PRIPRAVE NA REFERENDUM O SAMOPRISPEVKU III
Neomahljivo do ciljev nas vseh!
Priprave na referendum o izvedbi tretjega samo-prispevka so stekle. Še več, trdno postajajo pove-¦ zane z našim vsakdanom, z našim prepričanjem in odločitvami. Pred nami je razgrnjen program, v katerem so z besedo in številkami opisani objekti, ki naj bi jih zgradili iz sredstev samoprispevka III, Ta program zajema objekte družbenega standar-da, ki so jih naše mesto, naša in ostale ljubljanske občine uvrstile v srednjeročne programe razvoja. Te programe so delegati občinske in mestne skup-ščine v preteklem letu tudi sprejeli.
Toda viri financiranja teh objektov nastajajo naopredoljeni. Neopredeljeni ostajajo v planskih dokumentih, ne smejo pa ostati neopredeljeni v nas samih. To pomeni, da s svojo zavestno odloči-tvijo, s prepričanjom in razmišljanjem o jutrišnjem dnevu postanemu in ostajamo neomahljivi,
Preberite!
V tej delegatski prilogi objavljamo osnutek skle-pa o razpisu referenduma za uvedbo Samoprispev-ka III na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik!
Takšni smo bili že dvakrat. Ko smo se odločali na dveh referendumih - leta 1971-1976 o uvedbi Samoprispevka I in II. Iz svojih zaslužkov in pre-jemkov smo prispevali denar, danes pa je že skoraj
zgrajenih 100 objektov družbenega standarda v našem mestu. Vrtci, osnovne šole, domovi za sta-rejše občane in zdravstveni domovi, pa telovadnice so sad naših odločitev, našega dela, so uspeh nas vseh.
Resda smo marsikdaj upravičeno negodovali nad kasnitvijo izgradnje tega ali onega objekta, nad »domiselnostjo« načrtovalcev, podražitva-mi..., pa vendar, zadovoljni smo nad svojim ZA.
To zadovoljstvo, ko se o njem pogovarjamo, ni in ne sme biti vezano le na lepe in dovršene objekte. To ne bi bilo prav, v tem ni smisla in cilja naših odločitev. Zadovoljstvo mora ostati poveza-no z radostjo naših malčkov, naših šolarjev; naših starejših občanov, vseh, ki koristimo zdravstvene storitve, vseh, ki nam nove telovadnice omogočajo sprostitev...
To zadovoljstvo ostaja in je v nas vpeto kot tisto najgloblje in najvrednejše spoznanje, za katerega se v družbenopolitični skupnosti odločamo.
To spoznanje imejmo pred očmi, ko bomo odlo-čali o jutrišnjih še boljših pogojih našega življenja.
To so cilji, za katere vsi nositno odgovornost, cilji, ki se morda v tej dani ekonomski situaciji zdijo težje dosegljivi, pa so nam vendar tako blizu. To smo dokazali že dvakrat, zatorej nam je neo-mahljivost zelo daleč.     JANJA MITROVIČ