-    135    -
Kako se jima je mlelo...
Janes ga pa morda ne bo. Pa se mi je zdelo, da je že zvižgal, pa ga le ni in ga ni."
Tako je godrnjal na kamnilki postaji slari Murnov hlapec Miha in mencal gor in dol ob lepcm svetkm vozičku, v ka-tcrega je bil uprežen Murnov dobrorcjen belec. Pa je spet slopil h konju in mu odgnal sitne brenclje. obrisal s spred-njega scdeža prah, skobalil se gor, potisnil klobuk naprej in se zamislil.
nMiha", so rekli zjutraj Murnov oče, ,konja boste malo bolj nakrmili, pa popoldan iditc na postajo po Jančka! Šola je v Ljubljani v kraji in danes pride." Radi   njegove  starosti in dolgoletne službe pri Murnovih so še celo oče vikali hlapca Miha, otroci so mu pa rekali kar »oče".
Miha jc bil vidno vesel tega častnega povelja. Obrnil je konja, osnažil ga in okrtačil, kot bi bil imel voziti na novo mašo ali na ženitnino. Nato je pa izrinil voziček a lopc, pa se motal okoli njega skoro dobro uro, pral, brisal, mazal in vrtil kolesa. Potem pa zopet koliko dcla z uprego! Poldan je zazvonilo, ko se je oddahnil: ,No, zdaj pa bo."
Po južini ga je pa spet imelo, kdaj naj napreže. Njegova pot je bila vedno ista: od konja k vozičku, od vozička k upregi in zopet h konju. Kar sfrpeti ni mogel in ni mogel. Pa res je upregel dcbro uro prezgodaj in oddrdral na postajo. Skrbelo ga je, da ne bi prišel prcpozno in da bi Janček morda ne čakal. Potem ni bilo čudno, da vlaka tako šembrano dolgo ni bilo . ..
1.
Mur.iov Jančck je bil devetleten, prijazen deček. Dve leti je hodil v domačo šolo, pa so takoj uganili, da ima bistro glavico. Nekega večera pridejo mimo Murnovih gospod Jožef in pravijo: »Veste, Murnov oče, nekaj bi vam svetoval. Vaš Janček je sicer živ bolj kot živo srebro, toda glavica, glavica, ta je nekaj vredna. Kaj, ko bi ga dali naprej?"
Takisto je še ni nobcden pogodil Murnovemu očetu.
nSem že tudi sam mislil, in mati me vedno nagovarja." Beseda je dala besedo, iz sklepanja sklep — in bilo je. Kar se je dolgo snovalo, to je sprožila beseda gospoda Jožefa: Janček je šel jeseni v Ijubljanske šole. V Ljubljano pa zato, ker je bila doli očetova sestra Helena, koje varstvu so hoteli izročiti malega šolarja.
Danes pa je imel priti prvič domov. O Božiču in o Velikinoči ga niso pustili, akoravno bi ga bili mati tako radi videli. Teta Helena, ki so Jančka predobro poznali, so rekli, da ne, češ, potem ne bo par tednov za nikako učenje. In tako je moralo biti.
Oh, zdaj pa velike počitnicel Domov, pa za toliko časa! Domača hiša, domači vrt, travnik, drevje domače, log, igre, tovariši, vse, vse mu je rojilo
—    136    —
po glavi že pol meseca pred  sklepom  šole.  Naposled je vendarle  prišel zaželjeni, težkopričakovani zadnji dan.
Do dna je Janček vse izložil iz skrinjice. jo osnažil, pregledaval in spet vanjo vlagal. Vložil je vse, kar je imel. Vložil obleko. vložil knjige, igrače, vse .. .
»Saj ne greš za vedno domov, lahko bi kaj tukaj pustil", ga je molila teta. ,,Vsaj knjig ne vleci vseh domov!1' ,.Doma se bom učil." nln vse igrače boš domov vlekel?" nBom doma pokazal."
—'   137    —
Pa je šio res vse ž njim. Skrinjico je dovrha natlačil in hkratu navczal še precejšno culo.
V   železničnem vozu  je sedel   k oknu  in  od  samega  hrepenenja in koprncnja trepetal, kdaj se mu prikaže domači kraj. Tam pri Trzinu se mu je nasmehljala z Vinskega vrha domača cerkev. Kar privzdignilo ga je, srce mu je jelo močneje in hitrcje blli in v očeh mu je postalo  skoro  mokro. Kje pa tudi biva tako vroča.  neskaljena  Ijubezen do domovine  kot v ne-pokvarjenem otroSkem srcu?
Najrajši bi bil zarajal, ko je izstopil na kamniški postaji. Oledal je spet domače kraje.
Miha je oprezno ogledoval vlak, držal belca ob uzdi, in vkljubtemu, da je dobro vedel, da Janček pride, Se vseeno ugibal, ali bo kaj ali ne bo nič? Kakor jelenček pa ie skočil Janček iz železniškega voza. Mihu je bilo nekam mehko pri srcu, saj je natihem tako rad imel Jančka, in dolgčas mu je bilo po njem — in zdaj ga spet vidi, in še veltko prijazncjši je, gosposki, bolj snažen. Pa vkljub vsi ginjenosti ni spravil iz sebc druzega kot: ,No, ali si prišel?"
V  hipu je bilo vse   na vozičku, zadrdralo je, pokadilo se, pa je šlo. Težko je bilo govoriti ob takem ropotu. pa Jančck ni mogel zadržavati
radovednosti in izpraScval je v enomcr:
,,AIi je žrebiček že velik? Koliko je mladih mačk: Ali so laške čeSplje že zrele ? Lete že medenke dol? Kateri zdaj pri ma5i strežejo? Ali dobro delajo?" In tako dalje.
Miha je na vse pretege odgovarjal pa premišljeval, kaj bi neki on vpražal.                                                                                                                     _
Naposled se ojunači in zine: ,Ali je tudi v Ljubljani taka suša. kakor    ¦ pri nas?''                                                                                                                 I
nTudi, tudi, vsak dan  po  dvakrat  zalivajo,  pa nečc  nič  rasti.   Satn    I kamen se vidi in pesek", se pošali Jančck.                                                         I
Miha ni bil nikdar v Ljubljani, zato ni vedel, da polivajo radi vročine    I in prahu.                                                                                                                 9
,,Ni mogoče! Takega pa Se ne", začuden odmaja.                                   H
,Če pa pravim."                                                                       fl
Solnce je lezlo za gore,  ko   pridrdra  voziček  izza ovtnka in sc pri-    ¦ kaže Murnovo poije in hiša. Vse je obstalo po njivah in se oziralo na eesto.    fl
,Janček! — Sta že doma!" je vzdihnila Murnovka in si v predpasnik    ¦ brisala rokc.                                                                                                            I
Vsi so hiteli domov in obstopili voz, gledali in tzpraševaii.                    ^t
nLe brž v hišo!" priteče k vozu mati, ..gotovo si že lačcn."                  fl
Pa Janček je imel nujnejše potrebe. Še pred hišo je odprl skrinjico in jel razkazovati knjige, podobice. percsnice in drugo ropotijo. In izpričevalo seveda tudi, saj je bilo dobro, veledobro. Naposled potegne še sabljico iz skrinjice.
.Tole mi je pa Miklavž prinesel. To felado mi je dal pa Kordinov komi, ker sem hodil t]a kupovat za teto."
—    138    —
Prišli so tudi oče, zamišljeno zrli v izpričevalo in zadovoljno priki-mavali.
Medtem so pa ludi mati zasfavili mizo z jedili, dekla je pa prinesia zgodnje sadje, katero je nalašč hranila za Jančka.
II.
Drugo julio bi pa skoraj ne bili več poznali Murnovega Jančka. Kar prelevil se je. Ta nesrečna Ljubijana! Doli mora biti človek obut, akoravno je že gorko; oblečen in zapet v najveCji poletni vročini; in zlekniti se nimaš nikamor na mehko travo v blagodejno senco.
,Zdaj bo pa drugače", je dejal Janček. Pa je oblekel delavno obleko, zavihal si hlače, pripasal predpasnik in hajdi bos, golorok in gologlav na dvorišče.
,Janček, ali greš z menoj ?" oglasi se dekla Micka.
,Kam?"
,V mlin bo treba peljati pšenico za šlruklje, v nedeljo bo semenj pri sv. Ani."
,Hu! Juhu!"
Kdo bi bil šel rajši kakor Janček. Le brž, le brž! Vse prepočasi so pripravljali žito. Koliko časa že ima čelado na glavi in vihti bridko sabljo po zraku! Saj mora vendar mlinarjevim otrokom pokazati, kaj vse ima.
,janček, če si dragonarski fant, alo kar gor na vrečo!" mO je prigo-varjala Micka.
Ni mu bilo treba dvakrat reči V hipu je bil vrh vreče in voziča, pa vihtel sabljo in klical:
.Pozor! — Slopaj! — Ena. dve! — Ena, dve!"
Kurja družina je ob tem vriSču in mahanju kokodakaje vrSala v kraj iz dvorišča, v kurico, lez plo(. . . Zadnji je bil seveda pelelin, kateremu ni bilo nič kaj všeč, da mu je Janček vzel poveljstvo na dvorišču.
Janček pa je jezdil dalje, vstajal in odskakaval kakor pravi konjik in je poveljeval naprej:
..Kreni levo! kreni desno! Odmor! Sfopaj dalje!"
S praga so ga gledali mati in se mu smejali, še hlapec Miha se je nekaj muzal. Jej, jej. je šlo urno doli po klancu. Janček bi bil pa rad videl, kako se drži Micka. Ozre se nazaj, nagne sc malo preveč v slran, voziček zgubi ravnotežje in vse je šlo v stran. ZvrniJ se je seveda tudi dragonar Janček in pomotel pete kviSku. — Posebno hudega ni bilo, vendar Celada se mu je zmečkala in sablja se mu je nalomila. Pa kaj to?
nOdkod pa toliko pšenice na tleh ?" začudena vpraša Micka.
,Lej, lej, po vsi poti je nasuta cela rajda, in petelin z družino se gosti ob nji. Kdo jo je neki stresel ? Pa vendar ni najina? Oh!"
Gledata, ugibata, razmišljala. Pokazalo se je, da je vreča, ki ]o je Janček jezdil, po šivu razparana: lepa posledica Jančkove preživahne ježe ...
,Tukaj malo primi, bom vrečo obrnila, lako. Škoda, zdaj se pa ne boš mogel v mlinu izkazati", toži Micka.
H                                              —    139    —
9          ,Saj še doli ne grem ne, sama pelji, jaz lukaj počakam."
'            ,Kaj nama bodo pa doma rekli, ker se je nama tako napak nakretilo?"
spet vzdihne Micka.
nNič, saj še vedeli ne bodo; midva pa tudi tiho bodiva." Dogovorjeno — storjeno. Žito je šlo v mlin, kar ga ni zmlel kurji želodec. Vse bolj liha kot vožnja od doma je bila pa vožnja domov.   Janček se je peljai  na  golem vozičku gologlav,  čelado  je  imel v malhi in ročaj zlomljene sablje je gledal izpod njega.
^Kdaj bode mleno?" vprašajo mati z ispe. ,V petek zjutraj." ,Tako, tako! Že prav!"
111.
^Nič ne vem, kako je to : ali je res, ali se mi samo zdi, da se doli iz Sušovega mlina nckaj časa sem tako malo moke dobi nazaj", dejali so Murnova mali, ko je v petek zjutraj Micka postavila dve vreči moke v shrambo.
,Poglej no, kje je ta vreča prevezana, saj je skoro pol vreče pre-malo', so klicali Micki.
nMati, moram vam povedati. Da ne bodete mlinarja po krivem dolžili, rajši jaz potrpim. Lejte, ko sem zadnjič peljala pšenico v mlin, vzela sem tudi Jančka s seboj, saj veste. Pa je menda le preveč poskakoval, da se je vreča nekoliko preparala po šivu in se iztreslo nekaj pšenice."
nNo, tega bi pa ne bila mislila o lebi. Tako velika, pa še tako otročja.     B Otrok je otrok, toda ti bi morala imeti pamet, ali pa vsaj oči."                        ^j
Rudečica je oblila dobro Micko. To je bila prva graja, ki jo slišala iz ust svoje gospodinje vsa leta, kar je bila pri hiši. Nič ni mogla odgo-voriti, da bi se opravičila. Molčala je in solze so ji stopile v oči. Semtertje ji je tudi kaka zdrsnila po licu, v srcu jo je pa tiščalo.
V veži zaropotajo otroški koraki. Bil je Janček.
»Glej, Janček, kaj sta storila z Micko! Da le moreta biti tako lahko-mišljena", oštevajo ju mati. Videč pa Mickino potrtost pristavijo z bolj milim, skoro šaljivim glasom: nBota že videla, koliko boba bota dobila semanjo nedeljo. Kolikor manjka mokc, toliko manj bo boba." In s tem je bilo oštevanje v kraji.
Prišla jc sobota. Vroče je pripekalo solnce popoldan. Z vinskega vrha pa je odmeval strel in veselo pritrkavanje:
nŠtrukelj, nudelj, bob. — Štrukelj, nudclj, bob. — Štrukelj, nudelj, nudelj, bob, bob, bob". . .
Takisto so jo delali v soboto popoldne gori pri sv. Ani na vinskem vrhu. Na veliki zvon cerkvenikov oče, na druzega cerkvenik Janez, na mala dva pa je drobil Hribarjev Andrej. Murnova mati pa so v kuhinji mesili na mleku in jajcih testo za bob. Za kaka dva klobuka moke je bilo letos ie manj radi one nesreče, pa kaj se hoče?
Zvečer pa, ko je jel padati mrak na žemljo in so jeli pastirji pokati s svojimi biči pika-poka-pika-poka, pok, pok, pok, kakor mlatiči; takrat so
—    140    —
zanetili mati ogenj na ognjišeu, poiskali trinogato ponev, omili in obrisali jo, deli maščobe vanjo, potem je pa šlo: cvrk, cvrk, cvrk .. .
To bi jih bil Janček rad — okusne, rdečkastorumene bobe. Pa enega samega je dobil.
»Gorki niso zdravi", so mati dejali. Jutri jih dobiš. če jih bo sploh kaj ostalo zate in za Micko."
Na semanjo nedeljo — kakšen hrušč in truSč na vse zgodaj. ko se je jedva jelo svitati na jutru. Pastirji so žc? kmalu po polnoči izgnali živino pa vriskali in popevali zabavljke zakasnclim zaspancem.
Še prcd jutranjim opravilom so dornov prignali. Saj ved6. kdaj go-spodinja deli bob, da ga da vsak pri cerkvi znancem, prijateljem in sorod-nifcom iz drugih župnfj. Tudi pri Murnovfh so ga cfefifi'. Pofn jer6as so po-stavili mati na mizo. Micka in Janček sta prišla letos poslednja na vrsto. Micka, ki ga je druga leta dobivala po celo reSetci, dobila ga je letos samo sedem kfip, Janček pa tri.
No, pa to jima ni šlo kdovekaj do srca. Bob je dal Janček Micki, Micka pa Jančku pa ga jc vseedno nt-kaj bilo: toliko. da sta žc izhajala žnjim. Posfbno, ko so ma!i videli, kako potrpežljivo sta prevzela kazen, in so bili spet prijazni, je bilo vse pozabljcno. Micka je celo Mihu, ki jo je popoldne po opravilu dražil, koliko ima boba letos, rekla; ,Kaj bote vi? Midva z Jančkom sva ga letos vsejala, ga bo pa drugo leto vcč in takrat ga bova še vam dala, ie bote pridni." Tako se govori, te ni drugače.
Bilo je frideset let kesneje. Janick je medlem poslal gospod ]anez in je bil že župnik pri sv. Urhu. Micka pa je bila vkljub svojim petim križem še vedno Micka in dskla v župnišču pri sv. Urhu. Svetc Ane dan so zaob-Ijubili Urhovci praznovati in prejSnji dan so jo delali v zvoniku:
Deng, — deng, — deng, — denga. denga, denga, denga, — deng. Gospod Jancz so stopili ravno v vežo, kjer se je molala Micka. .Ali jih sližiš, Micka? Šfrukelj, nudelj, bob, bob — bob."
..SliSim. slišim. gospod, in se dobro spominjam in se še zdaj veselim tiste najine nesrečne vožnje, veselim posebno zato, ker se nisem takrat materi — zlagala."                                                                                F. K-ar.