M. Stidi. HULIM. »Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen celo leto pol leta četrt leta r.a mesec velja: v upravništvu prejemam K 24 — , celo leto......K 22 — , 12-— pol leta........11 — . 6*— ćetrt leta......., 550 , 2— na mesec......., 1 "90 Inserati veljajo: peterostopnn petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inscrcijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. 10 vinarjev. - Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it, 5, (1. nadstropje levo), telefon ŠL 34. Na pismena naročila brez istodobne vposlarve naročnine se ne ozira. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25 — cei0 leto.......K 28- četrt 'Zeta! ....II I 650 za Ameriko in vse druge dežele: na mesec*. [ 230 celo leto.......K 30— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravnl&tvo: Knaflova žilica št. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. S5 Kako režejo v Gradcu Hruh pravice? Mcsci-H marca smo priobčili v nemškem izvirniku in v slovenskem prevodu iz lista •Mitteilungen o veljavni isti zakoni v Gradcu kakor v Ljubljani in da smo pred zakonom vsi — enaki! Proti zaplembi omenjenega oklica smo >e pritožili in ljubljansko deželno kot prizivno sodišče je našemu pi'zivu u srodilo ter zaplembo kot v zakonu neutemeljeno razveljavilo. Proti tej razsodbi pa se je pri-*ozil er. državi}i pravdnik na crraško nadsodišče. In to je ugodilo pritožbi državnega pravdništvH. razveljavilo razsodbo ljubljanskega deželnega kot tiskovnetra sodišča ter potrdilo prvotno zaplembo. Razlotri. ki jih navaja graško Jiadsodišče za ta svoj ukrep, so tako klasični, da .^o vredni, da jih v listu zabeležimo ad perpetnam rei memo-l iam in v pouk slovenski javnosti. Razlogi se glase v doslovnem slovenskem prevodu: V pravilnem tolmačenju določbe § 493. k. p. r. se je razsodba po dognani prizivni razpravi omejila 3:a to. da preišče, ako vsebuje vsebina zaplenjene notice kako kažnjivo dejanje. Pravna pomota pa je. ako se v razsodbi izrek.) naziranje. da poziva-nje uu lm j kot ne tvori dejanskega Stanja delikta po S 302. k. z. Izpodbijani razsodbi je pač pritrditi v tem, da je po členu XIX. državnega temeljnega zakona z dne 21. decembra lš'i7. Št. 142. drž. zakonika vsakemu narodu zajamčena pravica do obrambe in negovanja njegove narodnosti in da se ta smoter zlasti lahko doseže i>otom materialne okrepitve, toda ta pravica se ne sme v gospodarskem tekmovanju izvajati na način, ki je v kazenskem zakonu prepovedan. I 302. k. z., ki se mu je odkazal prostor na prvem mestu določbe o motenju javnega miru in reda in ki jamči kakor državni temeljni zakon, na katerega se razsodba sklicuje, enakomerno varstvo vseh državljanov, torej zahteva, da žive ti državljani \ miru in sloju med sabo in drug ]>oleg drugega, ter kaznuje vsakogar, ki poziva, spodbada ali skuša zapeljati k sovražnostim proti o nm i m narodom, posamnim razredom in stanovom. Jasno je, da se izpod kopu je jo ti mirni, tudi državne interese zadevajoči odnosa ji med temi elementi, ki so zlasti v trgovinskem prometu navezani drtig na drugega, in da se vzbujajo strasti, ki vodijo k nasilnostim, ako se v razširjenih dnevnikih izdaja na rojake oklic, naj se na istih tleh živeči pripadniki druge narodnosti iz narodnih motivov izločijo iz trgovine in obrti ter gospodarske« onemogočijo ne glede na dejanske potrebe in na pravilni razvoj t rgo vs k i h od nošaje v. Ker takšne težnje prekoračujejo okvir normalnega konkurenčnega razvoja in materialno škodujejo ugroženeem, se morajo smatrati kot sovražnosti v smislu § 302. k. z. Tega ne predrugači niti okolnost, da prevladuje, kakor navaja razsodba, namen, da se sorojaki gospod* sko okrepe, ker se ta smoter ne sme realizirati z nedovoljenimi si ■♦•dst vi. Pravno brez pomena je to, da temelji zaplenjena notica na enakem sestavku, ki je nekje drugje ostal ne-za p len jen iz vzrokov, ki se ne dado kontrolirati, ker je sodišče imelo razpravljati samo o preje označeni ugotovitvi. Ker je torej dejansko stanje pre-greška po § 302. k. z. ugotovljeno, se je moralo ugoditi pritožbi državnega pravdnistva. V Gradeu, dne 20. aprila 1010. Pitreieh s. r.« Tako slove v dobesednem slovenskem prevodu razsodba graškoga nadsodišča. Najprvo pripomnimo, da enkrat za vselej z vso odločnostjo odklanjamo razsodbo v nemškem jeziku. LISTEK. Spomini no Griko. Moj c. kr. znanec, o čigar spomi-rih na Carigrad sem poročal v »Slo-skem Narodu št. 87. z dne 19. t. in. mi je povedal nekaj zanimivih stvari tudi o Atenah. Morda vstre-* - r j i tf mu in onemu, če jih zapišem, saj tistim, ki niso bili nikdar na i/Skem in tudi nimajo upanja, da bi Kdaj tja prišli: morda celo tistim, ki so bili na Grškem, pa so tako ma-lo videli, kakor moj rajni prijatelj Simon Rntar. Svoje dni tako je pripovedoval moj c. kr. znanec, je bil v neki Kavarni v Pulju natakar, ki je bil po rvi in po veri Grk. Kako? drugi oficirji sem tudi jaz mislil, da je Italijan. Toda nekega večera, ko smo se bili s tovariši dolgo prepirali o Gr-ski, o ligi oficirjev, o preteči revoluciji itd. je stopil ta natakar k meni in si dal pri moji mizi toliko posla, -»•m era končno moral vprašati, kaj da prav za prav hoče. Njegov •»-inni obraz je spreletel zadovoljen nsmev, priklonil se je in mi rekel: Slučajno sem prej slišal, kako krepko in odločno ste se zavzemali aa Grke. Vaše besede, gospod so me ga- _ _ nile. Dovolite mi, da se vam za te besede zahvali)n v imenu vsega grškega naroda.« Resno mi je ponudil roko — v imenu grškega naroda, roka sieer ni bila snažna, a stisnil sem mu jo ven-der prav rad. Vidite, je dejal moj e. kr. znanec takšen, prav takšen kakor ta natakar so vsi Grki. Ta natakar je bil pravi tip pristnega Grka. Že prej sem rekel, da smo ga vsi mornaričarji smatrali za Italijana. A bili smo v tej zmoti le, ker se ni nobeden jmtrudil, da bi ga bil malo preštudiral, kajti sicer bi bil "sak lahko v njem spoznal Grka. Ne samo po fizijonomiji. V tem oziru ni med Grki in južnimi Italijani skoro nobenega razločka. Ta natakar je bil v vsem svojem delovanju in nehanju drugačen, kakor so italijanski in drugi natakarji. Pred vsem je imel navado, da je vsako naročilo interpretiral popolnoma po svoje in da ga tudi naj-ostrejše besede niso poboljšale. Bil je poslušen, a samo do gotove meje in vedno z neko rezervo, kakor bi si iiotel ohraniti pravico, storiti ven-derle vse tako, kakor je njemu ugajalo. Kdor pa se je navadil, ga smatrati bolj za dobrohotnega svetovalca in pokrovitelja kakor aa kavarniškega uslužbenca, ta je prav dobro a ujim izhajal. Saj oravim, bil je pri- _ Prizivna obravnava se je vršila v slovenskem jeziku, prvotna razsodba je bila slovenska, torej imamo pravico zahtevati, da se izda tudi razsodba graškega nadsodišča v slovenskem jeziku. Te svoje pravice si ne damo kratiti. Zato protest u jemo odločno proti temu, da nam sodišče take nemške razsodbe takorekoč vtihotapija s tem, da jih nam pošilja po pošti v kuverti s slovenskim naslovom. To je, odkrito rečeno, prevara, ker se nam s tem jemlje možnost, da bi mogli vračati nemške, nam namenjene uradne spise. Te možnosti in te pravice pa si ne damo jemati od nikogar, najmanj pa od sodišča, ki je prvo poklicano, da ščiti in varuje — pravico. Sedaj pa še nekaj pripomb o razsodbi sami. Kdor jo pazno prečita, se ne more ubraniti vtiska, da je to solističen stvor prve vrste. Samo en zgled! V razlogih se navaja, da jamči Š 302. k. z. »enakomerno varstvo vseh državljanov« in »da kaznuje vsakogar, ki poziva, spodbada ali skuša zapeljati k sovražnostim proti drugim narodom.« V isti sapi pa se naglasa, da je »pravno brezpomembno«, ako se nekje drugje (kako previdno in obzirno je to, da fei sodišče ne upa povedati, da se je to zgodilo v Gradcu samem!) isti pregrešek ne kaznuje iz razlogov, ki se ne dado kontrolirati! Če ni to naravnost klasičen so-tizem, potem sploh ne vemo, kaj je sof izem! In ti razlogi, ki se ne dajo kontrolirati! Zakaj so ti razlogi, ki se ne dajo kontrolirati, merodajni samo v Gradcu, ne pa tudi v Ljubljani? Zakaj se ti »razlogi« dado v Ljubljani kontrolirati, v Gradcu pa se ne dado.' Na ta vprašanja iščemo zaman odgovora, naj nam nanje blagovoli odgovoriti visoko na d sod išče v Gradcu samo! _ Francoske volitve. Volitve v francoski parlament bodo sicer končane šele 8. maja, kateri dan se bodo vršile ožje volitve, ki jih je 237 potrebnih, toda d končnem izidu volitev ni več nobenega dvoma. Pri omenjenih ožjih volitvah pridejo namreč v pošte v skoro samo stranke, ki so svobodomiselne in republikanske in se med seboj bistveno prav za prav le malo razlikujejo Večinoma bodo ožje volitve med radikalci, socialnimi radikalci in socialnimi demokrati, ki imajo sicer kaj različne programe, a so si v politični praksi prav blizu. Fiziognomija novega parlamenta se torej že sedaj prav lahko določi in s tem tudi smer bodoče francoske notranje in zunanje politike, kajti na Francoskem določa smer politike ljudstvo samo po svojih zastopnikih in ni tako. kakor v Avstriji, kjer imamo pač splošno in enako volilno pra\ ieo iu sinejo ljudski zastopniki govoriti kar hočejo, moči pa nimajo nobene. Volitve v francoski parlament pomenijo veliko zmago sedanje vlade in po njej zastopanega sistema, tri-umf ministrskega predsednika JBrianda. Vlada bo imela v novem parlamentu veliko in trdno večino, najbrž še močnejšo, kakor v zadnjem parlamentu in bo torej mogla mirno izvrševati svoj program. Za dosego tega velikega uspeha li i bilo treba niti posebnega napora. Volitve so se vršile vobče mirno iu ker ni bilo vzroka posebnemu razburjenju tudi udeležba ni bila kdo ve kako velika. Klerikalci in monarhisti so namreč vrgli puško v koruzo. Klerikalni in monarhistični kandi-datje so se potegovali samo za mandate, ki so jim popolnoma zagotovljeni; nastopili so samo v okrajih, kjer vlada še tema, kjer je ljudstvo še nevedno in nezrelo. V drugih okrajih se klerikalci sploh niso tipali več na dan. Sela značilno je. da so se klerikalci in monarhisti popolnoma umaknili iz okrajev, kjer so še pri zadnjih volitvah imeli svoje kandidate, značilno pa je tudi to, da so v svojih zanesljivih okrajih dobili sedaj mnogo manj glasov, kakor pri zadnjih volitvah. To priča kako strahovito propada kierikalizem na Francoskem in kako hitro izgublja tla pod nogami. Da, Francozi so postali skoz iu skoz protiklerikalni. Zadnje upanje klerikalcev je bilo, da bo izvoljen parlament nezanesljivega značaja, ki bo klerikalizmu vsaj v šoli dal nekaj veljave. A tudi to upanje se ni izpolnilo. V novem parlamentu ho velikanska in zanesljiva protiklerikalna večina. Ta večina je šla v volilni boj z jasnim programom in izid volitev svedoči, da narod ta program odobrava. Kardinalne točke tega programa so: ohranitev republičanskih ustanov, dosledna izvršitev najpopolnejše ločitve države od cerkve in izpopolnitev šolskih zakonov v tem smislu, da se do zadnje trohice odstrani in iztrebi klerikalni vpliv na vzgojo. Konsekventno nadaljevanje pro-tiklerikalnega sistema je torej zagotovljeno in sistem se bo še izpopolnil s šolskimi zakoni, kar pomeni toliko, da bo kierikalizem izgubil zadnji sled vpliva na ljudstvo. Cerkev bo popolnoma svol>odna v cerkvi, a v področje države ne bo mogla posezati. Če bo cerkev mogla izhajati samo z vplivom v cerkvi — to je vprašanje, za katero se država ne briga. Volitve v parlament so pa še v drugem oziru važne. Sedaj izvoljeni parlament bo namreč leta 1913. poklican izvoliti republiki novega pre-zidenta in ker jamči sestava parlamenta, da bo izvoljen zopet prezi-dent protikleri kal nega in republikanskega mišljenja, je s tem za celih devet let določena smer francoski politiki. Čez devet let pa bo po sodbi kompetentnih ljudi kierikalizem na Francoskem samo še spo min . . . _ Parlament. Seje odsekov. Včeraj dopoldne so bili sklicani: proračunski, narodno - gospodarski, finančni odsek ter odsek za drž. uslužbence in odsek za soc. zavarovanje. Finančni odsek ni bil sklepčen. Manjkali so Poljaki in Nemci, torej vladne stranke. Predsednik odseka je sklical za danes dopoldne novo sejo. Tudi v drugih odsekih je bilo prav malo članov. Proračunski odsek in odsek za drž. uslužbence sta zborovala naenkrat, in da sta bila oba sklepčna, so morali tisti poslanci, ki so v obeh člani, venomer hoditi iz ene seje v drugo. Odsek za drž. uslužbence se jozna. — Posl. Choe je konstatirah da je cesar Čehom nenaklonjen. — Pri postavki »drž. zbor« zahteva sten Grk, pravi sin tiste dežele, kjer misli vsak, da je rojen za zapovedo-vanj? in neče nihče ubogali. Med petimi Grki jih je vedno šest, ki so generali, pravi star pregovor. Od onega dne, ko se mi je mož v imenu grškega naroda tako dostojanstveno zahvalil, sem bil predmet njegove |K>sebne naklonjenosti. Štel si je to v patrijotično dolžnost. Takega patrijotizma, takega rodoljubja kakor med Grki ni namreč nikjer več na svetu. Grki so narod, ki živi od krnha, oliv in ljubezni do svojega rodu in zdi se mi, da je to izborna dijeta za proč vi t in razvoj grškega plemena. Grško rodoljub je ni meglena sentimentalnost ali slamnat ogenj, nego prava neugasna strast. To strastno rodoljnbje je v grškem narodu porodilo ono zagrizeno intran-sigentnost, ki jo je opazovati tudi od daleč, one dostikrat blaznosti podobne iluzije, ki jih hoče ta narod uresničiti in one izraze vprav vele-častne požrtvovalnosti, kateri se je Grkom zahvaliti aa vse, kar imajo. Značilno je in aa ta narod prava sreča, da je Grku domoljubje precej tuje. Nobeii narod se tako rad in tako lahko ne izseljuje, kakor Grk. Geografične in narodnopiane maja so mu zadnja briga, ker je v njem nad vaa aiva sila ekapaaaivnoati. Ork ljubi svoj je premalo, kakor bi se s tem odpovedal pravici do ekspauzivnosti; Grk pozna samo čut rodoljubja, a temu se nikdar ne izneveri. Grk ostane Grk, naj živi koderkoli. Niti v Ameriki, kjer se toliko različnih narodnosti zliva v celoto iz katere se enkrat porodi posebna ameriška narodnost; niti v Združenih državah, kjer je proces asimHiranja čudovito hiter, se Grk ne izneveri svoji narodnosti in ji ohrani tudi svoje otroke. Grška sama ne šteje več kakor dva milijona in šeststotisoč prebivalcev, ali izven Grške živi devet milijonov Grkov in vsi se čutijo solidarne. Grki žive na Turškem, v Mali Aziji, v Egiptu, v Marzilji, v Londonu in v Ameriki, a naj so tam tudi lojeni, naj so se njih predniki tudi kdovekdaj tja preselili, vsi vidijo v Heladi svojo pravo domovino in vsem so Atene simbol Grške narodnosti. Ti v tujini bivajoči Grki — orno-genci — ljubijo Grško tako, kakor zaljubljenec svojo izvoljenko, tudi če je niso nikdar videli. V Egiptu je živel Grk z imenom Averov. Ta je za narodne namene žrtvoval milijone, vatvaril je v Atenah več javnih poslopij, ki so najlepša, kar jih je v tem mestu, a nikdar nI videl Grške, nikdar mi hotel priti y Atene: bal ae je, da bi od ginjeno- sti umrl. Mnogo je Grkov, ki so ostali samci samo za to, da bi v tujini pridobljeno premoženje mogli zapustiti »najlepši vseh nevest« svojemu narodu. Atene so danes monumentalno moderno mesto. Ustvarilo je to mesto rodoljnbje onih Grkov, ki so živeli v tujini. Vse mesto je — če smem tako reči — sad grškega rodoljubja. To mesto se je razvilo čudovito hitro — narodni ponos Grkov je to vstvaril. Atene so bile še pred 70. leti prav umazana vas, ki je vsega skupaj štela dvesto hiš. Ko je princ Oton postal grški kralj je stanoval v hiši, kjer sedaj stanujejo justični pazniki; poslopje, ki je bilo pred 70. leti najlepše v mestu ter služilo za kraljevsko palačo je danes samo dobro za kasarno. Res je sicer, da atenske ulice nimajo enotnega arhitekt o vskega značaja in da je skoro vsaka druga hiša zidana v drugem slogu; res je, da je ta arhitektura časih pravo razžaljenje helenske tradicije — a kaj za to? Grki so hoteli v vsi naglici vstvariti veliko mesto. Ta naglost se pozna v arhitekto-niki — to je vse. Atene imajo danes manj kakor dvesto tisoč prebivalcev in so vredne biti središče grškega naroda. posl Kotla? a* Kje posl. zbornice oetke stenografe. — Posl. Koalow-ski in Stanek zahtevata, da se zabeležijo tndi nenemški govori v perla* mentu. — Slednjič se odkažejo nekatere resolucije posebnemu pododboru, med njimi resolucija posl. Hra-skega, naj se gleda na to, da so uradniki in stenografi v parlamentu zmožni rasen nemščine vsaj še enega jezika in resolucija posl. Choca, naj ar najame za ne nemške govore zadostno število stenografov. — Pri poglavju ;>drž. sodišče« se sprejme resolucija posl. Staneka, naj drž. sodišče izdaja razsodbe v tistem jeziku, v katerem je bila vložena tožba. — Pri odstavku »upravno sodišče« je posl. dr. Korošec omenjal krivično postopanje justične uprave proti Slovencem na Štajerskem in Koroškem* Vstaja v Albaniji. Turkom se v Albaniji godi prav s 1 abo. Situacija je zelo resna. Vstaja >*j vedno bolj razširja. Turška vlada misli, da bo 40.000 vojakov zadostovalo, da zaduše vstajo. Od vseh strani prihajajo poročila o večjih in manjših krvavih bojih. Bitka pri Crnodjevu je trajala cel dan. Uporniki so razdejali železniško zvezo med Mitrovico in fskuborn. Hud boj se je vnel tndi pri Belem polju. Pori robnost i pa še niso znane. Kako treba pri nas pijan poročila o umetnliklh Cntar je tanj o UitimM (Pisatelju Iv. Cankarju v odgovori Svoje dni, ko smo bili še otroci, smo se igrali prelepo igro »z moj'ga urada dol!« — Saj vsi veste, kako f letno smo se igrajekali: koderkoli smo zagledali kup peska, smo se za-iadi njega spoprijeli. Bog, da smo ga 'zteknili! Vsi naenkrat smo zaorili: Moj!« in se zakadili nanj. vsak je hotel, da je ta kup njegov grad. samo njegov, in gorje tistemu, ki je hi I prvi na vrhu, pa ni bil dosti mora n in uren, da bi odpodil vse druge, ki so se ga tudi poizkušali polotiti: dobil jih je pod rebra in po glavi, da h je bila sama žalost. — Takole mijo se igrajčkali. ko smo bili še otroci. Ko smo kratkim hlačam odrasli, smo čez to prelepo igro sklenili general - zapik in jo sčasoma doee-ia pozabili. Minula so leta. Pa je prijel Cankar in v vso deželo zaklical Odprite!« s tako izzivajočim gladom, da so bile pozabljene naše dol-ue hlače in da je odsihmal zopet z vseh koncev in kotov jel odmevati bojni krik »Z moj'ga grada dol!« Kajti zahotelo se je Cankarju, da so vsi gradovi njegovi. No, in tako je prišlo, da imamo hvala bogu zopet svoj spektakel in da se je zopet zabelo ono suvanje pod rebra in opletali je po' glavah. Ko bi kdo drug nego Cankar "agnal ta bojni krik. tisti izziva jooi Z moj'ga grada dol!, bi dejali, da je prepotenčen domišljavee, fante nejasnih pojmov, ki sam ne ve, kaj ho-če, ki pa ima toliko vero vase, toliko prepričanja o svojem vseznanju in <> >voji mogočni nezmotljivosti, da ni vredno, da bi se- resen človek zmenil zanj. O Cankarja pa ne bomo govorili tako. tem veo bodemo prav iz dna svojega prepričanja dejali, da \se to njegovo razpoloženje izvira zgolj iz njegove krepke volje do moči, do nadvlade, porojene iz iskrenega prepričanja, da ga med Slovenci ni bilo moža. ki bi tako temeljito in nezmotno spoznaval vse, česarkoli nam treba za časni in večni blagor, in pa da je to njegovo prepričanje opravičeno, ko se mu je vendar sto-mstokrat črno na belem dalo. da je takšna narodova misel o njem. Ker torej že zaradi njegove pozicije ne gre. da bi šli preko Cankarjevih misli na dnevni red, kaže, da ne bode neumestno, če. izpregovorimo o predmetu, ki je vsled Cankarjevega izzivanja postal aktualen, javno besedo. Storimo pa to z dvojnim namenom: prvič, da se na podlagi treznega preudarka razbistre pojmi o tem, kaj je pravzaprav naloga kritike in kako torej treba pisati porodila o umetniških razstavah, govoriti o umetnosti in njenih tvorbah, in drugič, da se končno ob dokazilni fvarini izpodbije mnenje, ki je zavladalo, mnenje namreč, da treba he-sdam moža, ki je »pripoznan«, verjeti brezpogojno, prav na slepo, in da za njegove besede ni potrebe, de-\ ati jih, predno jih vzprejmemo, na tehtnico hladno preudarjajočega in razsojajočega razuma. Če se mi je posrečilo, s temi vrsticami doseči dvojni ta svoj cilj, sem po svojem mnenju, da govorim s Cankarjem, storil resnično kulturno delo, na eni strani razbistrivši pojme, na drugi strani izpodkopavsi slepo nekritično in prav zato opasno vero v avtoriteto. * Vso odgovornost za ta prepuščamo avtorja. Op. paviljonu v »Slov. Naroda« priobčil ▼isto sestavkov, ▼ katnih se je s precejšnjo gustobeaeomostjo postavil aa stališče, da se o pnssrnnih umetninah sploh ne sme govoriti, kaj še le, da bi se govorilo o njihovih po-sameanostih, češ da je edino pravo razlaganje umetnin v tem, da poročevalec govori o razpoloženju, v katero ga je spravila ta ali ona umetnina, vse drago govorjenje da je od zla, ker more edinole kvarno učinkovati. In raz to svoje stališče je besedo val mnogo besed, toliko, da je v njih utonila vsaka dobra misel. Obenem pa se je z vso svojo rohatostjo zapodil v dosedanje poročevalce, nagnal jih je z »gobezdači« itd. in jim očital, da gledajo skozi očala, ne vidijo pa s srcem, da so sami profesorji, ljudje brez srca in brez duše, ki so menda samo za to na svetu, da s svojim treznim presojanjem ubijejo vse, kar je na svetu lepega, in za-grmel je nad njimi, da naj se poberejo, odkoder so prišli, češ, »bomo že sami opravili« (sami, to je Cankar in umetniki). Vso to Cankarjevo robato in nad vso normalno mero samozavestno besedovanje pa vsebuje po mojem mnenju povsem pogrešeno, docela netrezno in nepreudarjeno, naivno stališče, katero bi, če bi ga vsprejeli, utegnilo v kali ubiti vse to, kar se je doslej med nami storilo v prilog umetnosti. Da je Cankarjevo stališče, ogleduj ga s katerekoli strani, totalno nespremljivo, to hočem dokazati. Dokazati ne iz knjig, na katere se v svojih razmotrivaujih o umetnosti in o umetninah sploh nikdar re opiram, kakor se je Cankarju očitati izljubilo, temveč zajemajoč iz lastnega preudarka in iz lastne izkušnje. Ce ima logično dokazovanje tudi do Cankarja moč in če se Cankar ne uklanja zgolj hipnemu dozdevku, mi bo moral dati prav in svoje vi-hravotemperamentno stališče rekti-1'ikovati. Da torej pridem na stvar! V tem smo si val edini, da imajo poročila o razstavah umetnin samo ta namen, da jih tolmačijo. Poročila niso namenjena umetniku, temveč irledaleu. Za umetnika ča^niška poročila o umetnini ponajveč nimajo prav nobenega pomena, ker le z besedo pripovedujejo to. kar jo on sam v svojem duhu zasnoval, videl in občutil in potem ode! v vidno obliko vse popolneje, nego to more izraziti beseda. Umetnik more iz poročil, — če so dobro sestavljena — posneti edinole to. da vidi, kako na drucre učinkuje nekaj, kar je nanj učinkoval^ tako in tako; iz peroc-il more lazbrati gledalčev okus; le redkokdaj pa se bo pripetilo, da ga bode poročilo opozorilo na to ali ono, česar oče na lastnem otroku še ni bil sam opazil — še redkeje pa, da bi p: a kritika poročevalca spni vila na druga pota. Možno pa je tudi to, kakor nas uči zgodovina umetnosti. Vse drugačnega pomena p-a j«' dobro 2»estavIjeno poročilo za gledalec. Da utemeljim svoja kasnejša tozadevna izvajanja, je potrebno, da najprej nekoliko orišem duševni proces, ki se odigrava a- gledalcu, kadar se ustavi pred umetnino. Fr. K 'bal. Dnevne vesti. - Podraženje pna. Kranjska deželna naklada na pivo se torej poviša. Dotični sklep deželnega zbora je zadobil cesarjevo sankcijo. Naklada na pivo se zviša na 4 K od hektolitra in je ob sebi umevno, da bodo pivovarnarji zvalili to breme na gostilničarje, ti pa seveda na konsu-mente. Pivo se bo torej podražilo. V časih, ko vlada tako neznosna draginja najpotrebnejših živil, se podraži še »tekoči kruh«, namreč pivo. Če smo prav podučeni, hočejo sedanji gospodarji Kranjske dežele uvesti še druga zvišanja kon^umnih davkov, kar se bo pač pokazalo že v prihodnjem zasedanju deželnega zbora. 4- Kranjski in tržaški klerikalci so se začeli prav ostro prepirati in se lasa jo, da je kar veselje. Seveda se bodo že zopet sprijaznili, če prej ne, pa tedaj, ko pride v Trst novi škof. Pomena torej to prekljanje nima nobenega; ta boj je le epizoda in nič drugega. Zanimivo je samo, na kakšen način se črni bratci med sabo koljejo. Ni sicer vredno, da bi ta način ilustrirali z navedbami iz tržaškega in ljubljanskih glasil skreganih bratcev, a označiti se da ta način prav na kratko: Kranjski klerikalci mečejo v Trst očitanje, da so tria* ški duhovniki prav sa prav liberalci, tržaški klerikalci pa mečejo te bombe naaaj v Ljubljano, če*, da so kran>ki klerikalci prav aa prav IU aerelei, modernisti In brarrereft. Mi lahko obema strankama rečemo, da je to očitanje v toliko resnično, da klerikalcem nič in je gospod nadučttelj in občinski svetnik Antun * ihissi M. t. m. v osjem krogu svoje družine pstaadvajsstlet. nico svojo poroke in ISuuuauunmjnmhj odkar je prišel od okupacije iz Bosne. Gospod Likoaar je se eden tistih učiteljev, ki so morali služiti tri leta aktivno. Služil je pri 4. ženijski kompaniji, pri koji edini so bili častniki in podčastniki skoro sami Slovenci. Omenjena kompanija je šla prva pri Brodu čez Savo a bazarji, koje so pri Maglaju masakrirali. Od Broda do Sarajeve je bila vedno na čelu trupi in se je tudi udeležila uličnega boja v Sarajevu. Častniški namestnik profesor Jeraj in podčastniki: vitez Premerstein, naddesetnikaVon-čma in K en d a so šli v jeseni 1879. 1. domov z drugimi trupami, a kompanija s stotnikom Veselom je ostala Še do konca aprila 1880. 1. v Bosni, pri koji je bil slavljenec naddesetnik in podčastnik Toplak, koji je sedaj davkar v Ptuju. Edina, po večini slovenska, ženijska kompanija je šla torej najprva v Bosno in se je zadnja vrnila iz okupacijskega ozemlja pred tridesetimi leti. Vsem, ki so prebili toliko težav pri okupaciji in ee vendar srečno vrnili v Slovensko domovino kličemo: Še mnogo let. — Oficirska olika. Minulo sredo je šel neki gostilničar iz ljubljanske okolice obiskat svojo sestro v topni-čarsko vojašnico. Dasi je poveljnik straže dovolil gostilničarju vstop v vojašnico, je vendar pozneje poslal neki oficir v stanovanje njegove sestre nekega vojaka s poveljem: »Der Manu bat f*ofort die Kaserne zu ver-lassen«. Mož se je vsled takega ukaza nevoljno poslovil od svoje sestre, ki je menda poročena z nekim podčastnikom, ter hotel oditi. Ko je prišel na dvorišče, je isti častnik prepovedal straži, da hi pustila gostilničarja iz vojašnice. Sele potem, ko je gostilničar zagrozil s posledicami, je mogel mirno oditi. — Ali ni tako postopanje šikaniranje davkoplačevalcev* Civilisti niso samo zato na svetu, da omogočajo s plačevanjem davkov oficirjem brezskrbno življenje. — Poročil se je včeraj 26. t. m. g. Josip Tavčar, trgovec, z gdč. Hildo K o k a 1 j e v o. Bodita srečna! — Prememba nosesti. Hišo Ivana Cibra v Osojni ulici št. 6 je kupil sodni sluga Josip Marinko za 26.800 K. — V Gradu pri Cerkljah je umrl posestnik Ivan Barle. brat magi-stratnega pristava g. Frana Bai*leta. Pogreb bo jutri ob 10. dopoldne. Novoustanovljena ženska in moška podružniea družbe sv. Cirila in Metoda za občino Dobrunje s sedežem v Štcfanji vasi bode imela v nedeljo, dne 1. majnika ob 3. popoldne v gostilniških prostorih gosp. A. Ka-li^ka p. d. -Štajerca« na Fužinah svoj občni zlw>r s tem - le sporedom: Predavanje, vpisovanje članov in članic, volitev odbora, delegatov za glavno skupščino ter veseličnega odseka, razni nasveti in predlogi. —-Po zborovanju se vrši prosta zabava. — Pridite vsi. ki se čutite Slovence in Slovenke. Pogoreleem vasi Brda, politični okraj Radovljica, je cesar daroval 1000 K. Na ženitovanju umrl. Dne 23. t. m. je bil posestnik in trgovec J. X. Piki iz Bršljina pri Novem mestu na ženitovanju svojega soseda. Piki se je čutil zelo trudnega ter se je naslo-ii i 1 na mizo, ko so ga pozneje hoteli vzdramiti, je bil Piki mrtev. Pokojnik je bil star 48 let ter je zapustil ženo in več nepreskrbljenih otrok. Obesil se je v zaporu okrožnega sodišča v Novem mestu se nahajajoči ISletni Alojzij Lukšič za vrv pri ventilaciji dne 26. t. m. v torek dopoldne. Na vrvi visečega in že mrtvega ga je našel paznik, ko mu je prinese! ob 11. kosilo. Obešenec je doma iz Drske pri Novem mestu in sicer oni znani pretepač, ki je v nedeljo zvečer z nožem zaklal posest nikove-ga sina Jožefa Medveda v Ločni pri Novem mestu. Izletniki iz Trsta že prav pridno posečajo Nanos. Na Jurjevo je posetilo Nanos dvajset Tržačanov, zvečina Italijanov, ki so se jako pohvalno izrazili o lahkem in ugodnem pristopu, o krasoti kranjske itd. V Senožečah je izletnikom na razpolago hotel »Mlakar«, koji postreže z izborno kapljico in najboljšo kuhinjo ter ga priporočamo tudi v narodnem oziru najtoplejše. Is Braniče pri Štanjel« smo dobili in 21. aprila priobčili notico, da se je zaročila gdč. Ivanka Cehovin z gosp- učteljem Pičekom. Priobčili smo dotično notico, ker je bilo podpisano ime znane osebe. Sedaj ae je izkazalo, da nas je Še neznan poštenja-kovic mistificira! in da je vest o omenjeni zaroki izmišljena. Ker je upanje, da se dojena, kdo je uprizoril to lumparijo, bomo morda še imeli priliko, ss s to stvarjo pečati, kajti če izvemo storita*, staiuirali tak ekneinpeij, dobo v svarilo ki s Vkljub vnem zala so se stavile naši Ciril-podruznici od nasprotnikov in »prijateljev«, se je veselica le precej dobro obnesla. Vreme krasno, udeležba povoljna, igrali so izvrstno. Natančnejšo kritiko prepustimo drugim — hočemo le pohvalno omeniti tiste, ki so si pri prireditvi stekli največ zaslug. Saj se ti po navadi v zahvalah — prezro. In to je naše vrlo učiteljstvo. Rečemo samo to: želeli bi vsem slovenskim krajem tako marljivih delavcev na narodnem polju, in prepričani smo, da se bodo vremena Slovencem kmalu zjasnila. Le tako naprej — in zmaga bo naša. Avstrijsko sodstvo. Poročali smo že, da so bili v petek pri sodniji v Laškem trgu oproščeni oni hrast-niški »Nemci«, ki so svoj čas s kamenjem napadli slovenske »Sokole«. Sodil je dr. K rat ter, ki s slovenskimi pričami ni hotel slovensko govoriti. Cela obravnava se je vršila tako, kakor da bi bili obtoženi oni, ki so bili napadeni, priče pa oni, ki so četrt ure s ka/nenjem bombardirali Slovence. Izjavam vseh prič, da je letelo nanje kamenje kakor toča, se je sodnik dr. Kratter samo smehljal. Zafrkljivo jih je vprašal: »Ihr seid aber alle unsehuldig, was?« Ko je nemškutar Ulaga izjavil: »Alles ist erlogen,« ni imel sodnik zanj nobene grajalne besede. Tudi to je bilo popolnoma v redu, da so se nemškutar sk i obtoženci posmehovali slovenskim pričam. Dasi je bilo nepobitno dokazano, da so nemškutar ji metali kamenje, so bili vendar vsi oproščeni, in sicer na podlagi njihove izjave, da niso kamenja metali. Drugega razloga za oprostitev obdolžencev ni bilo. Ko se je v Hrastniku izvedelo, da so bili napadalci oproščeni, so se ljudje splošno izražali: »Zdaj nas bodo pa brez skrbi pobijali.« Nova šulferajnska šola. V Peklu priPoljčanah na Spod. Štajerskem bodo zidali šulferajnsko šolo. »Schul-verein« je že določil v ta namen 50.000 K. Da je Šola res potrebna, dokazuje dovolj dejstvo, da je v Peklu in okolici pet nemških družin. Za šolo se potegujejo tudi nekateri slovenski zaslepljenei, ki najbolj pritiskajo za podpise slovenskih staršev. Sicer se pa nezavednosti slovenskih kmetov tudi ne smemo prav nič čuditi, če je celo živino-zdravnik, Hinterlechner, iz znane narodne ljubljanske rodovine izjavil, da bode pošiljal svoje otroke v šulferajnsko šolo. Tudi tamkajšnji župnik, Cilenšek, dela celo na prižni-ci za nemško šolo. Govoreč o bodoči Šulferajnsk šoli, je izjavil na prižni-ti, da mu je ljubši nemški katoličan kot slovenski liberalec. Ljndje so si to tolmačili tako, da se bodo otroci v nemški šoli poučevali v krščanskem, dočim se poučujejo na slovenski šoli v protiverskem duhu. Nagla smrt. V Novi vasi pri Ptuju je v noči 24. t. m. umrla Marija Pivko, roj. Vajda. Zvečer se je družina še dobro imela, zjutraj pa so našli ženo mrtvo poleg spečega moža. Požarna bramba v Ljubnem si je nabavila krasno društveno zastavo, ki se bo meseca junija slovesno razvila. Drugi dan po slavnosti se namerava napraviti izlet v Logarjevo dolino in na Okrešelj v Savinjskih nlpah. Umrl je pri Sv. Marjeti poleg Rimskih toplic Anton Aškerc, p. d. Hrušovar, oče pesnika Aškerca. Dosegel je starost 85 let. Nemci za mariborsko okolico. V nedeljo se je vršilo v Mariboru posvetovanje Nemcev in nemškutarjev iz Maribora in okolice. Posvetovali so se o tem. kako bi izrinili iz mariborske okolice vse slovenske učitelje. Sklenili so tudi, da ustanove kmetijsko nakupovalno in vnovče-valno zadrugo. Slovencem v mari-l>orski okolici se bližajo hudi časi. Nesreča na železnici. Na vlaku, ki vozi med Mariborom in Ormožem, se je vozila v nedeljo s svojmi otroci čnvajeva žena Erlat, ki bi morala v Kočah izstopiti. Žena pa je bila tako zatopljena v pogovor s svojo sosedo, da je pozabila izstopiti. Šele ko se je vlak začel premikati, se spomni, da je v Kočah. V naglici je odprla vrata, skozi katera so popadali otroci na tla, vendar tako, da se jim ni ničesar zgodilo, mati pa je padla tako nesrečno, da je prišla leva noga pod kolesa. Nesrečnico so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Nedeljski počitek. V Ptuju so sklenili vsi slovenski in nemški odvetniki, da bodo imeli od 1. maja dalje ob nedeljah svoje pisarne zaprte. Poskusen! samomori v Trstu. 151etna (!!) Santina Depangher, stanujoča s svojo materjo v ulici Majo-lica št. 19 v Trstu, ni prišla v ponedeljek domov. Mati jo je zjutraj šla iskat in jo našla v kavarni v družbi is ene prijateljice in več mladeni-čev, v kateri đruabi je punica prebi* ka selo noč. Mati je ozmerjala svoja IMstao Marko in jo gnala jo jo šamana po ostreje karala« kar je jm, Sanfini zadostovalo, da se je zaprla v sobo in izpila 20 gramov karbolne kisline. Obupana mati je vso stvar takoj zapazila in poklicala zdravnika, ki je dal skoraj umirajočo deklico odpeljati v bolnišnico. — 201etni fotograf Kari H. si je hotel v ponedeljek ponoči radi družinskih razmer vzeti življenje. Prijatelji so poklicali zdravnika, ki mu je izpral želodec iu ga dal odpeljati v bolnišnico. — V torek zjutraj je pri neki družini v ulici Michelangelo št. 980 v Trstu službujoča 211etna Marija Bal as izpila steklenico karbolne kisline, ho-teč s tem izvršiti samomor. Deklico so odvedli v bolnišnico. Zdravniki imajo le malo upanja, da ohranijo dekletu življenje. Telovadno društvo »Sokol« * Borovljah na Koroškem se zahvaljuje za sprejetih 48 K, ki so se nabrale o priliki promocije g. dr. Kra-merja v Pragi. Na zdar! Za pozdrav osem sunkov z no* žem. V kavarno »A1T Europa Peli-ce« v Trstu je prišel v ponedeljek zvečer neki 201etni Riccitti Lenar-duzzi, kjer se je že nahajal nek 22-leten Fran Locatelli s svojo »ljubico«. Lenarduzzi, nič hudega sluteč, je lepo pozdravil dotično mlado žensko, ker je bil z njo že »znan«, to jo pa Locatellija grozno razjezilo. Ko je prvoimenovani zapuščal kavarno, je Locatelli jo udaril za njim inkmaluso gostje kavarne začuli na ulici klicanje na pomoč. Ko so prihiteli policaji je bil Lenarduzzi že ves v krvi. tako da so ga morali z vozom odpeljati na rešilno zdravniško postajo, kjer je zdravnik konstatiral osem ran, zadanih z nožem. Napatlelec je bil aretiran. Krvav pretep na parniku met) Koprom in Trstom. V ponedeljek ob šestih zvečer je odplul parnik »Vettor Pisani« s preko 200 pasažirji na krovu iz koperskega pristanišča, hoteč v Trst. Ali v istem momentu, ko je bil parnik že izven pristana, je radi ničevega vzroka — radi neke ženske, nastal med nekaterimi prepir, ki se je v kratkem razvil v pravcati krvav pretep, v katerem je bil gospod Ar-tur de Guarin — ki se je bil zavze1 za dotično damo — zelo težko, a več njih več ali manje ranjenih. Ko je poveljnik parnika u videl, da so d u h ovi vedno bolj in bolj raz vneti — pričelo je namreč vse vprek kričali, pretiti in biti — in videč, da on s svojim moštvom ne more napravili reda, je zapovedal obrniti parnik nazaj v koperski zaliv in obenem d;;1 signal za pomoč. Na pomolu v Kopru se je takoj nabralo polno ljudi, med temi mestna in finančna straža, ki so čakali, da se parnik približa kraju. Ko se je to zgodilo, so stražr takoj vstopile na parnik iu ua povelje kapitana aretirale štiri najhujše razgrajače iu ranilce, ter jih odpeljale v zapore koperskega sodišča. V kopersko bolnišnico je bil oddan tudi en ranjenec. Potem je parnik — s polurno zamudo — nadaljeval pot v Trst. Omeniti nam je. da se na teli lokalnih istrskih parnikih doslednv. posebno še ob nedeljah — dogajaj« prepiri in pretepi. Akad. društva »Adrije« v Pra* gi občni zbor se vrši v soboto 23. 1 m. ob 8. zvečer »U Bulinu« Palac-keho t rida. Elektroradiograf »Ideal«, zraven" glavne pošte ima od srede, dne 27. aprila do petka, dne 29. aprila sledeči spored: Kozaške vaje. (Po naravi.) Galanteu komisar. (Komično.) Nagrobni venec. (Drama.) Tarnovska. Naumov in Priljukov. (O priliki obravnave v Benetkah.) Zakoni usode. (Zgodovinska drama.) Nesrečen dan. (Komično.) Dodatek k predstavi ob 8. zvečer, trajajoči približno 2 uri: Belgijsko vojaštvo. (Po naravi.' Pariška cvetličarka. (Drama.) Luka je postal sramežljivec. (Komično.) Kobila z vozom ukradena. Po» sestniku Janezu Kalinšku p. d. Jenku z Brnikov je bila v ponedeljek popoldne krog 5. ure izpred lnitnivi* na Marije Terezije cesti ukradena kobila z vozom vred. Kobilo označuje Kalinšek za »mišjo šimljo«, voz pa ima ob straneh lestvice. Domneva se. da so jo odvedli cigani in sicer proti Igu. Pobegnil je dne 24. L m. domobranec Fran Orešnik, rodom iz Mokronoga. Orešnik je odšel v vojaški obleki in baje ni popolnoma normalen. Aretovan je bil včeraj zaradi raznih nepoštenosti že večkrat pred-kaznovani 271etni Anton Tihel U Kleč v Kamniškem okraju, ker ima za mesto picpovedan povratek. Delavsko gibanje. Včeraj se je ž južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 15 Macedoncev, 5 Bošnjakov in 118 Slovencev, nazaj je prišlo pa 5 Macedoncev. V Heb je šlo 14, v Bre-genc 15, v Gradec 11, iz Beljaka se je povrnilo v Zaprešiče pa 7 Hrva* tov. Izgubljeno ta najde**. Železniški asistent g. Ilešič je isgnbil bankovec aa 10 K* — Kuharica Marija Vidmarjeva je jevt ulic* it, 7, dišču. Seveda so bile že take, rta jih u i mogel deti v gumbnico. Tako spoštujejo nepodkupljivi sodniki sv. Birokracija. * Kopniaki stotnik izgnan iz Amerike. Friderik Viljein Voigt, znani kopuišk i stotnik, ki je svoje-časno vso Nemčijo vlekel za nos iu v uniformi nemškega častnika are-toval župana v Kopniku. se mora vrniti v Nemčijo, kajti tako so odre-o Voigtu naznanili, da ga bodo deportirali. Potem so Voigtovo obleko preiskali in v njegovem žepu so našli pavniški list za j»otovanje Evropo in sicer za parnik Kai?>erin Auguste Vietoria, ki odpluje te dni v Nemčijo. - »Sedaj sem vas prekosil!« dejal j*' stotnik in se pričei smejati. Vsled tega je nastalo vprašanje, je li mogoče deportirati koga, ki je že itak namenjen potovati domov. -— V ostalem se pa Voigt dobro počuti na Kil is Islandu. Rekel je: ;>Dv\ dni bodem živel na račun vlade, kar je tudi nekaj vredno, kajti vsakogar tukaj v Ameriki ne časte* tako, da bi mu plačali lira no in stanovanje, pred no prostovoljno odpotuje v svojo domovino.« * Kdor ve, da se dandanes ni treba več jeziti zaradi počasnega sušenja, sprejem!janja in luŠčenja lakove barve za pod. rabi samo oblastveno varovano pristno Kisenstadterjevo lukovo barvo za pod >•fcglasine«. ki se v li urah ]>osuši s prekrasnim bleskom in zaradi posebne sestave jamči neomejeno stanovitnost, »ftglasine«, lako v a barva za pod, se dobiva v vsaki večji trgovini z materijalnim, barvnim in špecerijskim blagom. Euuni izdelovalci: Tvornica za lake Bratje Kisenstadter, Dunaj IV. 1. Pazite natančno na varstveno znamko »železni vitez«, vpodobljeno na vsaki pusici. (1211) h$wWo" v državi Hory-loni v Severni Ameriki. V južnem delu severoameriške republike se nikakor noče poleči sovraštvo proti zamorskim sodržavljanom. Nekdaj so bili sužnji bogatih posestnikov, ki se nikakor niso hoteli odpovedati lastninski pravici do črnih sužnjev. Sele potem, ko so bili južni državljani v krvavih vojskah poraženi od svojih severnih sodržavljanov, ki so se borili za svobodo zamorcev, su izpustili svoje sužnje kot svobodne ljudi. Polagoma so dosegli zamorci vse politične pravice, kakor so j iti imeli njihovi beli sodržavljani. Toda sovraštvo in zaničevanje sani orce v je bilo tako vkoreninjeno v A meri kancih, da so zamorcem delali ob vsaki priliki največje ovire. Kadar je pa kak zamorec storil zločin, tedaj ga je »ogorčeno« ljudstvo prijelo, privezalo na kak kol ali na svetilko, kjer so ga navadno ustrelili poten«, pa še zažgali. Dasi jim je zajamčena svoboda, so zamorci vendar veliki reveži. Zdaj jim pa hočejo vzeti tudi vse politične pravice. Povodom zadnjih jesenskih volitev so morali državljani države Ma-rvland glasovati o predlagani spremenit v i ustave, katera naj bi se tako spremenila, da bi se indirektnim potom lahko odvzelo zamorcem vse pravice. Republikanska stranka je pa spremenitev ustave preprečila, kajti po vsi državi je razvila skrajno živahno agitacijo proti nameravani spremenit vi ustave in kasneje pri volitvah se je izkazalo, da se je prebivalstvo s 15.000 glasovi večine izjavilo proti spremenitvi ustave. Demokrat je se pa pri tem ]H>razu niso pomirili, temveč so povsem na tihem izdelali nov zakonski predlog, ki je bil nedavno v senatu državne Mary-land sprejet in katerega je kasneje dolnja zbornica tudi odobrila. Glasom tega predloga, ki |>ostane sedaj zakon za imenovano državo, izgube zamorci vsako volilno pravico, razen pravice, voliti predsednika. To se bode seveda zgodilo tedaj, ako bodo ih-žavljani v Marvlandu imenovani že sprejeti predlog odobrili. Ako ima ameriško ljudstvo kaj smisla za svobodo, potem ne bo nikdar odobrilo take postave. - - Nova učna knjiga. V založbi Ig. pl. Kleinmavra & Fed. Bamberga v Ljubljani je izšla nova učna knjiga: Botanika za višje razrede srednjih sol. Hpisal jo je c. kr. profesor iu ravnatelj mestnega dekliškega liceja Ivan Macher. Knjiga je ilustrirana iu sicer z 229 slikami iu 18 podobami v barvotisku. Cena 4 K 50 vin. Jezik te nove učne knjige je odlično lep, ilustracije so vse jako f i ne. Telefonska m brcojavna porodio. Proračunski odsek. Dunaj, 27. aprila. V proračunskem odseku je danes govoril Kramar, ki je zelo spretno kritiziral politiko nemšili strank. Med drugim jf imenoval nemško politiko nedosledno in neodkritosrčno. Tako se na primer Nemci zavzemajo za razdelitev Češke, dočim nečejo o kaki avtonomiji Spodnjega Štajerskega, Koroškega in Južne Tirolske ničesar sli sati. Kramafeva izvajanja so v parlamentarnih krogih vzbudila splošne pozornost. Parlamentarni diner. Dunaj, 27. aprila. Pri ministru zunanjih del grotu Aehrenthalu je bil snoči napovedani parlamentarni diner. Ob desnici grofa Aehrenthala je sedel bivši minister dr. Fort. Poje dine se je udeležil tudi dr. Šustcršič Lovska razstava. Dunaj, 27. aprila. Prihodnjo soboto bo tu otvor jena lovska razstava. Otvoril jo bo osebno cesar Fran J osip. Novi dunajski župan. Dunaj, 27. aprila. Cesar je pot?'-dil izvolitev dr. Neumaverja za dunajskega, župana. Slovesno zaprisežen bo v sredo, dne 4. maja. Dopolnilne saborske volitve na Hr vatskeni. Zagreb, 27. aprila. Včeraj so bile dopolnilne volitve za hrvatski sabor v Ogulinu in Zemunu. V Ogulinu je bil izvoljen brez protikandidati) Nikola pl. Šipuš z 249 glasovi. Šrpu-ša je kandidirala koalicija. V Zemunu je bil izvoljen podban pl. Chasrrak s 364 glasovi. Srbski radikalec dr. Babic je dobil 68, pangerman Zeller pa 12 glasov. Radi »veleizdajniškega« procesa. Zagreb, 27. aprila. Zatrjuje se. da bodo votantje v »veleizdajniškein« procesu Cekuš, Pavešič in Kušt v pokojem. Tarabocchia bo pri deljen banskemu sodišču, višji državni pravdnik pa postane dr. Križ. Odstavljen načelnik. Budimpešta, 27. aprila. Načelnika srbske pravoslavne eenkvene orh-čine je vlada odstavila radi ponever-jenja. Vkljub temu ni hotel izročit« pristojnim organom občinske blagajne. Danes so mu blagajno odvzeli ? brahialno silo. Kraljevič Gjorgjc. Belgrad, 27. aprila. Kraljevič Gjorajje je včeraj posetil častnišk« kazino, kjer je bil navdušeno spre jet. Častnikom je rekel, da se ne vrne več v Gornji Milanovac. Da okrepi svoje rahlo zdravje, je prosil za dopust, ki ga je tudi dobil. V Belgradn ostane preko Velike noči. Takoj pc praznikih pa odpotuje v Pariz če? Dunaj. Tu bo ostal tri dni. Vstaja v Albaniji. Skoplje, 27. aprila. Proti Prištini odhajajo neprestano ix>sebni vlaki, ki vozijo streljivo in vojake. Ponoči dohajajo sem vlaki z ranjenci. Ranjence večinoma vozijo v Solun. V daljavi se še vedno čuje grmenje topov, zanesljivih vesti z l>ojišča pa iti. Tukajšnji Albanci zatrjujejo, da so bili Turki pri Stimliji strahovito tepeni in da je na njihovi strani padlo več 100 mož. Solun, 27. aprila. Od tu je odšei danes zopet en celi polk na bojišče, te dni pa odide še več bataljonov. Sohm, 27. aprila. Med Prištine in Prizrenom se bije velika bitka. Baje so Albanci nasproti Turkom v premoči, ker jih je baje okrog 50.000. Turška armada se bo baje s silnimi izgubami morala umakniti. Carigrad, 27. aprila. Z bojišča dohajajo skrajno neugodne vesti. Mi nistrski svet je v permanenci. Dane* je sklenil, da pošlje vlada se 3 popolne polke v Albanijo. Ruski ear za ponesrečence v Srbiji. Petrograd, 27. aprila. Car Nikolaj je daroval za žrtve po vodu j i r Srbiji 26.000 frankov. V Petrograd u in Moskvi se osnujejo odbori, ki bodo nabirali prispevke za nesrečne šumadinee. Velita nesrett vsM pfr nai^s aboalaolla novo eKspiozije. Pišejo u a ni iz Trsta 26. aprila. Danes okoli devet!' ure zjutraj se je >koraj po vsem mestu zaslišala grozna detonacija, a na borznem trgu in v bližnjih ulicah je bil pravi potres.V novi Dreherjevi restavraciji na Bors-item trgu je namreč eksplodiral plin, ki je totalno razdrapal restavracijo in ob enem tudi težko poškodoval tri i u lahko dve osebi. — Restavracijo so namreč ravno čistili, kajti .mela to biti te dni odprta za javnost. Vsled razpoke ene plinove cevi. -e je nabral plin v prostorčku, ki se nahaja med podom in obokom I. nadstropja. — Delavci so danes zju-■ raj začutili plinov- vonj. In ravno, ko je en nSehanik z predpisano svetilke* preiskoval cevi, se je s strašnim •-rromom izvršila eksplozija, ki je retresla vso novo palačo, kakor tn-di bližnje hiše. ki je |k>polnoma razdejala vse velike šipe. udrla dve steni in polomila in pometala po tleli vse hišno orodje in opravo. Sk«wta se pni na 20.0M K. - Kk>plozija je bi-«: tako strašna, tla je zrn vala vrata, a nekatere predmete jiognala tja ven v sredo ulice. Vsled eksplozije so ranjene štiri o>ebe in ena iahko in si-eer: TSletni monter r 'ran Hasender iz Mociakovega. stanujoč v ulici F. Venzian št. 14. katerega je plin vrgel vso močjo na tla. da je ostal na licu ' e^a nezavesten. Zri ravni k i so '■otistatirali pretresen je možganov in se polno zunanjih poškodeb. Njego- 0 stanje je skrajno brezupno. — 2H letnemu monterju Ivanu \Veitzu tudi z Monakovega je pobunilo več udov, ako. da je obležal na licu mesta: tuli stanje tefra je skrajno nevarno; 2*{-**rna rinmariea Terezija Sancin in 12 letita Marija Sraerdela, obe aula i -vrti v Dreherjevi pivovarni sta dobili raznih notranjih in zunanjih po-ooVh. Neka peta oseba, katere •ie.ua ne vemo. je bila lahko ranjena n se je šla sama zdraviti na zdrav-ntško postajo. - Težk<« ranjeni so bi- 1 z rešilnim vozom odpeljani v bližjo lekarno in od tu v mestno bolnišnico. Na lir-e mesta je prišla takoj -žarna hramba, župan Valerio ter -^dna in tehnična komisija. Ta grozna nesreča se je takoj raznesla po vsem mestu. Slovanski jug. Kongres jugoslovanske mladine. Poročali smo že. da se ima sredi meseca junija vršiti III. jugoslo-> aoski dijaški kongres v Bel gradi;, f le 1 gradski akademiki so }>oslali na \ sa jugoslovanska akademska društva poziv. * na j se v čim največjem revilu udeleže kongresa. V tem »klicu pravijo med drugim: > Kakor je moral vstop ene izmed jugoslovanskih držav v vrsto suverenih vzrado-—tiri Jugoslovane, tako se morajo vznemiriti radi vodn«» >ilnejšega ger-isanskega navala na slovanski jug. Vneksija Bosne in Hercegovine je najnovejši in najvažnejši moment -1 balkanske narode in treba je, da narodi resno prevdarijo ta dogo- »k. Zato smatra odbor belgradske seučiliške mladim- za umestno, da skliče ITI. jugoslovanski dijaški »hod, na katerem bi se naj razprav- j;i!o o vseli perečih jugoslovanskih v prašanjih.' Na čelu belgradskega ..ribora so Veljko Popov ie, Vlast i mir lovanovič in Slavk«« Rajkovič. Da s*' pokrijejo stroški kongresa, prirede -'•b^ki akademiki zabav«- v Melgradu. \*išu in Krnševcu. Koncert srbskih akademikov x Sofiji. Srbsko akademsko pevsko društvo -Obilic" je sklenilo, da priredi tekom prihodnjega meseca izlet i Sofijo. Ob tej priliki je na dnevnem redu poleg drugih slavnosti tudi velik koncert, ki ga Im> izvajalo društvo --Obilic«. Ta izlet je velike ažnosti. ker je znak, da so se nekdaj napeti odnošaji med Bolgari in Srbi že tako ublažili, da je za bodočnost zagotovljeno skupno delovanje na 'kulturnem polju med obema narodo-Pot»eti Srbov v Sofiji in Bolga-'o\ v Belgradn bodo te medsebojne stike samo še poglobili. »lilasbena* Matica« v Zagrebu. y.A sprejem Glasbene Matice« v Zagrebu fine .*>. maja se vrše velike pri-' rave. Sprejem bo tako sijajen, -aj tako nam poročajo iz Zagreba, kakor še ni bil nikoli. Na kolodvoru ! ozdravi slovenske goste občinski et. na čelu mu novo izvoljeni žu- in Janko Holjac, ki je bil do letos ■ odpredsedn i k pevskega društva Kolo«' in je kot tak vodil lani tudi ilet tega društva v Ljubljano, "mestne* bi bilo. da bi se izleta »Glas-'•ene Matice« vzpričo velikanskih • riprav, ki se vrše v Zagrebu za -prejem slovenskih gostov, udeležili Slovenci v čim največjem številu, da - lein posvedočijo svojo vzajemnost z Vati Hrvati. Pripominjamo, da je Glasbena Matica« priredila v Zagreb poseben vlak. ki vozi za polo- * ično ceno. Za posebni vlak je treba saj 300 udeležencev. Do sedaj se je razen pevcev in pevk priglasilo šele okrog 50 oseb. Treba je, da se jih prijavi še vsaj 120. Nadejamo se, da ne bomo brezuspešno apelirali na naše občinstvo, naj se tega koncerta udeleži v čini največjem številu. * Bjemaoa. Nordski te leg r. biro javlja iz Pariza, da je tam umrl včeraj zvečer Bjomsou. — Če le ni ta vest spet prenagljena, kakor je bila ze s vi »j čas. * Hofricbtcr. Stotnik - avditor Kunz. ki vodi preiskavo proti Hof-richterju. je bil povišan na majorja. Hofricbtcr je v proces se bo vršil v prvi polovici maja. Proces se bo vršil tako. kakor je uavada pri vojaškem sodišču, le toliko Ik> spremembe, da bodo objavili razsodbo in utemeljitev. Hofricbtcr ni priznal še ni-eesar; tudi tega še niso mogli zaslediti, kje bi bil dobil strup. Vendar so 0 n ječo v i krivili čisto prepričani. ;: Hofricbtcr jeva obtožnica obsega 1 lHTi strani ter izjave 47 prič. Hofricbtcr je tožen radi umora iti radi poskušenega umora v enajstih si u čaji h. * Grofa Zeppellina je praški obč. svet v češkem dopisu povabil, naj se pri svojem potovanju na Dunaj ustavi tudi v Pragi. V povabilu je že tudi naznanjen program sprejema. * Zeppelinov zrakoplov »Z H« je vihar pri Limburgu, ko je bil zrakoplov privezan, odtrga! in uničil. Veter je podil zrakoplov od Limbur-ga proti \Veilburgu; tam ga je treščil ob tla. da se je |n>polnoma razini. Zrakoplov je čisto uničen, znanstveni instrumenti pa. ki st> bili v ladjici, ro ostali celi. Kak^r jvoročajo, ne sadene na nezgodi nikogar nobeua krivda. * \olit\r v francoski parlament >o >e visele v nedeljo. Ideležba na kmetih ni bila posebno velika. V Parizu r*a je bil precej hud boj. Reakcionare i no izgubili d osel j *> mandate, pr<>gre>isti I. radikalci in >«>eialisti 1. Dobili pa so nacionalisti 1 mandat, 1 epuhlikanci levice S in združeni socialist je Izvoljenih je 357 poslancev, ožjih volitev- pa je treba 231. Na smrt obsojen. V New -lorkn je bil te dni na smrt ol>sojen Nemec All»ert, ki je umoril loletno stenografi njo. njeno truplo pa sežgal. * Zopet siamski dvojčki. V Rožici (Ro»»sitz> pri Altenbnrgu na Saškem sta se rodila moška dvojčka, ki >ta do vrata zraščena in imata skupno truplo. Dvojčka, ki sta še isti dan umrla, sta imela ^tiri roke. štiri noge in dve glav i. * »Deutsche Orientbank«. — Ta nemški zavod razširja svoj delokrog I k » celem Orijentu z velikim uspehom za nemško izvozno trgovino. Sedaj je ustanovila ta banka filialko v Dedeagaeu. drugo filialko odpre v Adrianopolieu. V Kgiptu otvori filial ke na 4 krajih. V Turčiji. Mali Aziji in Kgiptu bo imela sedaj skupaj Iti filialk. vse v prospeh nemške tigovine! Kak velik vpliv nemštva na Orijeni tiči v tej banki! Rožne stvori. * Sleparske banke na Nizozemskem iu zlasti v Amsterdamu, dalje tudi v Kodanju, Hamburgu in I ran-kohrodu (th Menu so se znova / vso >»lo vrgle na prmlajo raznih »ročk. katere vsiljujejo na kaj spreten način tudi našim rojakom. V za d n. je ni času jih je bilo mnogo prav občutno oškodovanih, ker so verjeli mamljivim, a lažnjivim obljubam teh sleparjev. Občinstvo **o v lastnem interesu opozarja, naj takih j»ošiljatev ne sprejme, oziroma naj jih nemudoma vrne, da se izogne škodi in drugim neprilikam. * Kaznovana učiteljica. V neki ljudski šoli je učiteljica zla sala malega poredneža. ki se ji je bil skril pod klop. Ker pa amerikanski zakon strogo zabranjuje 1 a san je porednih otrok, ter je učitelj, ki se v tem oziru pregreši, kaznovan, so mestni očetje tudi glede učiteljice sklenili z 22 proti 10 glasom, da se kaznuje, kakor predpisuje zakon. In učiteljico so kaznovali s tem. da so ji za dobo šestih mesecev odtegnili j»ouče-vanje in plačo — to je fiOO dolarjev za ti mesecev. Torej zasluži amerikanska učiteljica pol leta 000 dol. V kolikem času pa zasluži na primer avstrijska učiteljica 000 goldinarjev? Vesti iz groba rherrvjukib premora rje v. V nesrečnem pretnogovem rovu v C'horrv. III., so našli še trideset tru|>e!j v novembru ubitih pre-mogarjev. Kakor znano, je takrat ponesrečilo zlasti mnogo Slovencev in Hrvatov. S trupli so našli tudi napis, katerega je pred smrtjo napisal kak nesrečnik. Na listku je zapisano: »Vsi smo še živi. ob 2. uri popoldne, 14. novembra.<' Trupla so našli v naj-alobokejšcm hodniku, ki se nahaja 900 čevljev |w>d zemskim površjem. Nesrečniki ko po raastrelbi bežali na nek profftor, ki meri 20 atirijaških čevljev. Tu so zgradili iz lesa puhalo, s katerim so potem skrbeli za to, da je zrak eirkulirai boljše no onem prostoru. Iz tega je razvidnp, da so uesrečiiiki živeli saj še en dan potem, j ko se je pripetila grozna katastrofa. \ Brezdvomuo so se premogarji pri j mahanju s ]»uhalo4ii meiijevali.Truplo I enega premoga rja je ležalo na drža-| hi puhala, iz česar je sklepati, da je t najbrže umrl, ko je bil pri mahanju. V oblekah nesrečnikov se je našlo obilo denarja. Tako je imel neki preniogar v svojem pasu 14O0 dol., zopet drugi je imel 190 in tretji 172 ] dol. Pri nekaterih nesrečnikih so našli pisma, ki so ua bila vsled vode tako poškodovana, da jih ni mogoče citati. * Stavka v Nemčiji. Povodom slavke stav bi uski h delavcev je prišlo včera.j v Wilmersdorfn pri Bero lin u do krvaivh prizorov. Št raj k u joči delavci so napadli več delavcev, ki niso hoteli stopiti v stavko. Delavci so spremljali vozove na katerih je bil naložen stavbinski materijal. Stav-karji so z noži ranili osem konj, ter s kamenjem in revolverji napadli delavce. Dva sla bila težko, več pa lahko ranjenih. Policija je demonstrante razkropila na vse strani. * Konvencija ameriških sufra-getk. V Washingtouu se je pričela letna konvencija ženske organizacije, znane pod imenom National American \Vomeifs Suffrage Associati on. V mestu je povsod videti na ženskah znake z napisi »Vote for Wo-men«. Za bodočo predsednico lnide izvoljena Mrs. O. H. P. Belmont, ki je pristašinja bolj agresivne stranke, dasiravno hode za to mesto kandidiralo še veliko število drugih žensk, kajti vsaka bi bila rada predsednica. Program za konvencijo je že izdelan. Delegatinje bode obiskal predsednik Taft, ki jih l>ode pozdravil z daljšim govorom, vendar pa še ni znano, kaj jim bode povedal, Sufra-getke bodo obiskale tudi senat in zastopniško zbornico, kjer bodo izročile posebne spomenic«', nanašajoče se na ženske pravice. Predsednik Tat't bode moral biti s svojim govorom zelo diplomatičen. Ženske, ki so nasprotnice sufragetičnega gibanja, so mu poslale pismo, v katerem mu izražajo, da pričakujejo od njega, da pri konvenciji sufragetk ne bode govoril. Taft pa je obljubil, da hode snfragetkam vendarle govoril. Kaj jim bo povedal, se seveda še ne ve. * Pravosodje v Philadelphiji. »Pravica«, kakoršnjo merijo v Philadelphiji, Pa., je skoraj še hujša, kakor ona v državi Xew Jersev. ?>isti so poročali, da je nek sodnik v New Jersev u naročil porotnikom. naj staršem nekega otroka, katerega je povozil voz ulične železnice, da je na mestu obležal mrtev, ne prisodijo več odškodnine, kakor 1 dolar. Pri tem je pbvdarjal. da so otroci za siromašne starše le velika nadloga. Starši, katerim je družba umorila njihovo dele, >o morali biti še veseli, da jih pravični sodnik ni obsodil v to. da bi morali železniški družbi plačati odškodnino, ker jih je družba rešila nadloge, kojo jim je napravilo dete, ko je še živelo. Kako zelo se ta razsodba ugajala mogotcem v državi New Jersev. dokazil je že dejstvo, da je oni sodnik, ki je staršem umorjenega otroka prisodil le 1 dolar odškodnine, kmalu nato posta! nadsod-nik v imenovani državi. Toda. kakor rečeno, pravosodje, kakoršno imajo v Philadelphiji. je tako. da bode kmalu nad kri lilo ono v državi New Jersev. V tej državi morajo železniške družbe plačati saj po 1 dolar, ako odvzamejo siromakom nadlego preo-bilepn otročjega blagoslova s tem. da otroke more |>od kolesjem svojih voz. V Philadelphiji je pa to še cenejše, kajti tem ni treba plačati niti enega dolarja, ker se vse to zastonj stori. Tako je namreč tamkaj naznanil nek ravnat cd j družbe uličnih že-leznie: Moriti dojenčke ne velja niti centa«, in tak«) je dokazal, da v Philadelphiji ni treba plačati za umorjeneira otroka niti centa. To je res lepa jnstica! * Sveti Birokracij. Nekemu sodniku se je nedavno posrečilo, da je napravil za neko uialoletno dekle izvrstno kupčijo. Njena mati. kakor tndi njena starejša sestra sta šli k sodniku v urad, da se mu v imenu maloletne toplo zahvalita. Kupili sta tudi lep šopek, da ga izročita sodniku v znak hvaležnosti. Ko mu hočeta izročiti šopek, se nagu banci sodnikovo čelo in odločno izjavi, da šopka ne sprejme. Slednjič je vendar dovolil, da sta smeli položiti šopek na njegovo pisalno mizo. Komaj pa sta dami zapustili njegov urad, je sodnik poklical avskultanta, kateremu je narekoval zapisnik o tem, kar se je ravnokar zgodili*. Zapisnik je poslal visokemu uadsodisču s prošnji), da naj se izjavi, če sme sopek, ki ga je dobil v uradu obdržati ali ne. Da se more nadsodisče lažje orientirati, je priložil zapisniku tudi par cvetk is šopka. Pri nadsodisču se pa gospodom menda ni posebno mudilo z rešitvijo dotične vloajo, in tako je dobil sodnik šele če* dober teden obvestilo, da mf obdržati šopek, ki je bil seveda ie popolnoma suh. Z rešitvijo je dobil vrnjene tudi cvetke, ki jih je bil sa vzorec poslal nadso- llllaata — Les tribuaauz mizte* d' Effvaie et leur reforme. Impressions et uiotious d' un juge-avocat euro-peen. To je naslov brošure, kt razpravlja o justičnih razmerah v Egiptu, vsled katerih je nastala v tej bogati deasli prava krisa. Brošuro je spisal juge diplome et asssrasente, avueat a la Cour de C i asa H cm de Vienne dr. Josip Stanič, Izdajatelj iu odgovorni urednik: Baato Pnstoslemšek. IHilf MM v »MHiwaa»,»iti» Dne 27. aprila 1910. Termi*. Pšenica za maj 1910 . . . za 50 kg U-65 PSeaica sa oktober 1910. . sa 50 kg 1032 Kri sa april 1910 .... ss 50 kg S17 Korota aa smj 1910 ... sa 90 kg 5**0 Cfafctlv. lOvut rlajt' Darila. Upravništvu našega lista so poslali : Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospića Danica Makar 7 K 40 vin., nabrala pri domini. — Zbrani Vir-jani :S K. — Gostilna Kune v Dol. Logatcu 6 K, nabrano povodom od-hodnicc orožn. stražmojstra g. Sile. (Ide. Angela Rekar, »Otroški vrtec« na Jesenicah na Gorenjskem, 94 vin., dobiček pri prodaji plačilnih listov za volitev tukajšnje gledališke družic. — Profesor Stehlovnik, Ljubljana, I. državna gimnazija, 3 K 24 vin. (L France Breceljnik, asistent, (iruž, -0 K. — Na sv. Jurja dan /brali v odgovor »Cirilmetodariji« ■ geslom: >^Mi, kar nas je sinov sloveče matere Slovenije v Dubrovniku in Gmžn«. 1'radništvo »Agro- Merkurja< 1") K, mesto venca svojemu umrlemu sokolegu Adolfu Blažit iku. — Učenka Olga Pirnat iz Ljub-Ijane 7 K. nabrala na fantovščini g. Tavčarja v hotelu Ilirija. Darovali so gg. Gabrič, nadoficijal. Schweizer, Kermavner. Kudesch. Kokalj in Ko-renčan. trg.. Kokalj. poročnik. ari. Riroila. Miku ž, Pirnat. Frbh-Hch. Tavčar. Jurjevanje v .laroinefu 10 K 70 vin. Skupaj 7:t K *28 vin. Živeli! Na /.dar! Za dijaško podporno društvo • Domovino«: Pisarna oravnave plačane* prlobo *J0 K (dvajset kron V _ Za prebivalce mest, uradnike itd. Proti težkočam prcbavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela ie uprav neobhodno potrebno domače zdravilo - n!WoIl-ov Seiđlitz prašek," liva na prebavljanjc trajno in uravnov«ilno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo k dan lekarnar A. MOLI*, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJU, Tuchlauben 9. Y lc-irnah na deželi je izrecno zahtevati MoU-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 29 fftti pralajun, la hnasaafa las TaDo-chiiii lusko iu l ateuileailea a —vadeon a Razpošilja te s obratno pošto ne unaj kot dve ■uuuuaun i Zaloga vaah preizkušenih zdravil, j medic mil, madioinal. vin, ep+otiall I tat, najfinejših parfumov, klrurgiskih obvez, avtžih mineralnih vod Itd. Del tetama Nini Lastim tLiibljMl Rešljiva ctsti it I. poleg novozgrajenega Fran Joiefovegm inhil. mostu tleteorolo^lčno porodio. fUUi m* morje« 39% Z. Srednji *rac«i tlak 73*-# aa 1 februar. Čas opazovanja Stanje barometra T mm Vetrovi Nebo 26. pop. 732-1 123 sr. sever dež 9. zv. 731 6 11 1 brezvetr. oblačno 27. 7. zj. 7336 9-5 si. jzahod Srednja včerajšnja temperatura 108*, norm. 114 . Padavina v 24 urah 42 mm. Priporočamo mišim rodbinam kolinsko cikorijo. V svojem imenu in v imenu svojih sorodnikov naznanjam tužno ve^t, da mi je brat Ivan Barle posestnik v Gradu pri Cerkljah. po dolgi in mučni bolezni, v 48 letu svoje starosti, danes ponoči umrl. Pogreb dragega pokojnika bode v četrtek, dne 28. aprila 1910 ob 10. dopoldne iz hiše žalosti v Gradu št. 11, na pokopališče v Cerkljah. Bodi pokojniku blag spomin! V Ljubljani, 27. aprija 1910. Fran Barle, magistratni pristav. Eradvjeve želodčne kapljice z 1149 marijaceljsko Materjo boijo kot varstveno znamko, torej imenovano maniacć'iske želodčne kapljice so najboljše že 30 let preizkušeno sredstvo proti vsem vrstam prebavnih tež-koč. gorečici, zaprtosti, glavobolu, želodčnim bolečinam, tvoritvi kisline itd. — Dobiva se v lekarnah po K —"80 in K 140, - Na deželo razpošilja lekarnar G. Brady, Dunaj. I. Fleischmarkt 2 484. oklenic za K 5*—, 3 dvojnate steklenice za K 1*50 franko. — Pazita na varstveno zuamko z marijaceljsko Materjo božjo, rdeči zavoj in podpis f9#Mttj Zlata svetinja rBero1in, Pariz, Rim itd. Najbcliš! tal. C! zobe Izdeluj*: O. SEVDL Srritarieve ulice 7. Zahvala. V lastnem imenu in v imenu vseh sorodnikov izrekam za obilne dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti svoje preljube soproge, gospe Ide Kremžar ni. Oalscti najtoplejšo zahvalo. Presrčno se zahvaljujem darovalcem lepih vencev in vsem, ki so spremili drago pokojnicu na zadnjem potu. Zlasti se zahvaljujem tudi gosp. zdravnikom dež. bolnice in blagim sestram usmiljenkam, ki so pokojnico v njeni težki bolezni oskrbovali s toliko požrtvovalnostjo. 1510 V Ljubljani, 27 aprila 1910. Dr. Anton Krcmiar, Kemik dr. ing. Hirsch, Olomuc. Kc- mično-tehnična preiskava je izpričala, da ej ,,Seydiin" prav izvrstno uporabna ustna \ oda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. r Nihče več ne godrnja Ćez slaboati in težave, Ako spozna, Ki drli želodce zdrave! Najboljše krepčilo želodca, potrebno v vaaki ekrani MU I Maaaaa aanevoat liter K 2-40. Kabinetna kakovost „ , v. Naslov za naročita: Ponaredbe kaznive. Zahvala. Povodom bridke izgube na>_ga iskrenoljubljenega soproga oziroma očeta in brata, gospoda Josipa Demšarja trgovca in posestnika došlo nam je toliko tolažilnih dokazov srčnega sočutja, da smatramo za prijetno dolžnost, izreči vsem, ki so se nas na kakršen koli način spominjali, svojo najiskrenejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo častiti duhovščini, bralnemu društvu, požarni brambi in »Sokolu« za častno spremstvo pri pogrebu, g. pevcem za ginljive žalostinke, vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, ter vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli počastit blagega pokojnika na zadnji poti. Vsem in vsakemu našo najtoplejšo zahvalo. V Železnikih, 26. aprila 1919. iafnjeei oetali. i Odd soba lem BEMata v Cigaluvtovi ulici M. S. Vpraša naj sa pri hišniku. 1497 Mirna stranka brez otrok, e vv 0 4 Ponudbe pod JkV »S lofunakega Naroda«. Prodajalna 1507 uVž* 14a pripravna za živinoreje, ^ are od Mari aort. Mize cerkve, šele ie velike ceste, obstoječe največ iz travnikov, lepih sado-neanikev, nekaj vinograda, njiv in gozda, se zaradi starosti posestnika takoj proda. Cena 11.000 kron. 1406 Potcitvo neri 20 oralov. Hita in ajaiauoauhi poslopja sa t prav uuuuu «taa*. Proda se z živimo i« preoiičaiaaaii. — Poiive te pri et ne pri Josip Aktln civilni in vojaški krojač, HaMji la.. . iMhii - &i l h n. <* stnslM m N»l« Izielaje vse vrsle obleke in se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. — — Cene jako nizke. — — .-. Postrežba točna in poštena. .*. Vabilo na občni zbor unice u •vi • 1 _ • v Trnovem, ki se vrši dne 5. maja 1910 ob 1. uri pop. v zadružnih prostorih. Dnevni red je isti kot pri prvem občnem zboru dne 20. marca 1910, objavljen v Št. 53 »Slov. Naroda«. Ta občni zbor sklepa veljavno brez ozira na Število udeležencev i. s. z ozirom na § 35 zadružnih pravil, ker zadnji občni zbor vsled nezadostne udeležbe za popolno rešitev dnevnega reda ni bil sklepčen. 1 06 --ia- ^__"~ prisni kranjski lanenooljnati firnež Oljnate barve v loapUnU »a 7». i kg fasadne barve a IBt, f rzordl. Slikarski vzorci ta papir a varet. taki pristni aajlettl H VOZfVC, a pasta hi a ptic Steklarski ktej Xarbolinej js, plaveč (gips} ČojriS 283 li«- 1501 jo o afiliai lo-BftkoaaJa Ijo-ia goaUaona ia araitva prispevak 500 K.— Isortajoč »t>Me^kl^^g, v Ljoblianl. 1508 Neprimerno dobre slasti je zrnata kava do po* lovice zmešana s Slastna pijača! Velik prihranek! 5 kg ržene kave za K 4'— pošilj-franko po povzetju Mihael Valentin Schik Dunaj VII 3, Lerchanleiderstrass* Štev. 67. 3847 p S s Ji 1 a u 5 e •a M k o> O S N « e S >o O e e o a* 0) O 0> ■ • a* O >o e n 75 O 0a Največja in najbogatejša izbira, po jako znižanih cenah. Se vljudno priporočam gg. botricam in boterčkom za obilen obisk z velespoštovanjem Conaild 1 kele-oUiient mdiat peiti prosti. FR. ČUDEN ■rnr in trgovec v LJubljani. Št. 1162. Šolska zgradba. politični okraj Postojna, na 28.860 K proračunjena dela se hodo oddal: potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela obsegajoče ponudbe z napovedbo popusta aH doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predloži do e. aula L L ob 10. ari dopoldne podpisanemu c. kr. okrajnemu šolskemu svetu. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za 1 K, doposlati je zapečatene z napisom: StffS^UB^ ■**•§• iolaketa poalopia ae Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini ia da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. C kr. okrajni šolski svet si izrecno pridržuje pravico, izbrati ponudnika ae glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisat« novo ponudbeno razpravo. r Načrti, poračun in stavbeni pogoji so na vpogled pri c. kr. okrajnem glavarstvu — stavbni oddelek — med navadnimi uradnimi urami, načrti * sunwični proračun tudi pri krajnem šolskem svetu na Vrabčah. C. kr. akrajml ialakl svat v PastojnJ) dna 22. apna I9ia 72 68 60