Hatollšk cerkven lisi. Danica i shaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti z» eelo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40kr., za četerti*** 1 gld. 30 kr V tiskarnici sprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., ca četert leta t gold.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danic* dan poprej. Tečaj XXVI. V Ljubljani 4. mal. travna 1873. Kini 14, Mz pnnUrHhega Usta mil. Linškega škofa od I. 1871*. Pastirsko pisanje se tako-le pričenja: Eno leto silovitih dogodb je memo šlo, odkar sem ▼am zadnjikrat pisal. En papež jetnik, en cesar jetnik, gospodarstvo laškfga rogovilstva po vsi cerkveni der-žavi, pa morivna narodovska vojska na Evropinem večeru, znamnja enake na jutru, povsod globok pretres prava, ne le v njegovem obstoju, ampak tudi v njegovih pojmih (zapopadkih) — to in tako je dedina, ktero je leto 1871 sprejelo od svojega prednika. Nezmčrne so nevarnosti, ki v teh okolišinah žugajo telesnim in duhovnim dobrotam na svetu. Ali je kaki pomoček, da bi se odšlo nesreči? Je, Somoček ie, pa le en sam, in ta je v besedah Gospo-ovih : „Išite narpoprej Božjega kraljestva in njegove pravice". (Mat. G.) Ako bi se svet tega pomočka deržal, bi ne zgubil duhovnih dobrčt, temuč si jih pridobil: telesne dobrote pa bi se mu privergle. Povernjenje k Kristusu, ki Živi v sv. Cerkvi, in terdno oklenjenjc k Kristusu je pomoček, da se pogubi odide, pa tudi gotovo le edini pomoček: „v nobenem drugem ni zveličanja". Sv. Oče so davno naprej vidili stisko, kteri svet naproti gre, zato ker je svet ed Kristusa odpadel. Poprijeti se edinega pomočka, keršanskc vere, po naj bolj izdatni poti, so skl cali vesoljni cerkveni zbor. Ta shod je zboroval v cerkvi sv. Petra na Vatikanu v Rimu od 8. grudna 18GU do 20. kim. lanskega leta, namreč do nesrečnega dne, ko je vojna nesrečnega kra'ja — med molčanjem, ah, res med polnim molčanjem družili vladarstev! — z orožjem R m vzela, papeža storila jetnika, in nemogoče naredila, da bi se cerkveni, zbor za zdaj nadaljeval. Vatikanski koncil, kteicga se je tudi vaš škof vde-leževtl, od 1. majnika do 20. mal. serp. 1. 1., je imel šiiri očitne seje in veliko velikih shodov; v tretji očitni seji je bila oklicana verska vstava (dogmatiška konšti-tucija) o katoliški veri, in v četerti ravno taka o primatu, to je, o naj viši oblasti rimskega papeža v vsi Cerkvi; velike diuzih določil je bilo pripravljenih, kadar se je zgodil imenovani bogoskrunski ulom sovražnikov v Rim in je storil, da je cerkveni zbor prejenjal. Potem omeni vikši pastir, da je pervi dve vstavi duhovstvu že naznanil 31. mal. serp. v škofijskem listu, *) Neznan prijatel, kteremu serčna livala! nam je poslal iz Linca pastirske liste od 3 let, in ker so med seboj v zvezi, bodemo iz vsaeega kaj pjsneli. Vr. duhovstvo pa gotovo v pridigah kaj o njih povedalo. Sedaj se pa v dolžnost Šteje naznaniti v domačem jeziku drugo vstavo o primatu, naj viši oblasti rimskega papeža. Pa postava nima nobenih tacih resnic, ki bi vam bile nove, pravi pisanje dalje; slovesno in dokončno izreka resnico, ki je prav tehtna sama na sebi, posebno pa za naš čas, v tem času, ko peklenske vrata z ne-slišano togoto butajo zoper skalo Petrovo, zoper per-vaštvo, prim&t rimskega papeža, da bi razdjala Cerkev samo, ki stoji na skali. Besedno naznanj-nje te vstave je toliko bolj potrebno, ker sovražniki Cerkve so razširili nar bolj pošastne popake zadevnih zbornih sklepov, ter je marsiktera duša, ki pravih zbornih določil ne nč, v nevarnosti zgubiti veselje nad katoliško vero. Ako Bog ne ptipusti, da Evropa v barbarstva dalje gre, se bode koncil kmali zopet nadeljeval. Pa že tudi do sedaj od zbora dane vstanove, ako jih Bog na njih potih po svetu spremlja s svojim blagoslovom, so zmožne biti podlaga za obnovo človeške družbo. To veljd namreč o konštituciji, o pervaštvu rimskega papeža. * * Vstanova (k"nštitucija) ima v vod in štiri poglavja. V vvodu koncil ob kratkem govori o namenu, v kterega je Kristus postavil sv. Cerkev, o vzroku, zakaj je v nji postavil pervaštvo f primat) za vse čase, in o razlogu, zakaj da hoče vernikom nauk o pervaštvu pred oči staviti. V vod se glasi: Pij, škof, služabnik služabnikov IWjih. S pri terjenjein vesoljnega zbora. V vedni spomin'*. „Večni pastir in škof naših duš, da zveličavnemu delu odrešenja podeli vedni terpei, je nkleni! vstanoviti sveto Cerkev, ktera kakor hiša živega Boga, naj vse verne veže z vezjo Ene vere in Ene ljubezni. Zato je pred svojim poveličanjem Očeta prosil — ne !•» same za aposteijne. ampak tudi za tiste, kteri bojo po njih oznanovanji vanj verovali, da naj bojo vsi Kno, kakor sta Sin sam in Oče Eno. Kakor teda| je on po*lal aposteijne, ktere si je izm*»d sveta izvolil, kakor je bil on sam poslan od Očeta, tako je tudi on hotel, da v njegovi Cerkvi naj bodo pastirji in učeniki do konca časov. Da so pa tudi sami škofje vsi Eno in neločeni, in da se vsi verniki z med seboj zedinjenirai škofi ohranijo, v edinosti vere in občestva, je sv. Petra pred druge aposteijne postavil, in tako v njem dal zmiraj obstoječe načelstvo in vidno podstavo ene in druge edinosti, da se nad njegovo mogočnostjo zida večni hram in se preslavno poslopje Cerkve, ktero je odme-njeno kupeti gori do nebes, na terdnosti tč vere vzdigujejo*. *) Sv. Leon V. gov. IV. (al. III.) pogl. 2. v dan svoj. rojstva In ker se peklenske vrsta, da bi Cerkev razdjale, ko bi bilo mogoče, od dne do dne z večim sovraštvom vzdigujejo zoper podstavo, ki je od Boga založena, toraj v brambo katoliške čede, v obranjenje njene nedotakljivosti in v pospeševanje njene rasti potrebno spoznamo s priterjenjem cerkvenega zbora, da vsim vernikom pred oči postavimo nauk od postavljenja, obstanka in lastnije svetega apostoljskega pervaštva, na kterem je zastavljena moč in terdnost cele Cerkve, kako jim je ta nauk verovati in ob leržati po stari in neprenehljivi veri vesoljne Cerkve; nasprotne, Čedi Gospodov« tako pogubne zmote pa da zveržemo in obsodimo". . Po t«-m v vodu nasledva pervo poglavje, ki obravnava „po- avljenje apostoljskega pervaštva v osebi sv. Petra. V tem poglavji uči koncil, da apostelj Peter, in sicer le on sam, je prejel pervaštvo kakor prednost resnične oblaati nad aposteljni, nad posameznimi aposteljni in nad vsimi skupej, in nad vso Cerkvijo, in pa prejel ga neposrednje in na ravnost, ne posrednje po stranskih potih, namreč ne tako kakor da bi mu bila to oblast še le podeljena od apostelj nov ali od Cerkve kakor njenemu zastopniku ali pooblastencu. Poglavje se oglasi: ,,Mi tedaj učimo in razlagamo, da po evangeljskih spričevalih je pervaštvo jurisdikcije (naj viši oblasti) nad vso Cerkvijo Božjo aposteljnu sv. Petru neposrednje in naravnost od Kristusa Gospoda obljubljeno in izročeno. Zakaj Simonu samemu, ki mu je bil že prej rekel: ,.Ti boš imenovan Skala" (1. Jan. 1, 42), potem ko je bil on svoje izpovedanjc izrekel: „Ti si Kristus, Sin živega Bogaje Gospod govoril slovesne besede: ,.Blagor tebi Simon, Jonov Sin, ker meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, kteri je v nebesih; in jest tebi povem: Ti si Peter (Skala), in na to Skalo si bom zidal Cerkev in peklenske vrata je ne bodo premagale; in tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva, in kar k« li boš zvezal na zemlji, bo zvezano tudi v nebesih, in kar koli boš razvezal na zemlji, bo n-ivezano tudi v nebesih '. (Mat. 16, 16-19 ) ln Simonu samemu je izročil po svojem vstajenju jurisdikcijo (oblast in pravico) naj višega pastirja in vodnika nad svojo čedo, ker h- rekel: ..Pasi mi jagnjeta. pasi mi ovce". (jan. 21, 15- 17.) Temu tako jasnemu nauku sv. pisma, kakor ga je katoliška Cerkev vselej razumevala, so očitno nasproti hudobne menitve tistih, kteri od Kristusa Gospoda v njegovi Cerkvi postavljeno vladno vravnavo prevračajo in taje. da Peter sam v prednosti pred drugi ni aposteljni, tako pred vsakim njih posamezno, kakor tudi pred vsimi skupaj, je s pravim in resničnim pervaštvom oblastne pravice od Kristusa obdarovan: ali pa kteri terdij », da to pervaštvo ni izročeno neposredno in naravnost 'sv. Petru samemu, ampak Cerkvi, in po tej še le unemu, kakor služabniku ravno te Cerkve". ,.Kdor tedaj pravi, da sv. apostelj Peter ni od Kristusa Gospoda postavljen ko pervak vsih aposteljnov in ko vidni poglavar vse vojskovalne Cerkve; ali pa da ravno ta je zgolj pervaštvo časti, ne pa pervaštva prave in resnične oblasti naravnost in neposredno prejel od ravno tega Jezusa Kristusa našega Gospoda: to bodi izobčen". lir. Mri£ — redno m tarifo proti sko-posti in ta kontne st i- „lirepenite po tistem, kar je zgoraj, ne pa po tem, kar je na zemlji." Kološ. 3 2. Zemske dobrine, ktere je Bog vstvaril k našemu vživanju, p. njive, travniki, gore, zlato, srebro itd., po- leg razodenja Božjega niso namen življenju našemu, temuč tolikeri pripomočki so, da jih vživamo k njegovi časti in slavi, ter k svojemu časnemu ia večnemu blagru. Toda te dobrote so vsled Božjega razodenja tako vrav-nane, da se brez truda in prizadevanja pridobiti ne dajo. Izrek Božji se glasi: „Prekleta bodi zemlja v tvojem delu, v trudu se boš od nje živil vse dni svojega življenja; — ternje in osat ti bo rodila, — in v potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne poverneš v zemljo, iz ktere si vzet". (I. Mojz. 3, 17 itd.) Vsak človek je toraj dolžan prizadevati si, da se preskerbi s sebi in svojim potrebnim časnim premoženjem, in da si pridobi kar največ pripomočkov k dobremu delovanju. Iz tega je razvidna vsakteremu človeku dolžnost a) pridne delavnosti in trudnosti za časno premoženje, da si potrebno in svojemu stanu primerno ohranjenje pridobi in zagotovi: „Kdor noče delati, naj tudi ne jč" (II. Tesal. 3, 10.); b) kerščanske hranljivosti ali varčnosti v pridobljenem, da si stroške in prihodke vravnd ter se za prihodnost in neprevidene nesreče preskerbi tako, da ne bode treba terpeti sile ali družim biti v nadlego; c) kerščanske kreposti in pravičnosti, da se nikoli in nikakor ne žali nravna postava ali sploh pravica bliž-njega: „da kdo predeleč ne stopa, in svojega brata v nobeni reči ne goljufa, ker maščevavec vsega tega je Gospod" (I. Tesal. 4, 6.), ali da si nihče z gerdo oder-tijo pomagali ne skuša (Djanj. apost. 8.); in naposled d) kerščanske gospodarčnosti in dobrodelnosti, da vsakdo pošteno pridobljeno ali podedvano premoženje kot sredstvo vživa in obrača v tisti namen in tako, kakor nam veleva to postava Božja sploh in posebej beseda sv. evangelija ter nauk svetega križa. (I. Kor. 8, 30 itd. Luk. 19, 13. Mat. 24, 48.) Proti tem dolžnostim se pregrešajo ljudje navadno z mero, zdaj premajhno, zdaj preveliko. S premajhno se prikazujejo vnemarnost, pohajkovanje in lenoba, neprevidnost in ne varčnost, šopirnost in zapravljivost, ne-zmernost v jedi in pijači itd.; s preveliko pa lakomnost in skopost. Po tem takem uboštvo, ki je po lenobi ali zaprav-Ijivosti ali pijanosti naklonjeno, ni manj pregrešno (Pregov. 6, 6 itd; Tim. 5, 8.) kot bogastvo pridobljeno in vzderževano pa nepravičnih potih lakomnosti in sko-posti, ali z druzimi besedami: Kdor je s svoj-m lastnim zadolženjem, p. po svoji lenobi in zanikernosti, ali po šopirnosti in zapravljivosti, ali nezmernosti in pijanosti itd. postal berač, je tako grešnik pred Bogom kakor bogatin, kteri je obogatel po svoji lakomnosti in sko-posti. Oba grešita in ravnata zoper voljo Božjo, in vsakteremu se poreče kdaj sodnji dan: „IIudobni hlapec", in „daj odgovor od svojega hiševanja". Vzlasti pa je to lakomnost, ali nezmerno poželenje po denarju in bagu, ktero sv. Pavel imenuje ,,korenino vsega hudega" in zopet malikovavstvo (I. Tim. 6. 10. Efež. 5. Kološ. 3, 5.), kjer očitno uči, da lakomnik ni kristjan, ampak „malikovavec in pogan" in da tok nima deleža v kraljestvu Božjem. Tu je najprej treba, da pomislimo, kdo je prav za prav lakomnik in kdo ni, kajti vemo iz skušnje, da si je mnogo lakomnežev, skopnikov, goljufov, odert-nikov in tem podobnih samogoltaežev nasvetu, vendar niso lakomneži vsi tisti, ktere hudobni svet za toke rasglasuje. Velikrat se za lakomnika razglasuje na pr. tok, kteri si z resnično delavnostjo in kerščansko varčnostjo po pameti prizadeva, pomnožiti svoje premoženje; ali zteri to, kar mu gre, pošteno zahtčva in si brani in po pravični poti išče in skuša si kaj pridobiti ali koristiti. Če svet tega ali unega razvptva za lakomnika. ga velikrat le zato, ker tiho in mirno živi, ne hodi v kerčme, ne popija in za šopirno obleko ne zapravlja, ne igri itd. Koliko je tacih treznih in resnobnih ljudi, ktere pa razujzdani lenuhi, zapravljivci, pijanci, igravci in Se drugi taki divjaki grajajo za skopuhe in lakom-neže, ter jim prizadevajo razno nezasluženo zasmehovanje, cel6 škodo in terpljenje. — So spet drugi, kteri znajo skerbeti za prihodnost, „odkupljevaje si čas" (Efež. 5. Iti), svesti si, da čas toliko plača kot denar, ga zvesto obračajo k svojemu pridu; — a zato še niso lakomniki. Tudi oni ne, kteri — dasi premorejo — vendar ne dajo vsakemu zapravljivcu, kar poželi ali tirja od njih, ali pa kteri temu ali unemu beraču ne podelijo miloščine, ker vsem ne uterpijo dati ali pomagati ne morejo. Bog hoče, da kar nam blagoslovi pri zvestem delu, ravnajmo pametno ali razumno, kakor dobri hišniki z izročenim premoženjem. ,, Daj dobremu, pa ne pomagaj grešniku (ako bi namreč dobroto prederzno v greh obračal), in kadar delaš dobro, glej komu sto-riš," — uči sveti Duh v bukvah Sirahovih. Kdo tedaj je lakomnik, pred kterim svari nauk svetega križa V Lakomnik je sploh tisti Človek, kteri pozemeljskega premoženja ne čisla tolikanj za pomoček, temuč za namen ali konec svojega življenja; kteremu je tedaj po-zemski dobiček, bogastvo in denarstvo naj viši reč na svetu, naj draži sreča, edini pričetek, napredek in sver-šetek vseh njegovih misel in želji, besed in djanj. Lakomnik je toraj, kteri živi le zato, da bi si kolikor mogoče denarja ali blaga nakopičil po potu, bodi si dovoljenem ali nedovoljenem ; kteri je v namnoževanji svojega premoženja in bogastva nenasitljiv ter v njega izdavanji terd, skop in vzlasti težak. Od pervega pričetka do zadnjega sveršetka v lakomnosti je sicer več korakov ali stopinj, in malota je že lahko greh; vendar — težko je dokazati, kako grozno oslepi in pokvari ta nesrečna strast človeka, da zgubi lakomnik skor vse človeško čutilo, vedoma zapravi vso spoštljivost in sramežljivost, ter postaoe prava človeška pošast! Temu se ni čuditi. Malik njegov, komur iz vsega serca služi in kogar nad vse railuje, ta je mamon ; le-to mu je v mislih in v delih, kako bi vedno več in več si nakopičil in nagrabljeno mogel si zavarovati. Da bi dosegel to, velikrat še sebi ne privošči potrebne hrane, obleke ali zadostnega počitka, tim manj čisla pravice druzih; njih reva ga ne n»gne k poter-pljenju, marveč njih potrebo in naj veči silo obrača si v prid, in ni ga sram jih neusmiljeoo odirati. Iz take neusmiljenosti nastaja;o oterpnjen;e serca, zvijača, sila, krivica, krive pričanja in piiseganja in vsakoršoe nepravičnosti. Nasvetu ni nič tako drazega, tako ljubega, tako svetega, da bi ga tak lakomnež iz dobičkarije ne prodal, ne izdal ali zatajil. Nič ni hujšega — od la-komnika in nič ostudnišega; lakomnež ima za denar in dobiček cel6 svojo dušo naprodaj. (Pridig. 10, 9. 14,9. Mat. 0, 24. I. Kor. 6, 10. Efež. 5, 5. Jak. 5, 1 itd.) (Konec nasl.) O papeztri „enciktlhi cum syiinbo errorutn Boj med lučjo in temo, med resnico in lažjo, med otroci Božjimi in otroci sveta se vnema zm-.raj huje, vojne čete se vredujejo, razpostavijajo za bitko, topovi grcmč in otroci teme že veselo vriskajo, češ, da je zmaga v njihovih rokah in da so nasprotniki popolnoma propadli. Da se nam, ki stojimo ravno v versti teh nasprotnikov in se bomo vstopili kmalo v perve čete bojevalcev, da, prevzeli vodstvo v četah naše vojske, da se nam res tedaj kaj tacega ne zgodi, treba nam je vedeti vojni načert, namene in težnje naših napadnikov, le potem jih bo moč osramotiti, ker le potem bomo vedeli, kam moramo meriti, kako se obračati in sukati, da jim uničimo vee njihove nakane. Ker nam pa ta načert najbolje razodeva naš glavni vidni vodnik, Pij IX v ovoji „encikliki cum syllabo errorum", zato si ga danes nekoliko oglejmo. Človek ima nadnatorni namen; pot do tega namena je Kristus z zveličavnimi pripomočki, ktere je zapustil svoji cerkvi, da vodi ona vsa ljudstva po nadnatorni poti k Bogu, viru in namenu našemu. Temu nadnatornemu vodstvu bi se morali vsi podvreči; a težnja sedanjega sveta je: osvoboditi se tega vodstva; kakor določno pravi enciklika: ,,ti napačni nauki se morajo zato e studom odbijati, ker posebno na to merijo, da bi se preprečila in odvernila ona blažilna moč, ktero bi morala cerkev po vstanovitvi in povelju svojega Božjega vstanovitelja prosto izverševati do konca sveta, ne le nad posameznimi osebami, ampak tudi nad narodi, ljudstvi in njihovimi verhovnimi vladarji". Ta namen je vir vsega upora, serce vsega nasprotniškega gibanja — ta namen združuje vse nasprotniške stranke, naj si imajo sicer še tako različne nazore; zato se vsi združujejo, ter se borijo zoper cerkev. V pervi versti vidimo tu one, ki skušavajo omajati podlogo cerkve, terdeči: ,,ni ga Boga različnega od sveta, bog je priro-da in vse je bog in božjega bistva — ko se razodeva v prirodi, toraj kakor priroda je tudi bog in njegovo ra^odenje spremenljivo in se more z mira j bolj do-veršcvati, svoj verhunec doseže v človeku, v njegovem umu se zaveda samega sebe. Zato da je pa tudi um človeški naj vikš i razsojevalec med resnieo in pomoto, med dobrim in slabim -- in kakor um v tem razsojcvanju napreduje, tako napreduje in se doveršuje božje razodenje. Zato pa da nasprotuje kerščanstvo tako napredovajočemu človeškemu umu, ter ni resnično, in prerokije, pa čudeži našteti v starem in novem zakonu sv. pisma, da so gole izmišljave in Jezus Kristus le mitična oseba. Ti nauki so vir vsemu daljerau napenjanju, vir vsem dal jim pomotam, ktere, kakor pravi okrožnica, ..posebno sedaj v največi škodo duš in v kvar civilnega društva gospodujejo, in ktere ne nasprotujejo le cerkvi katoliški, njenemu zvoličalneinu nauku in čestitini pravom, ampak tudi večni in nator-ni postavi, ktero je zapisal Bog v serca vseh, in pa pravemu razumu". Zato so pa tudi na čelu syllaba v I formulirani v 7 stavkih zaveržcni in zaznamovani kot pantheizem, naturalizem in absolutni rationalizem. Ako ni osebnega Boga in ni druzega nego tvari-na, mora „otemneti in se zgubiti čisti pojem pravice in človeškega prava in na mesto resnire, pravice in zakonitega prava postaviti se telesna sila : od tod se vidi, zakaj se nekteri popolnoma zan»*'tovaje ia zane-marjaje naj bolj gotova načela zdrave pameti prederznejo kričati, da je volja ljudstva izražena v javnem mnenju najvikšizakon, neodvisen od božjega in človeškega prava, in da imajo v politiki doveršena djanja, ker so doveršena, pravno moč, kakor pravi enciklika 4. In res, ali se ne sliši jo terditve, kakor „vednosti se smejo, da, morajo izviti se od Božje in cerkvene veljavnosti, — veljavnost ni nič druzega, kakor sku pnost štev ilk in materijelnih moči, — posrečeno krivično djanje ne škoduje svetosti prava: ali ne vidimo, kako se ta načela, zdravi pameti" nasprotna, vsaki dan izvcršujejo, ter tako uničujejo prostost narodov, pravice, svete pravice ljudstva? Poglejmo v deržavne zbore z njihovimi večinami, poglejmo na politična djanja fn. pr. oro- panje Papeža): da je le kaj z večino sklenjeno, da je le kaj storjeno, še tako krivično, vse mora imeti pravno moč. Ali ni po pravici papež taka načela obsodil v aillabu §. VII.? Ti nauki se pa potem obračajo naravnost zoper cerkev, ona se razvpiva kot zastarela, neimajoča več prava bitnosti, ker ne pripoznava naukov, kakoršoe terdi um stoječ na novi, v iii stopinji razodenja absolutnega božanstva. Cerkev nima več pravice, ampak deržava kot zastopnica ovega uma je vir vsega p ava in njeno pravo ni čisto nič omejeno, kar stori ona, temu se ne sme ni kdo ustavljati, od nje pride vse — zato tudi ona določuje cerkvena prava in meje, v kterih jih sme izverševati; ne sme jih izverševati brez dopuščen ja civilne oblasti; cerkevfnima oblasti prestopnikov svojih zapovedi kaznovati s časnimi kaznimi, ona nima pravice do lastnega premoženja, to je deržavino; zato naj se cerkvi vzame posestvo, enako redom; brez deržavnega privoljenja ne veljajo in se ne smejo razglasiti cerkvene določbe; deržavi pripada vsled njene vsemogočnosti pravo, mešati se v verske zadeve, v duhovno vlado cerkve, ona sodi o vodilih cerkvenih pastirjev, ktera izdajajo, da morejo vladati vesti, da še podelitev zakramentov in v to potrebne naprave more deržava določevati, ker pooblastuje in pošilja škofe, ktere more tudi odstaviti; dalje odreka deržava cerkvi dolžni vpliv do šol, do ljudskih, višjih in nižih, še semenišča hoče spraviti pod svojo roko; in ker sledi tel j i prej omenjenih načel ne morejo imeti druzih teženj, kakor nakopičevati si premoženje in ne morejo slediti drugim zakonom, kakor no-oberzdani poželji\osti serca in lastni volji (sej je menda vse to razodenje božje!), zato z vsem serdom pre- Enjajo redove, akoravno imajo velikanske zasluge za toličanstvo in za človeštvo sploh. — To so nauki, t> so teženja liberalizma; svoje nauke postavlja kot nauke edino prav razvitega uma, te vtelesuje v dertavnih zakonih in ž njimi zatira vso prostost, prostost cerkve, prostost narodov, prostost dru-iine, prostost posamnih — sej bi cerkev ne smela živeti po svoje, sej bi se moralo vse hoti nehoti izoliko-vati v tacih po enem kopitu osnovanih šolah; vednost, da, vse življenje in gibanje bi se moralo sukati po onih načelih — zraven je pa zmiraj pot odperta sili, uporom, sej je človeška volja edina postavo-d a javka, in kjer se več volj zedini, kjer je večja moč, t*m je zmaga — tem se m>ra vse ukloniti; od tod skrivne družbe, ki se zarotujejo, da bi poderle obstoječe, io svojo vol|o postavile na sedež vsemogočnosti, in to doseči je v-ak pripomoček dober. — Pa sem morda s prečernimi barvami to naslikal? Ne! Poglejmo v Prusijo ali Švico, poglejmo v Italijo in v Pariz leta 1870. Ali se niso vsi ti nauki tam djansko iz-verscvali in se se izveršujejo? Kako prav pravi papeževa okrožnica: „Zato so se vsi N»ši predniki vedno pogumno ustavljali nesrečnim naporom brezbožnih ljudi, kteri enako divje se penečemu roorju svojo nesramnost iz sebe penijo in svobodo obetajo, pa so sami sužnji pogubljenja, kteri so s svojimi goljufnim mnenjem in s prav nemarnimi spisi poskušali podreti podlago katoliške vere in civilnega društva, odstraniti vso čednost in pravico, pohujšati vseh duha in serce in nečujoče, posebno neskušeno mladino od prave zakoni-nitosti in nravnosti odverniti, neusmiljeno jo pokvariti, zapeljati v zadrege, pomote, iu naposled jo odtergati is naročja katoliške cerkve. Z vsemi nauki in napori merijo ti goljufni ljudje posebno na to, da bi se blažilni nauk kat. cerkve in vpliv njen do poduka in izrejanja mladine popolnoma odpravil in bi se nježna in upogljiva serca mladenčev okužila in spačila s pogubnimi po- motami in hudobijami .... in vso svojo nado stavijo v pokvarjeno mUdino. Zato nikdar ne prenehajo mni- hov in duhovnikov.....na vsak način mučiti, in terditi, duhovniško naj se odstrani od vsakoršnega poduka in vzrsjevanja mladine, ker je sovražno vednosti in civilnemu napredku. Drugi zopet vzbujajo v spomina napačne in tolikokrat zaveržene izmišlja ve prenovliačev, ki se strašno nesramno prederznejo podlagati volji dežel ne o blasti največi oblast, ki je cerkvi in apostoljskemu sedežu od Gosp. Kr. podeljena, in tajiti vsako pravo cerkve v tem, kar spada k vnanjemu redu". Tako obsoja papež v okrožnici gerdo početje liberalnih rovarjev, ter zaverže njihove nauke v §§. V & VI in VII. sill&ba formulirane v 46 stavkih. (Dalje nasl.) Ver sho-polU iii ko pismo. Moj dragi prijatelj! (Konec) Oberniva se zdaj malo preč od evangelija. Kader kdo kako novo vero uči, gleda posebno, da vstreže človeškim strastim, mesenosti, da si tako ložje od drugod odpadnih vercev pridobi. Tako Luter M., ker je vidil, da bi se Filip braniborški rad od svoje žene ločil, je hitro učil, da je zakon razvezljiv; vidil je, da kmetje nevoljno davke plačujejo svojim gosposkam, berzo je začel svobodo učiti. Tudi s tem se je prikupil, da je s prestavljanjem sv. pisma — po svoje se ve — pervi v nemškim narečji, ki je takrat bilo nekak „kavder-velš" lepšo podobo dal (no, to poslednje bi ne bilo ravno napačno, ko bi sv. pisma ne bil popačil); ko se je pa še oženil s Katarino, nuno, in tako dvojni zavet (obljubo) prelomil, pokazal je s tem do čistega, kam njegova vera kaže. Mohamed je v svojem koranu tur-kom zapovedal, vse drugoverce zaničevati, sovražiti, tudi ubijati, svojim pa je obljubil blagostanje v življenji, fio smerti pa v paradiži poverhi vsih sladkosti tudi ve-iko število ženstva. Judovski talmud (ki na dan veči prihaja s tim, da vsak rabinar vanj zapiše, kar ma drago, kakor n. pr., da ako sam Bog ne razume ka-cega rabinarskega izreka, Oa sam (Bog) mora rabinarja za razlaganje prositi itd. Za res smešno, če nebi domača človeška pamet nad takimi bedarijami morala ostermeti!) je poln preklinjanj proti našemu narsvetej-šemu Imenu; tudi veleva kristjane sovražiti in golju-fovati, v čemur se more. Pa ti in taki izrodi človeštva, pa taki gnjusi se prederznejo porugovati se katoliški veri, ktere nebeški nauki vse, tudi sovražnike, ljubiti velevajo, kteri svojim vernim na tem svetu druzega ne obetajo, kakor preganjanje in terpljenje, na kterih naukih že skoz osemnajststo let ne narmanjše čerke ni pristavljene, ne odvzete! Prijatel! le poverni se nazaj k branju sv. evangelija, pa boš vidil, razmeril vse sam bolj, kot pa ti je moje revno pero popisati zmožno. Zares, veči bedak od konja in mezga, ki nimajo razama, mora biti, kdor vidi in sliši, kako se v vseh časih, posebno pa dandanašnji, vse to do narmanjše čerke izpolnuje, kar je bilo pred osemnajststo leti v evangeliju naprej povedano, pa vender ne veruje, da kat Cerkev, ktere temelj je ravno ta evangelij, neposredno od Boga izhaja. Ali sadanji prostomišljaki, laži liberalci, židovi in kladvači so v vsem enaki nekdanjim pismarjem, farizejem, višjim judovskim svečenikom in glavarjem ljudstva, kteri v tem, ko so vse stvari na križu umirajočega Stvarnika obžalovale, so se Njemu rugali, ter obilno denarjev dali stražarjem, naj krivo spričevanje dajejo o večna resnica, vtisni si globoko v serce, in po njem Njegovem preslavnem vstajenji, ravno tako, kakor sa- živeč boš v vsakem trenutku svojega kratkega potovanja danji brezdušni časnikarji ocl judov in frajmavraijev po zemlji reči zamogel: ,.Si fractas lllabatur orbis, ltn-vlečejo obilno plačo, da izdajajo svojo vero. pavidum me ferient ruinae." Z Bogom ! Kadar človek premišljuje toliko hudobijo ljudi - vseh časov in krajev, prisiljen je spoznati nekako enakost med hudobneži tega sveta in peklenskimi satani, Ogled po Slovenskem in flopisL po kterih napuhu in nevosljivosti je vse zlo na svet prišlo. Napuh pri ljudčh vzrokuje nejevero, nevošljivost, Na čast Kristusovemu terpljenju in sv. Jožefu, sovraštvo; nejevera pa in sovraštvo vse druge pregrehe, pa v povzdigo našega mesta in njegove okolice! Kristianska čednost je „absolutno" satna na sebi ^ in vseskozi lepa, lepote pa, bodi si v kterikoli stvari, ni mogoče sovražiti, temu nasproiuje estetični počutek. Dragi someščani! Zdaj pa, od kod izvira to, da židovski in prostozidarski Dvč misli nektere Vaših someščanov nadlegujete najemniki in vsa druga brezbožna derhal kat. Cerkev delj časa. dopustite naj Vam ju razodenemo ravno sovraži? Jaz mislim odtod, ker nimajo iskre estetičnega zdaj v premislek, ko se Veliki teden bliža. Ako bi se počutka, ker njihovo sovraštvo izhaja iz nevošljivosti.* z nami ne strinjali, zato nič hudega, ako pa primerno Vidijo namreč, da pravi katoličani svoje duhovne pa- spoznate nam priterditi, toliko bolje, štirje spodobno spoštujejo; vidijo, da kat duhovni s Sv. Jožef je častitljivi varh, patron n%se dežele, tirni malimi dohodki, ki iim prihajajo, v redu živč; Vsem je znano, kako močno tfa je častla od nekdaj vidijo, da po njihovem trudu in skerbi vsak kat. krist- V8a naša dežela, pa ne le naša dežela, tcmuč vse ker-jan, tudi idijot (priprosti) — če le ni samo po imeni, šanstvo. Koliko bolj pa se le zdaj, ko ga je pred dve-ampak tudi v djanji kristjan — je bolj podučen v res- ma letoma sv. Cerkev razglasila za varlia in zavetnika nicah svoje vere, kakor učenjaki druzih ver v svoji; vesoljne katoliške Cerkve. Povsod po katoliškem svetu vidijo, da dober katoličan tako v dobrih \akor v hudih 8j prizadevajo temu velikemu varhu Siiia Božjega in urah življenja jasno obličje ohrani, ter svojo voljo Božji Cerkve spominke staviti s pisanjem bukev, z naprav- volji podverže. To jih grize, to jih peče; zato udri po ljanjem pobožnost v njegovo čast in po raznih potih, pastirjih in po ovcaih! Pri nas se je že mnogokrat čulo, kako malo cerk- Če se premisli, da se nekdanji pogani, ki so v vi je na Kranjskem posvečenih sv.^ Jožefu, temu po-vseh djanjih svoje krive bogove pred očmi svoje fanta- sebnemu besedniku za slovensko zemljo ; tudi v Ljubljani zije imeli, so rekli: „Virum fortem vita prius deficit jn bližnji okolici ni nobene. Obilnokrat se je slišalo od quam tides", moral bi človek o sedanjem kristjanstvu ljudi, kteri imajo sv. Jožefa za patrona, ako bi se zidala obupati; pa vendar nič ne bi bilo napačoejšega od take cerkev ali kapela njemu na čast, da bi radi v ta namen misli. Naš Zveličar je svoje aposteljne in učence, in pomagali; zdaj pa ko so nekteri sprožili to misel, jih po njih vce njihove naslednike zagotovil, da On ostane je ge precejšno število, ki obetajo svoje darove, ako bi z njimi prav do skončanja veka, in da Njegove Cerkve se kakem prijetnem kraju tikoma pri Ljubljani po-peklenske vrata premagale ne bodo. In zares, že 03em- stavil enak spomin našemu častitemu patronu. Nekteri najststo let se nesrečni, slepi satanovi sužnji mučijo, da kažejo prav prijeten homec ob dolenski cesti, ki bi bi to Cerkev razdjali; pa vse zastonj. Ali je morebiti ge kakor nalaš podal za ta vse hvale vredni namen, kdo tako priprost, da misli: če nikdar, zdaj jo bodo v £er srao pa v začetku Veliki teden omenili, naj razo-Italiji, in v Bismarkiji se ji že hudo godi. Kar se tiče denemo še drugo misel, ki je prav za prav perva in Italije, Cerkev katoliško le sedanja grabežljiva vlada z un0 sklenjena. zatira, vlada pa ni večna. Prišel je, ni zdavna, eden prej malo leti je slikarski umetnik g. pl. Oolden- mojih znancev nazaj iz Italije, kjer je vsa mesta ob- 8tein z veliko gor čnostjo priporočal, naj si Ljubljansko hodil, in pravi, da v Rimu ljudstvo z velikim spoštova- mesto napravi .,Kalvarijo", ki je tako pogreša in ka-njem le od sv. očeta Pij a IX govori. Od Florence pravi, koršne mnoge druge mesta imajo. Se ve, da kraj pod da temu, ki kaj od njihovega kralja opomni, se herbet Rožnikom, ki se je takrat svetoval, že zato ni bil pri-oberne. Od Neapelna pa, da še nikdar in nikjer ni cer- praven, ker je predaleč od mesta za taki namen , in kev tako polnih ljudi vidil, kakor tain. Kar se pa tiče šla je bila tudi res vsa osnova po Ljubljanici. — Tukaj pruske Nemčije, zdi se mi, da so se bisraarkovcem že pa se dala cerkvica sv. Jožefa tako postaviti, da bi začeli možgani vodeniti, ker mislijo, da je kat. duhov- do nje peljale postaje, „štacijoni Kalvarijc", in stvo enako njihovim pastorjem, obsutim z družino, v bila bi ravno toliko od mesta, da bi bilo ob enem ne-vseh rečeh na vlado Davezanim. Ej: „manet alta mente koliko prijetnega sprehoda obukovavcera. repostum", s čemur Bismarkija zvestobo svojih katoli- Tako bi se vresničili dve naj lepših misel v duhov- čanov izplačuje! Čakaj, naj se še kaka vojska vname n0 pomoč in v veselje poštenim Ljubljančanom. — in ta ne prizanese prej ali potlej — pa boš vidil, ali - Pomoč Božja, častiti someščani in rojaki! Toliko bojo še enkrat Parsko, Poznansko, Obrenske dežele i. d. za nemško edinstvo s tako serčnostjo kri prelivale. Kadar bodo narodi prav spoznali, za kaj gre, bojo vse druge može postavljali na kermila vlad. Po hudem vremenu pride spet lepo. Vse le en čas terpi, samo Bog in Njegova sveta previdnost zmiraj in vselej. K koncu te spomnim še izrekov enega najsrečnejših, najmogočnejših in najmodrejših vseh kraljev, kar jih je bilo, jih je, in jih bo na svetu: da vse je nečimer-nost, zvun ljubezni Božje. Pervi del tega izreka ti lahko lastna vsakdanja skušnja dokazuje, druzega pa, ki je *) Kar se tiče Židov, tudi iz maičevsnjs, ker do malo prej niso imeli s nami enakih pravic. za zdaj, prihodnjič še nekaj o tem. 1'revdarite in Kdo r ima kako misel, naj jo tudi razodene, da se stvar na vse strani pojasni. * V Ljubljani, sv. Jožefa dan 1873. Več meščanov. U Ljubljane, spovedna priprava za otroke. Silno važen za otroke je poduk za pervo spoved. Kakor se otroci naučč, tako odrasli ravnajo. Pa ta poduk je tudi težaven, kar sleherni skuša, ki se ž njim peča. Naj »a-mudniši je pa gotovo otroke pripraviti, da znajo dobro svojo včst izprašati in pravo obžalovanje (kesanje) obuditi. V katekizmih tega ni posebej. Tudi z molitvintini bukvicami se to težko doseže, ker mnogi jih nimajo in de jih imajo, nimajo vsi enacih. Razun tega tisto izpraševanje vesti, ki se v njih nahaja, večidel otrokom tudi ni primerno, je ali preobširno, ali prepomanjkljivo. Gg. kateketje Ljubljanskih ljudskih šol so tedaj prav na kratko sostavili spovedno pripravo za otroke, ktera obsega otrokom primerne molitvice pred spovedjo in po spovedi in pa njim primčrno izpraševanje vesti. Če se otrokom pri poduku za pervo spoved ta priprava v roke di in se jim tu postavljeno izpraševanje vesti pojasni, se bo s tem učenikom in spovednikom delo močno po-lajšalo in prikrajšalo. Kdor teh „priprdv" želi, naj se vsaj do 20. ap. oberne do stolnega kaplana g. Klun a, ker se jih je zdaj le za poskušnjo nekaj natisnilo, in ako bi bilo gospodom všeč, se bo natis pomnožil. Cena bo čisto majhna. Kdor bi imel v ti zadevi še kako posebno željo ali misel, naj jo pri ti priložnosti blagovoljno razodene. Za nemške otroke po Kočevskem in nemških deržin drugod se je natisnilo to tudi nemško. U Ljubljane. - SLaVIs prVDentla&I aC hanC preCor IVVentae. P. B. C. .,Slov. Narod" je 30. sušca svoje ravnilo, kar se vere tiče. nač- rtal takn-le: ,,Morda nas hočejo de-nuncirati, da smo „brezverci' ali kakor ljuba „Da-nica" pravi „ konfesijonslozarji". Za to čast ne peti-cionira „Slov. Narod". Nevere ne bo trosil in je nij. Prepričani smo tudi mi, da je vera narodu potrebna , zato mu je ne bomo jemali, in je po našem mnenji nihče ,,vzeti" ne more. (Kako »o jo mogli vzeti pa Egiptu, mali Aziji, Greciji, Angliji, večemu delu Nemčije itd.? Vr.) Ali nalog naš je politična in narodna borba. Zato smo se mi odločili, drugi naj slo-bodno zagovarjajo še vero, če se jim potrebno zdi, mi jih bomo veseli, ako z nami vred tudi narodnost, narodni jezik in narodni obstanek branijo. Ravno tako pa ne bomo nikogar zaroetovali, naj bode ktere vere ali nevčre hoče, kdor hoče verste narodnih delavcev in borilcev, katerih nam take živo manjka, pomnožiti." V tem se sklicuje na Čehe in nateza „Pokrok," ki pravi med drugim: „Ali nam gre tako dobro, in ali je pri nas sloga in edinost tako odveč, da čutimo potrebo zavoljo šolskih in konfesijonelnih (verskih) vprašanj med naboj prepirati se in se razpreti ? . . . . Ali nam ni mogoče, v raštrn tako svobodomiselnem in tolerantnem j se pa zoper vse svarjenje Cerkve ravno po velikih „olikanih" (???) mestih v sramoto in okuže-vanje človeštva dopušča zmiraj več očitne razuzdanosti, v ktero se ravno ženstvo strašno pogrezuje? Ali ni mar poštenje visocih in priprostih enake cene ter se mora enako varovati? Do čistega rogč je pokazal g. Sima, ko je prišel do klošterskih šol, ktere je popolnoma zavergel! Ali ni to ne mara dosti pomagalo, da je spis od judovskega časnika „preisgekront" postal? „Jahrhunderte hindurch hat man den Geist geknechtet und der Gesellschaft Grundsatze der versehrobensten Art eingeimpft"! Cele stoletja, terdi gosp. Sima, so po klošterskih šolah duha v sužnost devali in učili naj bolj vertaglavne nauke. Tako neolikano in neusmiljeno obsojenje brez stalnih dokazov ni le krivično, ampak tudi nesramno. Kaj bojo rekle n. p. skoraj vse ljubljanske gosp6 in gospodinje, ki so se v tacih klošterskih šolah izučile in olikale, kaj one in pa njih soprogi, tudi iz naj bolj olikanih in naj višjih stanov, ki še zmiraj v take šole dajejo svoje hčere, in sicer tudi v tacih okolišinah, kjer bi si mogli pomagati z novo šolo po g. Simatovem ku-su, ki pa pri vsem tem stoji malo da ne prazna? Ali so mar vsi ti in te — gospodje in gospe — tako malo previdni, da pustč svojim naj ljubšim otročičem take „verschrobene Grundsatze" v glavo vcepovati in jih za sužnje izrejati? Koliko je v tako imenovanih notranjih šolah v Gorici, v Celovcu, v Gradcu, v Loki, v Ljubljani in povsod deklic iz naj daljših in iz domačih krajev, in kakor je tod, tako je povsod po klošterskih šolah: vse to je gosp. Sima z enim stavkom obsodil, zavergel. v nič djal: kdo tedaj ima prav, g. Sima, ali pa toliko staršev iz vsih stanov, med kterimi ravno častito učiteljstvo kratko in malo ni v nar manjšem številu ? Če morebiti meni gosp. Sima, da bode s takim čenčanjem izpraznil nunske šole, se utegne prepričati, da se je gerdo motil. Kar se tiče učila in tvarin v klošterskih dekliških šolah, smo imeli že večkrat priliko biti pri očitnih spraševanjih, in vidili smo tam poslušavcev umnih in učenih gc ipodov, ki tudi vedo kaj razsoditi, in upamo, da z gosp. Simevim zabavljanjem se nobeden njih ne zlaga. Ena reč, dobro vemo, je liberalcem na poti v klošterskih šolah : učijo se tudi moliti, ne le teoretično, ampak tudi praktično, ker n. pr. včasi po zimi, ko je f»reveč mraz otrokom iti v cerkev, pred šolsko uro mo-ijo v šoli. Toda gospodje, ako še Vaše žene ne bodo več molile, ko ste Vi sami tako zanikerni v tej keršanski dolžnosti: takrat gorje Vam in Vašim otrokom! Slišali ste morebiti že sami kak izgled ali ga z očmi vidili, kolik revež je mož zraven „liberalne" žene in kake zbegane sirote so otroci; toraj ne besedice več o tem. Pa še nekaj prav posebnega. Redovnice učenice niso omožene, zato ne vedo, kako je treba otroke učiti in se z njimi pečati. Na to prestrašno modrost, kijojepre- mogel le lisasti liberalizem iznajti, samo to rečemo : Kadar bojo učenice omožene, bodo skerbele za svoje lastne in ne za Vase otroke. Iz Ljubljane. Društvo „Naro dna šola" v podporo potrebnim ljudskim šolam, kakor piše „Tov.", čedalje bolj veselo napreduje, vsak dan dohajajo novi udje in izdatni darovi, in poslali so že šolskega blaga veliko na vse strani. — Da je naprava res doora, priča to, ker ,.Laib. Schulztg." zabavlja čez to društvo. — Pri gosp. Šreinerji se vidi več cerkvenih prav lepo izdelanih reči, ki jih bode drugi teden poslal na Dunaj v razstavo: nekaj svečnikov, kelihov, eno moštranico. Z Dolenskega. (Spomin na 25. marca 1758.) Pruski kralj ^Friderik 11 je bil 1. 1740 avstrijansko veliko deželo Šlezijo napadel in si jo prav po samosilsko prisvojil. Vse vojskovanje slavne Marije Terezije je "bilo zastonj. Ta zguba je cesarico tako bolela, da je rekla: „Kadar vidim kakega Šlezaka, se mi oči solze". Lahko je misliti, kako je Marija Terezija želela s priliko to deželo zopet pridobiti, toliko bolj, ker so bili njeni pre-bivavci v sercu zmiraj vdani avstrijanski vladi, razun manjšine protestantov, ki so derždi s Prusom. — V 1. 1756 je Kavnic dognal zvezo s Francoskim, k nji ste pristopili tudi rusovska in saksonska vlada. Njene pogoje so bile popolnoma skrite, ali Friderik jih je vender zvedil po izdajavcu Mencelnn, ki je bil pisar saksonskega ministerstva — Planil je toraj konec avgusta 1756 s svojo armado na Saksonsko, in pričela se je huda vojska, ki je divjala 7 let po Evropi, pa še tudi v severni Ameriki in v izhodnji Indiji. Friderik II je bil po rodovini protestant, ali v resnici je bil prav brezbožnik, zaničeval je vsako vero, katoliško poverh tega še terpinčil, akoravno manj kakor pa njegovi nasledniki. (Friderik Vilhelra IV je bil hvale vreden in verstvom pravičen). 25. marca 1757 je bil dal ukaz, kteri se je mogel vsak mesec s prižnice prav razločno brati. Ta ukaz se je glasil: „Kdor koli" „bo kakega vojaka zapeljal uiti, ali mu k ubegu poraa" „gal, ali begunca ne popadel in bližnji posadki izdal," „bodi si kdorkoli, sveten ali duhoven, oče, mati. brat," „sestra, žena ali drugi sorodniki, — bo brez daljnega" „pravdanja obešen brez milosti, in ne da bi bil kak" „duhoven k njemu pušen, in ta kazen se bo spolnila," „ako se kaj tacega tudi še le po končani vojski izve". — Vratislavški (Brestu) škof Filip grof Šafgoč^, ali prav reči, njegov vikarij Jožef Hohenlohe Bartenstein je bil siljen v okrožnici duhovnom zapovedati, da vsak spovednik, kadar vojak k njemu k spovedi pride, ga mora tudi brez posebnega vzroka še pred odveto opomniti, da naj kralju zvesto derži prisego, ki mu jo je storil. — „Ako kak vojak pove, da duhoven te okrožnice ni spolnil, bo duhoven po rabeljnu vsmerten". — To strašno žuganje se je bilo spolnilo in sicer ntd ne-zadolženim. Vojak, ki je bil ušel, pa bil spet vjet, je pravil, da je bil pri duhovnu Andreju Faulhaber-u v mestu Glac-u pri spovedi iu prašal je spovednika: „Ali bi bil to taki greh, ki ne more odp išen biti, ako bi on (vojak), ker je katdičan, ušel, ko je vendar kralj protestant", in da spovednik je odgovoril : To je velik greh, pa vendar ne tako velik, da bi ne mogel odpu-šen biti". — Mašnik Faulhaber je bil djan v zapor, pa se je prav po postavah sv. Cerkve stanovitno branil zastran spovedi kaj odgovoriti. Kralj Friderik II, hvali-san „Včliki", je to zvedil in zapovedal, da mora smert-no kaznovan biti. —• 25. marca 1758 je bil Andrej Faulhaber, ne da bi mu bil spovednik dovoljen, po rabeljsko umorjen. — To so predniki današnjih bizmarkijanov, ki so pričeli zmiraj hujH silovitost delati katoliški Cerkvi, in kteri bi tudi nas Slovence radi pogoltnili tje do Adrije. PrusaŠka propaganda jim pa na vse kri pije v roke dela z ger-maniziranjem in trošenjem sovraštva zoper katol. Cerkev. Toraj čujte! —i— V Pevmi poleg Gorice, kakor piše „Glas", je 21. sušca umeri g. Val. Primožič, bogoslovec 1. leta v Ljubljani. Bolehal, kakor je bilo znati, je že pred vstopom v semenišče, zlasti poskušnja zrelosti v Gorici ga je zdelala, in kmali se je mogel iz bogoslovja verniti domu, kjer ga je bolezen tako naglo spravila v grob. Pogreb so mu napravili GoriČani prav častitljiv. Bog mu daj večni mir! — Kriči in laže se toliko čez klošterske šole brez vzroka, k temu pa je liberalizem slep, da se leto na leto toliko mladine žertvuje zgodnji smerti, ki dan na dan po 3 in 4 ure dopoldne in po 2 popoldne preseda v ozidju, in morebiti se tudi tako obklada s množino tvarin, da bi mogel vsak vsaj to'iko Časa tudi doma sedeti, da si jih v glavo vtepe. In vender pri vsem tem učeniki t žijo, kako zanikaren je napredek. ,,An Gottes Segen Ist Alles gelegen." V to liberalizem nič več ne veruje. Sv. maša se opuša, prejemanje sv. Zakramentov se mladini skerčuje: pa še le časa manjka! Toda: kdor noče čuti, mora čutiti. Iz Maribora, 28. sušca. Milostljivi gospod knezo-škof Lavantinski bodo mesca maja Zakrament s. tirme v Gornjo graški dekaniji delili iu sicer: 16. v Solčavi, 17. v Lučih ; 18. v Ljubnem; 19. pri sv. Frančišku; 20. v Ročici 21. v Mozirji; 22. v Gornjem gradu in 23. pri novi Stift*. Iz nemškega Gradca. — Tukajšno društvo za podporo revnih in bolnih duhovnov je ravnokar izdalo letoo sporočilo svojega delovan ja. Iz njega raz vidimo, da raz-vun hiše in verta, ki sta cenjena 22.000 gold., ima se okoli 30.000 gold. premoženja v deržavnih in privatnih dolžnih pismih. Preteklo leto se je 666 gold. izdalo v podporo revnih ali bolnih duhovnov, 2.2O0 gold. pa se je takim duhovnom izposodilo, ki so ali faro nastopili ali sicer dali zadostno got >vost, da društvo gotovine ne izgubi. Z obrestni sc skupaj v majhnih zneskih tudi kapital poplačuje. Pravijo, da je odbor društva prav zadovoljen, da go-podje obresti in letne zneske o pravem času plačujejo. Vstanovnikov je dozdaj 6) in še dva kloštra sta plačala enaki znesek. Letnih udov je 441, tedaj skupaj 501 duhovnov. V imenovani hiši, ki stoji na mirnem kraji, ima društvo tudi svojo „du-hovsko bolnišnico", v kteri strežejo usmiljene sestre „sv. Križa" (Kreuzsclnvestcrn). Pet zdravnikov je na zbiro; sprejemali se bodo tudi duhovni iz druzih škotij z določenimi pogoj a m i. Z Uj so trije bolni duhovni tukaj. Milosti emu škofi je društvo kaj ljubo. Sej vidimo, da dandanašnji bi nekteri nasprotniki Cerkve »jabo denarne okolišine duhovstva radi v to porabili, da bi jih njih poklicu, ali vsaj njih dolžnosti izneverili. Gotovo ste že iz ča-nik »v zvedili, da se je v Gradcu zbralo posebno društvo nekterih liberalcev, ki podpira take duhovne (naj bi si bili tudi pastorji kake druge vere), ki žele svoj poklic zapustiti, ali pa pomaga takim mla-denčem, ki bi se sicer duhovskega poklica lotili, da si izvolijo kak drug stan. Pač po pravici se je takim „pri-jatlom" odgovorilo, da njih početje bi so smelo primerjati tistemu zapeljanju, ^akor so nekdaj na Laškem cesarske vojšake pregovarjali, da naj prelomijo cesarja storjeno prisego. Zakaj tudi duhovni so cerkvi zvestobo prisegli. — Pa nam se ni treba ravno bati, da bi nam taki „prijatli" dosti škodovali. Cc se je kdo izmed nai res svojega poklica teko naveličal, da bi imel v njem kakor volk se veči škodo delati in da mu pogubljenje nikakor več ne odide : Egredere, Catilina, patent portae. Sicer p« je to društvo ravno v nekem oziru še koristno, da se zdaj djansko pokaže, da ni res, kar si nekteri nasprotniki duhovskega stanu domišljujejo, češ, da je velizo duhovnov le prisiljeno ali zavolj časnih ozirov svoj poklic izvolilo, ali zvestih ontalo. Če pa že nasprotniki, kakor menijo, v škodo Cerkve radi kaj žertvujejo, ali se ne spodobi, da si duhovni med seboj pomagajo? Tako se goji bratovska ljubezen ; pa tudi če kdo izmed neduhovnov duhovskemu stanu, ki ima zdaj vedno manj udov, pa vedno več dela (ker je vedno več šol in več ljudstva), hoče kaj dobrega storiti, se sme zanašati, da se bo le potrebnim podelilo. Tukaj je lansko leto nek dekan pri svoji smerti postavil duhovsko društvo ko glavnega dediča. Poznam tudi tukaj bogatega plemeni-taša, ki dii vsaki mesec 20 gold. za duhovsko društvo, in 30 g« ld. za sirotišnico „Paulinum". Sploh je v Gradcu mnogo dobrotnih društev za revne. Vender je še revšine vedno več in več. Pa vsem potrebam ni mogoče v okom priti. Prav treba bi bilo v Gradcu več farnih cerkev, posebno v novih delih mesta, kakor jih na Dunaji res zidajo. Tukaj pa nabirajo do-zdaj le za nekako visi šolo za dekleta (Madehen Ly-ceum). Le škoda, da se je že čenčalo, da bo nje namen, ,,oprostiti ženstvo presoj, vraž i. t. d." Znano je, kaj si liberalstvo s tim misli. Razgled po *retu, Avstrijacsko. Volilna prenaredba z volilnim redom vred je teča j sf rejeta v obeh zbornicah in je že pred cesarjem od koder se vstavoverci nadjajo poterdbe. Kaže pa, da tudi s tem fci vstavaki ne bojo dosti pomagali. Kar nima korenin, iz tega še nikoli ni bilo drevesa. — Po izstopu Poljakov imajo zdnj v derž. zboru 131 poslancev in Čez 100 jih je potrebnih, da se more zborovati 20. suš« a še zborovati niso mogli, ker ni bilo zadosti pričujočih. — 2. f. m. so se pričele delegaiije. Iz Švice Hudo je trinoštvo v roki enega samosil-nika. še vse hujše je v r< kali fanatiške stranke, kar se vidi zdaj zlasti v švicarski republiki. Nektere dogodbe bodo pojasnile, kako liberalci tu divjajo zaper katoličan-stvo pod pretvezo, da deržavne pravice hočejo varovati. Ki dosti, da je vlada pod nič vi ednini izgovorom bazelškega škofa odstavila »!). je tudi duhovstvu prepovedala vsako obtcnje z njim in z njegovo kancelijo. — Zraven t«}_a, da velo taiejo, jo pa turi predeizno zasrMiiUjejo. J^a pustni t«.r< k so z n«srami.imigeidobijami kat« I. dul.ovstvo zasr.-.movali. Toda previdnost Božja tudi sano>ilrik< m dosti očitne znamnja daje, da bi k spoznanju piišli, ako bi imeli še kaj človeškega. Kavno ko je omenjena nesramna dcrbal s«* zvirala pred stanovat j« m naj hujšega jrekuiula Vigier-a, je pa v stanovanji Mino m njigova hči umeila. Mermilhd je v pisanji do grnevske vlade pojasnil, k.i j da je .»p «■ s t o 1 j s k i vikal i j. zavol j kterega naslova so ga pregnali i/, dežele. « stolj-ki namestnik ni kak diplomašk j«a| ežev j o»lai:ec, ne škof; on je le priprost duhoven, kterega papež »!;i vernik« ni in poveljno zo| et lahko vzame. .A] ost« lj?ki d.mih »ti ik ni v nobeni zvezi z vsti.ncvo kaee-a >k< t-jstv:i. Je ja to naj priprostejše DJ.iitesi« var je, ki ga Ctikev da za tiste kiajo. kjer se Ceikev le >;»nio topi in je čisto bn z vseh pravic. Tako so ap< st. ianesti ije v Stokliolnm, v Kdinburgu id. Tudi za tist«- dežele, kjtr je ravno kak prepir, se apostolski Stol j . j rijen a te vraMiave, ali tam kjer se kako porazumljenje pripravlja. Tako je bilo turi nedavno v st. Golu. Oblast apostoljskega namestnika je zgolj duhovna, toraj nič tacega, da bi ga smeli zato iz dežele preganjati. (Konce nasl.) Špaojsko. Španjski in laški časniki pišejo, da tiste naznanila o trinoštvih in požiganjih Karlistov sploh in posebej o župniku „S. Cruz" so laži in obrekovanja. — Katoliška dražba se bode veliko soboto vdeležila procesije Častit, vstajenja pri sv. Jakopu. Odbor prosi, da bi se udje deržali tega le reda. Precej za zastavo gre odbor. Za njim gospč, gospodičine in ženske, ktere poidejo s prižganimi svečami; želi se, da bi jih bilo veliko. Za temi, ki so s svečami, pride drugo družbino Ženstvo; in za temi iti so proŠeni moški udje društva. Odbor katoliške družbe. Ljubljanski „Tagblatt" je zapravdan zarad že znanega dopisa iz Dola: „Eine Gemeinde und ihr Seelsor-ger", in sicer zavoljo zanemarjenja dolžne skerbljivosti pri sprejemanji spisa. (R. G. B. 1863, §§ 1 in 11.) Katoliško politiska besednica ima v nedeljo, 6. t. m., zvečer ob 6 svoj mesečni zbor v Virantovi hiši. — Huhorske spremembe. V Ljubljanski škofiji. Umeri je v Šmarji č. g. Rumpler Maks., fa)m. v pokoju, 27. sušca. R. I. P. V Lavantioski škofiji, č. g. Matija Fric, mešnik nemškega viteškega reda, je postal dekan in farni o-skerbnik pri Veliki Nedelji; č. g. Kašpar Majhe-nič, m. n. vit. reda, farni oskerbnik v sv. Miklavžu pri Ljutomeru; č. g. Si g tri d Šporn, m. n. v. r., pro-vizorički farni oskerbnik v Ormužu, in č. g. Karol Gmajner, provizor pri sr. Jederti blizo Laškega. — Prestavfjeiii so ČČ. gg. kaplani: Jože Sorglech-ner v št. Janž na Dravskem polji; Martin Kolen-ko, k Materi Božji Snežnici; Anton Vraz v Svičino; Jože Rostohar v Poličane; Jože Pečar na Muto, in o. Ernest Čuček, novomešnik, je pri sv. Vidu poleg Ptuja za kaplana vmestjen. Umerli so: Piečast. gosp. Peter Dajnko, čast. korar, dosluženi dekan in župnik pri Veliki Nedelji; čč. gg. Gregor Prekoršek, župnik pri sv. Jederti poleg Laškega in Raimund Repotočnik, kaplan pri sv. Jurju pod Rilnikcm. R. J. r. Y Lavantinski škofiji so sledeče fare razpisane: Poličane do 12. aprila, Ljubno, sv. Martina v Rožni dolini, m Središče do 23. aprila t. 1. MBobrolni itarori• Za sv. Očeta. Prcč. gosp. G. V. 5 gl; „danaj tudi S* et< magdalence blagoslove". - Iz Št. Vida: A. K. 1 gld. za * rečno zad. t>io; K. M. 34 kr.; A. M. in E. M. fj4 kr., 7a ^ r« dno prejemanje sv. Zakramentov; K. 1 gld za Božjo p« lr.oč esto spolnovati svoje doižnesti.— Jarez Kralj 1 gld. — t+ 21 gld. v kuponih. - Od č. g. J. A......1 gl. sr. in 12 gld. a v. Za afr ikonski misijon. Iz Ihana 4 gld. — M. Erjavec 1 gld. G. A. P. 1 gl.; 7 gld. 36 kr. iz fare Bre-zniške. A. P. 1 gl. Za Btmo: Preč. g. J. Glcbcčnik fajm. 5. gld. — Po č. g. Spei.dalu 5. gld. Za Božji (jrob v Jeiuzahmu : +t 23 gld. Za usmiljene sestre v Bosni: A. Žb. na Z. L. 1 gld.; Za roladenški vstav ondi g. A. S. 2 gld. Za družbo sv. Detinstva: Z Zalega Loga 2 gld. 36 kr. Za diuštvo čistega spočetja. Iz BrezniŠke fare 5 gl. 25 kr. Odgovorni vrednik: Loka JfraD. — Tiskarji in založniki: Jožef Blazni koli dediči v Ljubljani.