševati, smo krajani predlagali tri druga, nekako podobna mesta, ki pa so od vseh naselij bolj odmaknjena, in zahtevali strokovne oglede tudi teh. Zahtevali smo tudi ukrepe, da bi industrijo prisilili v odločilna denarna vlaganja, glede na njihova početja nad naravnim okoljem, in v posebno disciplino brez privilegijev. Čeprav je bil idejni načrt za lokacijo pri Kačjem potoku že izrisan kakor tudi organizirani časovni termini vseh postopkov, nas je 13. mednarodno tekmovanje v kajaku in kanuju na divjih vodah Kolpa 1989 od sobote 29. 4. do ponedeljka 1. 5. 1989 Organizatorji: Kajakaški savez Jugoslavije, Kajakaški savez Hrvatske, Kajak kanu klub »Slavija;« — Za- Program greb, Kulturno športno društvo »Tone Ožbolt« — Osilnica \ Odgovorni novinar: Emil Lukančič-Mori 1. Predsednik organizacijskega odbora: ing. Anton Turk, predsednik IS SO Kočevje 2. Vodja tekmovanja: Dražen Veselko 3. Glavni sodnik: Boris Vuzdarič Sodniki na vratih: Milivoj Car, Ratirhir Brankovič, Branko Milinkovič, Andrija Petrovič, Jasmin Mujkič, Damir Brusar 4. Merilci časa: SOFK-a Delnice 5. Zdravstvena služba: Zdravstvena postaja Osilnica 6. Reševalna služba: Gorska reševalna služba Delnice 7. Informativna služba: Ljubljanski dnevnik SOBOTA, 29. aprila 1989 ob 11.00 uri — SPUST odprto prvenstvo SR Hrvatske Most Osilnica — Hrvatsko do visečega mosta Grintovec — Turke. NEDELJA, 30. aprila 1989 ob 11.00 uri—SLALOM memorial »Tone Ožbolt« in izbirna tekma za reprezentanco PONEDELJEK, 1. maja 1989 ob 11.00 uri —SLALOM prvenstvo SR Hrvatske in izbirna tekma za reprezentanco ob 16.00 uri — RAZGLASITEV REZULTATOV na štartu slaloma kajakaški športno rekreativni center »stari malni« pri Osilnici. Pokrovitelj: DO KONUS Slovenske Konjice Obljubljenega članka inšpekcijskih služb nismo prejeli, zato objavljamo članek občana. Uredništvo vodja projekta Vinko Zajec nekako iskreno upošteval in pozneje izpeljal zahteve krajanov. Ko smo potem te dni krajani na temeljitem pogovoru sredi gozda nad Kačjim potokom stoje v krogu izmamili iz oseb, ki so strokovno in službeno neposredno vključene v projekt, najvažnejše — da so tudi sami v prvi vrsti zares zainteresirani, da se prolbem odpadkov in narave začne objektivno kar najbolje reševati, kljub nenavadnim stroškom za ta namen, in kljub vsem zahtevnostim, da se neposredno zanimajo za do zdaj najboljše tovrstne rešitve v Evropi, smo se začeli bližati. Odločitev je zelo odgovorna, časovno pa sega najmanj dvaj-set-trideset let naprej. Dali smo soglasje. Lokacija bo geološko še preizkušena. Krajani nismo zaskrbljeni le za svoj nos, temveč hočemo načelno, vendar enkrat že učinkovito in širše organizirano reševanje ogroženosti od od-, padkov, odplak, zastrupljanj vseh naravnih prvin, od pre- tečih bolezni in od slabljenja življenja samega! Nov tip odlagališča odpadkov, nekakšna obratovalnica blokade odpadkov, bo moral povzročiti tudi novo vzgojo obnašanja ter or-ganizacio vseh občanov in industrije. Ker pa dobro vemo, kako so naše strukture in sistem naravnani v odnosu načrt-ures-ničenje ter potem funkcioniranje, da ne omenjam denarnih presenečenj, krajani zahtevamo imena in zadolžitve vseh, ki so in bodo udeleženi pri izvajanjih tega projekta. Osebno pa bom skušal pritegniti vsaj koga od elitnih ekoloških duhov v Sloveniji, da bi stvar opazoval kot Primer! Lojze Stanič ZAHVALA vsem, ki ste mojega pokojnega očeta PAVLA ŠTIMCA pospremili na njegovi zadnji poti, še posebej sodelavcem Zdravstvenega doma, organizaciji ZB in DSO za darovano cvetje ter tov. Janezu Goršetu in tov. Anici za poslovilne besede. Žalujoči sin Tone Tokrat zmaga politikov iiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii »Zaradi takšne in drugačne krize in vsesplošne neučakanosti kočevskega prebivalstva smo organizirali tradicionalni šahovski dvoboj, ki je letos že drugi po vrsti. Dvoboj organizira ljudstvo samo brez nadrejenih inštitucij. To so prvi zametki konkretne demokratizacije na Kočevskem«. S tem določilom iz splošnega pravilnika je začel šahovski dvoboj med kočevskimi politiki in direktorji Ive Stanič, gotovo najbolj zaslužen za to, daje ta dvoboj postal tradicionalen in daje že drugič uspel. Po lanskoletni zmagi so di- Rezultati: L MIHELIČ Janko 0 0 2. RAKOVIČ Anton '/z Vz 3. DRAGIČEVIČ Edo 0 0 4. GABRIČ Stane 0 1 5. TURK Anton 1 1 6. ČIMER Štefan 1 1 7. ZUPANČIČ Silvo 1 1 skupaj 8 rektorji tokrat klonili. Vendar naj se ve samo za dve točki. V 5. členu splošnega pravilnika je bilo tudi zapisano: »V kolikor bodo dvoboj izgubili obubožani kočevski gospodarstveniki pomeni, da je še vedno denar sveta vladar, v kolikor pa bo dvoboj izgubila politična struktura, pa še ne pomeni, da so dokončno izstopili z oblasti.« Torej vemo, kje smo. Vsak komentarje tu gotovo odveč. Zmagovalci tega dvoboja — tokrat torej politiki — so prejeli prehodni pokal — veliko leseno šahovsko figuro, ki jo je izdelal domačin Bogo Koleta. Mirica Dimitrijevič SUŠIN Viktor 1 1 GLAD Ivan 1/z 1/z JANŠA Vili 1 1 JANEŽ Franc 1 0 NOVAK Jože 0 0 KOVAČIČ Zdenko 0 0 POPOVIČ Dušan 0 0 6 sz Se en butik v Kočevju llllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllll|lllll||IIIIIHIIIIIIIIIIIIIUIIII!lllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllll|llll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||| 3. aprila smo Kočevci dobili še eno zasebno trgovino. Na TZO 59 je svoj butik »MARUŠA« odprla Nataša Ješelnik, v njem pa bomo lahko izbirali med ženskimi in otroškimi oblačili iz vseh vrst materialov ter bogato ponudbo zeliščne kozmetike. Mirica Dimitrijevič ©B&@K3® V CSHKJ® Rubrika tokrat odpade, ker nismo prejeli programa. Novice iz Name IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Letos bo minilo 20 let od takrat, ko je ljubljanska Nama v Kočevju zgradila blagovnico in tako znatno izboljšala oskrbo prebivalcev Kočevja in širše okolice. V skrbi za kupca se je Nama stalno prilagajala potrebam kupcev: z dozidavo je povečala prodajne površine, v zadnjem času je na novo uredila specializirano ponudbo za šport in rekreacijo, v pritličju pa diskontno prodajo živil. Kljub stalnemu slabšanju rezultatov poslovanja spričo splošne ekonomske krize kočevska Nama ne bo odnehala. V kratkem bodo kupcem ponudili tudi barve in lake in vse kar zraven _______ zavarovalna skupnost triglav '5/ DOLENJSKA OBMOČNA SKUPNOST, NOVO MESTO Obrtniška zavarovanja imiimmimmiimiiiimiimimmimiiiiimimmimmimmimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.. Obrtniki se pri opravljanju svoje dejavnosti poleg poslovnega rizika, 1 ki ga zavarovalnica ne zavaruje, srečujejo tudi s številnimi nevarnostmi, ki imajo lahko za posledico zmanjšanje obrtnikovega premoženja. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj zavarovalnih vrst, ki bi jih moral imeti sklenjene vsak obrtnik, da bi si s tem zagotovil svojo gospodarsko varnost. 1. POŽARNO ZAVAROVANJE Predmet požarnega zavarovanja so gradbeni objekti, oprema, nedenarna obratna sredstva in druge premičnine. Zavarovane nevarnosti so: požar, udar strele, eksplozija, vihar, toča, padec zračnega vozila, udarec motornega vozila ali premičnega stroja, manifestacija in demonstracija. Zavarovanje je možno s posebnim dogovorom razširiti tudi na nevarnost poplave, hudournika, izlitja vode iz vodovodnih in kanalizacijskih naprav, zemeljski plaz, odtrganje zemljišča, snežni plaz, iz- tek tekočine (lekaža), samovžig za-tog ter izliv žareče mase. 2. STROJELOMNO ZAVAROVANJE Predmet tega zavarovanja so stroji, elektrostrojne naprave, inštalacije, aparati in druga mehanska oprema. Stroji so zavarovani za nevarnost uničenja ali okvare, ki nastane nepričakovano in iznenada, zaradi kratkega stika, implozije, nespretnosti, malomarnosti, zlonamernosti, padca, udarca, razleta, itd. 3. VLOMSKO ZAVAROVANJE Predmet vlomskega zavarovanja so premičnine, denar in vrednostni papirji v za to določenih prostorih oz. shrambah. Zavarovanje obsega nevarnost vlomske tatvine, poskus vloma in ropa, če so pri tem zavarovane stvari uničene, poškodovane ali odnesene. 4. ZAVAROVANJE STEKLA Predmet tega zavarovanja so vsakovrstna stekla, slike, napisi, marmornate plošče, neonske cevi s SjP©gB30oSM K?©IB Spomenik na Pleščevem polju iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V drugi številki Novic 15. marca smo opisali spominsko obeležje na pokopališču v Plešcah, kjer je pokopanih deset talcev — mučenikov, ki sojih Italijani pomorili 2. avgusta 1942 na polju na levi strani ceste, ki vodi iz Osilnice v Plešce. Italijanski fašisti niso izbirali lokacije za svoja morišča, ampak so v svoji morilski zanesenosti uporabili javne in odprte prostore, da so s svojim vzgledom ustrahovali ljudstvo. Tako so v veliki italijanski ofenzivi ali bolje rečeno morilskem pohodu 1. avgusta 1942 »cravate nere« (črne kravate) iz Čabra vdrle v Črni potok. Tu so okupatorji pobrali 12 mož in jih odgnali na hrvaško stran v dve uri oddaljeno vaš Plešce. Tu so jim sodili in jih v nedeljo, 2. avgusta 1942, deset ustrelili na Plešce-vem polju in jih pustili ležati na morišču. Dvema so iz nepojasnjenih vzrokov prizanesli in ju izpustili. Prebivalci so mrtvim žrtvam izkopali jame in jih zagrebli. Po vojni so posmrtne ostanke prenesli na pokopališče v Plešcah. Kmalu po osvoboditvi je bil tem žrtvam odkrit spomenik na kraju samem, kjer so bili talci umorjeni in prvotno pokopani. Zaradi nove trase za cesto je bilo treba spomenik prestaviti na sedanjo lokacijo. v* * A** % : ;?4 E1E®. ' # . 'u *•••..v. sodi, v drugem nadstropju pa bodo z dopolnitvijo storitvenih dejavnosti popestrili kočevsko ponudbo. Ce ste zainteresirani za najem prostora za dejavnost, ki jo Kočevci potrebujemo, se oglasite v Nami. Pa še nekaj za stalne stranke — od 17. aprila do 17. maja lahko sodelujete v nagradni igri. Pri nakupu na kateremkoli oddelku v Nami boste izpolnili vprašalnik. 18. maja, ko bo žrebanje, pa tudi modno revijo si boste lahko takrat ogledali, boste lahko ravno vi prejeli katero od množice daril, s katerimi se želi Nama ob obletnici zahvaliti za zvestobo in sodelovanje v anketi. Kdo se ne bi razveselil kakšnega gospodinjskega aparata, košare dobrot..., za vsak primer pa vam svetujemo, da do konca aprila izkoristite ugoden nakup mesnih izdelkov Emona, nekaterih pijač, keksov in drugih živil v Namini samopostrežbi. — Da bodo prvomajski prazniki lepši. pripadajočo napravo ali brez nje. Zavarovanje obsega nevarnost uničenja ali poškodovanja zaradi nepričakovanega iznenadnega dogodka. 5. ZAVAROVANJE SPLOŠNE CIVILNE ODGOVORNOSTI Predmet tega zavarovanja je odgovornost iz dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja. ~ Zavarovalna skupnost jamči za škodo zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, katere tretje osebe uveljavljajo proti sklenitelju zaradi nenadnega ali presenetljivega dogodka in ima za posledico: — telesne poškodbe, okvaro zdravja ali smrt neke osebe, — uničenje, poškodbo ali izginitev Stvari. Poleg teh osnovnih premoženjskih zavarovanj je možno skleniti tudi vse oblike osebnih zavarovanj (kolektivno nezgodno, individualno življenjsko in nezgodno zavarovanje), avtomobilski kasko in zavarovanje prevozniške odgovornosti (avtoprevozniki), zavarovanje proizvajalčeve odgovornosti in garancijsko zavarovanje za svoje izdelke (proizvodni obrtniki) ter gradbeno zavarovanje za objekte v gradnji. V pričakovanju, da bo drobno zasebno gospodarstvo še bolj zaživelo, vam želimo veliko delovnih uspehov. Spomenik zajema površino 12X3 m. Prostor je ograjen s pol metra visoko ograjo z železnimi verigami. Znotraj ograje se dviga spomenik z izmerami 150—180cm z vgrajeno matmorno ploščo z napisom: USTRELJENI TALCI 2. Vlil. 1942 ANTON BORKO JAKOB MALNAR VALENTIN MALNAR ALOJZ MIKLIČ FRANC OŽBOLT ALBERT TUŠEK FILIP TUŠEK FRANC TUŠEK FRANC VESEL JOŽE VESEL »SLAVA IM«! 27.VII. 1961 PODIŽE: Organizacija udruženja boraca NOR-a Pleščce i Trava Prihod do spomenika je tlakovan s kvadratnimi terasastimi ploščami. Napis pove, da je bil spomenik odkrit 27. julija 1961 ob dnevu vstaje hrvaškega naroda. Odkril gaje oficir JLA. Pobudo za postavitev spomenika ter izvedbo, financiranje in vso operativo so prevzeli borci v združenjih Plešce in Trava. Osnutek spomenika je izdelal arhitekt iz Reke. Spomenik zgovorno priča o bratski povezanosti slovenskega in hrvaškega ljudstva, ki ju stoletja združuje ista usoda. Nace Karničnik Nagradna križanka št. 3 m 1 fi r. GiASUO O K SZDL KOČtVJf MESO DIVJE ŽIVALI GLAVNO MESTO ANGOLE RAZ- MERJE VOJAŠKA ENOTA NIKOLA ZINK STANKO FRANK VRSTA KEKSOV OREL V GERMAN M/TOLOG. NOTRA- NJOST DELOVANJ^ DRLO (LATINI upjnht tapetam h TAL NASELJE P*/ jr a Rt CERKVI SLOVENSKI O PERN t PEVEC Jt/fna- AHftlSf/ NOJ KOSMA- TENA Tkanina MUZA LJUBENy PEjK/tS. S M eMLJ EROSA KADNC-sort uh /zetJ. JUTOLOe. PRAZNO GOVORI- ČENJE KRAJ PR! ZADRU neodvisni OKLA v. SINDIKAT reka V ŽV/Cf JOHN OSBORNE P RAN. TEN. ISKALEC KRIŽANKO SESTAVIL A. A. A UTO N AŠKERC zgrajen PREHOD ČEZ NEKO POPJZAVEf NNJ/EOVOO. KONICA NAUK 0 VARSTVO OKOLJA nevarna MORSKA RIBA PR! J E TNE PRAZNIKE ceskveha SKLADBA 8 SLAVNOST. prirloitev NEBESNI POJ A V/ KOČCtstt NOVICE OKAHINU MAJHEN M ATO HA*DOL/\ H)OO**0 GLASBILO VENU/A VZPETINA NA O KOČEVJEM ORANJE 6 LAS ». SO S s NtMŠK) ruoiof CtOKG Znani kak j P K• NOČ EVIN O AN S N/ KRAJ NOČNO ŽABA*liti ZA O NJI ČRKI NIKOLA TESLA BO/E IT TE BARDOT HOKEJIST ANO/ SLAPU podobna STENA V STAROSR. TtnPLUH OSEBA /r POO 'jOMCEN dihalni ORKANI VODNI VAT! NEC Pil AT! OBDOBJE ZADtŽC- VtNJi ANTON NANUT IVAN PREGELJ NViA TOME | kotuiNi STORŽ stamostnu OS/kAn Ji MOČI boksar MOHAMED Ruski POTOVALNI voz J STREHO , Prejeli smo 17 rešitev nagradne križanke št. 2. Izžrebali smo tri pravilne rešitve: 1. Silvo Bizjak, Kajuhovo naselje 30, 61330 Kočevje 2. Danica Safer, Podgorska 10/A, 61330 Kočevje 3. Berta Maver, Trata 1/4, 61330 Kočevje Rešitve nagradne križanke št. 3 pošljite do 10. maja 1989 v zaprti kuverti s pripisom — nagradna križanka — na naslov: Uredništvo Kočevskih novic, Ljubljanska cesta 7, 61330 Kočevje Za pravilno rešeno križanko št. 3 bomo izžrebanim podelili tri denarne nagrade: 1. nagrada: 13.000 din 2. nagrada: 10.000 din 3. nagrada: 8.000 din Rezultate žrebanja bomo objavili v naslednji številki. Izžrebanim reševalcem bomo nagrade poslali po pošti. imiimmimmmmimimimmiimmimiiimiimiimimimmmiimmimmiiniiimmmimmmmimmmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii i Glasilo »KOČEVSKE NOVICE« izdaja Občinska konferenca SZDL Kočevje. Ureja uredniški odbor: Peter Šobar — vršilec dolžnosti glavnega in odgovorni jg nega urednika, Cveto Arko, Mirica Dimitrijevič, Viktor Dragoš, Ive Stanič. . Jt g Naslov uredništva: Ljubljanska 7,61330 Kočevje. Gradiva za delegatsko prilogo ne lektoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo izhaja v nakladi 7.000 izvodov. Vsa gospodinjstva v občini ga prejemajo brezplačno. Letno izide 10 številk. Lektoriranje, grafična priprava in tisk: Tiskarna Kočevski tisk, Kočevje. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka po sklepu komiteia SRS za informiranje, št. 421-1/72. Izid naslednje številke: 25. maja 1989 ..............................milili....