POSTNI GLASNIK
Stanovsko in strokovno glasilo „Zveza poštnin organizacij za Slovenijo v Ljubljani“.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 15 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.
Rokopise
edništvo „Poštnega Glasnika* v Ljubljani. Reklamacije, oglase ugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik BI.
¥ Ljubljani, dne 15. olctolira 1922.
20. številka.
Zadnje upanje.
Naš mizerni položaj se nam mora ta mesec izboljšati. To nam obetajo odlo* čujoči faktorji in to najodločneje zahteva* mo vsi državni nameščenci.
Organizacije vseh javnih nameščencev v kraljevini so se zedinile za skupen natop in so pripravljene na skrajna sred* stva če nas vlada ne reši neznosne bede.
Čuieio se glasovi, da nam draginiskih doklad ne bodo zvišali, ker cene — padajo-. Ce bi nam vlada res iz tega vzroka ne hotela zvišati doklad, ne smemo odie* njati, ker tega padanja cen pri naših pre* jemkih še ne čutimo. Odločno pa morajo vse organizacije vztrajati tudi pri zahtevi, da se nam za prvo silo da izdaten enkra* tni nabavni prispevek. Pomislijo nai namreč merodajni gospodje, kako smo se morali zadolžiti in koliko smo znesli v zastavljalnice. Poplačati moramo dolgove in v zastavljalnici moramo rešiti svoje reči. Zima je tu. mi smo pa bosi in raztrgani. Treba nam ie obutve, obleke, kuriva itd. S čim nai poplačamo dolgove in s čim nai si nakupimo najpotrebnejših stvari?
Cene sicer nekaterim predmetom pa* dajo, a še daleč ne v taki meri, da bi naši dosedanji prejemki vsaj za golo hrano za* doščali. Opozarjamo tudi gospodo- v Beo-ogradu, da so bile cene lansko leto v de* cembru, ko so se današnje doklade spre* jele, povprečno za 100% nižje, kakor so danes. Dolžnost vlade bi bila. da bi nam sama od sebe že davno zvišala prejemke, a tega vkljub našim prošnjam ni storila, temveč nas pusti stradati, nižjim uslužbencem je pa še celo doklade znižala.
Za 29. t. m. je sklical Centralni savez drž. nameščencev v Beogradu kongres vseh drž. nameščencev v kraljevini. Na tem kongresu se bo sklepalo' o nadalnjih korakih, ki se imajo napraviti, ako nam vlada bede takoj ne olajša.
Ta kongres ie naš zadnji up in nada in je tudi zadnji poskus, da si legalnim po* tom [zvojujemo malo več kruha.
Če bo vlada ostala gluha, naj tudi sama nosi vse posledice. Vsa javnost je na naši strani in obsoja brezbrižnost vlade napram nam. Naše zahteve so skrajno skromne, to ie. živeti hočemo, kakor naj živi vsakdo, ki zvesto izpolnuje svoje dolžnosti.____
Str©k©¥ni del
III. mednar. tekma telegrafistov v Berlinu.
Podatke za ta članek sem dobil v razpravi višjega poštnega svetnika Gies-ecke iz Berlina, ki je bila priobčena v osmem letošnjem zvezku revije »Telegrafen und Fernspruch - Technik« ter v nekem privatnem sporočilu Oskarja Schmi-'dlerja z Dunaja.
Na idejo mednarodnih tekem telegrafistov so prvi prišli Italijani, ko so leta 1899. praznovali spomni slavnega fizika
Volte. Takrat so prvič povabili milanski telegrafisti tovariše iz drugih ürzav v oo-mo, da se z njimi preizkusijo na raznih brzojavnih aparatih, lemu zgledu je sledilo leta 1911 italijansko postno ministrstvo, ki je pozvalo inozemce na tekmo v Milan. Letos so nameravali Nemci svetu pokazati, da še žive in da so še vedno stari, vztrajni narod.
Zanimanje za tekme postaja vedno večje, ker so države spoznate njih eminentno važnost ter podpirajo tekmovalce na vse mogoče načine, hrva tekma je Lila slabo obiskana, druge se je udeležilo okrog 200 uradnikov, a v Berlinu je tekmovalo že 332 telegrafistov, med temi 138 inozem-cev. Pričakovati moramo torej, da bodo prihodnje tekme še veliko bolj zanimive, ker bo narastio število tekmovalcev. Četrta tekma bo menda v Turinu in peta v Barceloni, ker so Španci letos odnesli darila, ki so bila določena za najboljše delavce na aparatu Baudot in so moralno za? vezani, da se izkažejo. Tekmovanje v Berlinu je vodil državni sekretar dr. Bredow. Na tekmo so odposlale najboljše delavce skoraj vse evropske države. V spretnosti so se s poštnimi telegrafisti poizkusili tudi železničarji in uslužbenci nemških zasebnih brezžičnih podjetij. Kakor smo že v nekem članku omenili, je tudi Jugoslavija poslala nekaj tekmecev v Berlin, ki iih je vodil kot pooblaščenec ministrstva g. Tripkovič. Naše udruženje je zastopal predsčdnik Toma Jovanovič. Ljubljansko poštno ravnateljstvo je kot tekmovalca določilo tovariša Koširja in Štauta.
Tekmovalo se je na vseh aparatih, ki se danes uporabljajo pri brzojavljanju, torej tudi na takih, ki jih pri nas niti nimamo, kakor Siemens ali Wheatstone. Za naše uradništvo pride v prvi vrsti v poštev Morse ali tolkač in se čudimo, da nismo dosegli na tem aparatu nikakega uspeha, j Znano nam je, da Srbijanci izborno čitalo i na posluh, ker jim ie večkrat pošel panir, a lastnih tovarn niso imeli, in so bili prisi-lleni, da so si pomagali brez njega. Gotovo bi se dobilo v mejah prejšnje kraljevine delavca, ki bi se z uspehom meril z drugimi, kljub temu, da je na Morsu tekmovalo kar 144 uradnikov. Prvo darilo je odnesel Italijan Schinetti.
Tekme na Hughesu se je udeležilo 118 tekmovalcev. Naši niso imeli uspeha, ker menda niso bili posebno srečno izbrani in ker se niso trenirali. S trena-žo je treba začeti že takoj sedaj, ako se hočemo na prihodnji tekmi malo bolj postaviti.
Pri sprejemaniu brezžičnih brzo* javk na »zumerju« je tekmovalo 47 uradnikov. Imamo nekaj dobrih delavcev te vrste, ki so med svetovno vojno izpopolnili svojo spretnost pri vojaštvu, a za mednarodno tekmo ni menda nobeden sposoben. Najboljši je bil Nemec Pasewaldt.
Kar se tiče ostalih aparatov, smo j tako majhni, da ni vredno izgubljati be-' sed. Omenimo naj le, da so zmagali na Siemensu Nemci, na Wheatstonu Danci in na Baudotu bpanci.
Glavno darilo (Meisterschafspreis), srebrn vrč, ki ga je namenil nemški dr-I žavni prezident za onega tekmovalca, [ ki bo dobil najmanj na treh različnih si-i stemih priznalna darila, je odnesel Du-I najčan Oskar Schindler, ker je zmagal na Hughesu kot peti, na Bandotu kot sedmi in na Morsu kot šesti. Zanimivo je, da je ravno tega Schindlerja nekoč v Beljaku na Hughesu nadkril naš tov. Du* lar, ki se pa zadnje tekme ni udeležil, kar je vodja naših tekmovalcev prepozno obžaloval v Berlinu z besedami: »Šteta, da nemam Dulara ovdje«.
Naši tekmovalci niso poznali modernih nemških aparatov, in to jih je močno motilo. Vedeli niti niso, v kakem jeziku bo pisano besedilo, oziroma kake bodo skupine črk in številk.
Tekme so trajale po eno uro, le na Morsu je bilo za dajanje določenih 20 in za sprejemanje 30 minut. Sprejemalo se je edino le na Morsu, na vseh drugih aparatih se je samo dajalo. Brez vsakega tudi najmanjšega darila so izmed vseh narodov, ki so se udeležili tekme, ostali le Jugosloveni, kar ni posebno častno.
S pridnostjo, boljšim informiranjem o pogojih tekem in s predtekmami lahko dosežemo prihodnjič boljše uspehe.
Gospodarski in sfanot» skl del.
Položajne plače.
Kakor smo zapazili, večina na* šega uslužbenstva ne razume položaj* nih plač, ki jih predvideva osnutek nove pragmatike. — Namenili smo se stvar malo razjasniti. V nekem članku, ki je bil priobčen v zadnji številki našega lista, je bilo omenjeno, da število položajev odgovarja številu naših preišniih činovnih razredov, kar je spravilo večino bralcev na misel, da so položaji isto. kar so bili prejšnji činovni razredi, kar pa ni res. Položajev bo v vsaki stroki le toliko, kolikor bo načinov dela. Število in vrsta vseh položajev bo ugotovljena z zakonom in nihče ne bo mogel biti preko tega šte* vila postavljen na kak položaj.
V tcljše razumevanje hočemo navesti iz nekega vlad. osnutka, kako naj bi bili po mnenju merodajnih faktorjev položaji zasedeni. Zaradi pomanjkanja prostora se bomo omejili le na II. in III. uradniško kategorijo.
Na I. položaj II. kategorije bodo prišli višji predstojniki in nadzorniki, kakor: upravnik dvora Ni. Vel. kralja, šef odseka računovodstva glavne kontrole, računski direktorji, inšpektorji ljudskih, strokovnih in meščanskih šol, glavni kontrolori! mi*
nistrstva saobraćaja i pošta, šefi odsekov poštnih ravnateljstev, upravniki velikih poštnih uradov.
Na II. položaj II. kategorije bodo pri* šli nižji predstojniki in nadzorniki kakor: šefi računovodstvenih odsekov, voditelji meščanskih šol, nadzorniki, gruntovnice, višji geometri, glavni revizorji generalne direkcije carin, kontrolorji ministrstva sa* obračala i pošta oziroma njih direkcij, upravniki srednjih poštnih uradov, višji uradniki in višji tehnični uradniki ministrstva saobraćaja i pošta itd.
Na III. položaj II. kategorije bodo prh šli samostojni nižji, kakor: blagajniški uradniki, mlajši tehničarii. mlajši učitelji meščanskih šol, starejši učitelji ljudskih šol itd. Poštarji v tej grupi niso navedeni. Na IV. položaj II. kategorije bodo prišli pomožni uradniki kakor: mlajši učitelji osnovnih šol, apotekarski pomočniki, pomožni poštni in železniški uradniki.
Na zadnji položaj II. kategorije bodo prišli pripravniki, učitelji početniki itd.
Na I. položaj III. kategorije bodo' prišli samostojni voditelji kakor: direktorji pomožnih uradov, policijski komisarji v manjših mestih, strojni nadzorniki, pred* stotniki velikih zemlieknjižnih uradov, upravniki malih železniških in poštnih urauov.
Na II. položaj III. kategorije bodo prišli samostojni mlajši uradniki kakor: predstojniki manjših arhivov, starejši zemljeknjižni uradniki, tehnično osobje narodnega gledališča, policijski nadzorni* ki, telegrafisti, telefonisti itd.
Na III. položaj III. kategorije bodo prišli pomožni uradniki, kakor:	arhivski
pomočniki, pisarji, oficiali, kanclisti. višji logarji, izvršilni uradniki, nižje prometno osobje pri poštah in železnicah. Na zadnji položaj III. kategorije bodo seveda zopet prišli pripravniki.
Razrnotrivali smo že nekoliko kako naj bi bili pri pošti v Sloveniji zasedeni eložaii in smo prišli do zaključka, ki ga navajamo spodaj. Rimske številke pomenijo kategorijo, arabske pa položaj.
II/l upravniki velikih uradov, n. pr. Ljubljana in 1 in 2, Maribor 1 in 2:
II/2 upravniki večjih uradov, n. pr. Celje Ptuj, Radgona, Novomesto. Zidanmost, Kranj, namestniki predstojnika in šefi od? delkov pri velikih uradih, kontrolorji po* štnega ravnateljstva.
II/3 kontrolni organi v oddelkih in večjih uradih.
II/4 poštno uradništvo pri velikih in več* jih uradih.
II/5 praktikanti.
III/l Upravniki onih manjših uradov, ki imajo nad 40.000 enot, predstojnik pomožnih uradov pri ravnateljstvu, tehnični nadziratelji pri velikih brzojavnih postajah
III/2 Upravniki poštnih uradov, ki imajo' 20.000 do 40.000 enot. višje prometno in tehnično osobie. ni/4 pripravniki.
Pripominjam, da so to vse samo raz* motrivanja in nič drugega. Na prvi polo* žaj vsake kategorije pridejo samo samostojni voditelji, in bi zaradi tega ne mogel noben uradnik tretje kategorije, ki je do* deljen kakemu uradu, doseči najvišje po* ložajne plače.
Od več strani smo čuli željo, da bi naj opravljali uradniki tretje kategorije nižjo kontrolno službo pri večjih poštnih uradih ter tako s samostojnostjo dosegli upravičenost do prvega položaja. Ker opravljajo de facto tako službo v Hrvat*
ski in Srbiji poštarji višjih klas. prejšnji pomožni kontrolorji, je upati na ugodno rešitev tega vprašanja.________________
Organizatoricrio gibanje.
Zapisnik sestanka Zveze poštnih organizacij v Ljubljani,
ki se je vršil dne 25. septembra 1922. v mestni posvetovalnici.
Predsednik pozdravi navzoče, otvori sestanek in preden odda besedo g. sekr. Matjašiču omeni, da je istega dne popoldne govoril z g. poslancem prof. Reis-nerjem, ki se je izjavil, da je materialni del nove službene pragmatike za nižje uslužbence nesprejemljiv in da se bo on kot poslanec in tajnik pododbora za službeno pragmatiko z vso silo zavzel za to, da se plača nižjemu uslužbenstvu izboljša in da dobi tudi nižje uslužbenstvo položajne plače, ki so bile v naknadnem vladnem predlogu izpuščene. Tudi je g. poslanec Reisner izjavil, da bo vse naše izpreminjevalne predloge podprl in lahko upamo, da bomo z njimi tudi do malega prodrli.
Nato poroča g. sekr. Matjašič o novi službeni pragmatiki in o našili izpremi-njevalnih predlogih.
Plače se bodo šele definitivno uredile j in te številke, ki so navedene v osnutku j predloga zakona o javnih nameščencih, S se lahko vsak čas izpremene. Glede plač za nižje uslužbence smo stavili naše izpreminjevalne predloge, kakor tudi glede njih napredovanja v posamezne plačilne stopnje.
Predlagalo se je, da se da samcem vsaj 75% določene stanarine, če že ne cela, ravno tako tudi, da se stanarina nižjemu uslužbenstvu zviša.
G. Matjašič nam je bolj podrobno poročal o osnutku nove službene prag- j matike in o naših izpreminjevalnih pred- | logih in v glavnem pa to, kar je že g. O. objavil v štev. 18/19 »Poštnega Glasnika« z dne 15. septembra 1922.
Predsednik g. Urbančič se zahvali g. sekr. Matjašiču za njegova izvajanja in ugotovi, da so splošno vsi opazili pri nižjih uslužbencih premalo zanimanja za novo službeno pragmatiko in je pri predelavi tega zakona sodelovalo skoraj izključeno le uradništvo, ki je v marsičem popustilo v svojih zahtevah v prid nižjim uslužbencem in faktično storilo za te več, kot samo zase. Omeni tudi velike zasluge g. poslanca Reisnerja, ki se z vso vnemo zavzema za izboljšanje materijelnega stanja javnih nameščencev, zlasti pa nižjega uslužbenstva. Njemu se oddajo tudi vedno vsi izpreminjevalni predlogi, katere skuša potem on v pododboru uveljaviti.
Tovariš Otoničar omeni, da odpošlje j Društvo pisarniških uradnikov in uradnic v najkrajšem času svoje delegate v Beo- . grad v prvi vrsti zaradi prekvalifikacije i in odkupa aspirantskih let.
Predsodnik se /pin-nl: za obilno ude* \ ležbo in zaključi sestanek.
Zan!sn5k širše odborove seje Zveze p. organizacij
z dne 29. septembra 1922.
Predsednik ugotovi sklepčnost pozdravi navzoče, otvori sejo in poroča, da smo dobili v roke vladni načrt o razdelitvi državnih nameščencev v posamezne položaje, po novem osnutku službene pragmatike. Ta načrt so delegati posameznih organizacij predelali in stavili svoje predloge, o katerih naj natančneje poroča tov. Otoničar.
Tov. Otoničar omeni takoj v začetku, da položajne plače za zvaničnike in slu-žitelje niso v novem predlogu službene pragmatike, vendar pa je upati, da se zopet vpeljejo, in ie g. Poslanec Reisner tudi sam izjavil,^ da se bo za to z vso vnemo zavzel.
V	posamne položajne skupine bi bili poštni nameščenci razvrščeni, kakor sledi:
V	II/l upravniki velikih uradov, kakor Ljubljana 1 in 2, Maribor 1 in Maribor 2.
II/2. Upravniki srednjih uradov kakor: Celje, Kranj, Ptuj, Radgona, Zidani most, Novo mesto itd., šefi oddelkov pri velikih erarnih uradih in zameniki upravnikov pri velikih uradih.
II/3. Kontrolni organi v oddelkih.
II/4. Drugi 'uradniki pri velikih erarnih uradih.
II/5. Pripravniki.
Računski uradniki:
II/l. Šef računovodstva.
II/2. Računski svetniki.
II/3.Šefi odsekov itd.
Čekovni zavod:
II/l. Šefi odsekov.
II/2. Šefi oddelkov.
11/3. Zameniki šefov oddelkov.
II/4. Drugi uradniki.
II/5. Pripravniki .
III/l. Upravniki pošt, ki imajo čez 40.000 ietnih enot, predstojniki pomožnih uradov pri direkcijah, tehnični nadzira-telji pri velikih brzojavnih postajah.
I1I/2. Upravniki pošt od 20.000 do 40.000 letnih enot, višje prometno osobje pri velikih uradih.
III/3. Upravniki pošt od 8000 do 20.000 letnih enot, nižje prometno osobje.
II1/4. Pripravniki.
Čekovni zavod.
III/l. Predstojniki pomožnih oddelkov.
IIf/2. Računarji (poštarji) za važnejše posle.
I1I/3. Računarji (poštarji).
m/4. Pripravniki.
Glede preselitve zvaničnikov in služite! jev v posamne položajne skupine naj stavijo sami tozadevne predloge.
Pri raznoterostih omeni tov. Otoničar, da odpade zaradi izpremenjenega položaja delegacija Društva p. uradnikov in uradnic v Beograd.
Tov. Urbančič zaključi sejo, ker se nihče več ne oglasi k besedi.
Zapisnik širše odborove seje Zveze p. organizacij v Ljubljani dne 5. oktobra 1922 ob pol 20. na mestnem magistratu z dnevnim redom:
1.	Določitev delegatov na kongres, ki ga je sklical beogradski Savez na nedeljo 8. t. m. v Zagrebu.
2.	Raznoterosti.
Predsednik ugotovi sklepčnost, pozdravi navzoče in otvori sejo.
Beogradski Savez nam je poslal brzojavko, da je sklical kongres poštnih nameščencev na nedeljo 8. oktobra 1922. v Zagrebu in nas vabi, da pošljemo svoje delegate.
Kot delegati se izvolijo tovariši: Urbančič, Matjašič, Korun, Zupanec, Jereb, Otoničar, Gruden in Bavdek, ker je bilo' obče mnenje, da se naj tega kongresa udeleže vse organizacije po svojih delegatih, ker je bila na dnevni red stavljena kot edina dnevna točka: Pitanje činov-ništva.
Ker se pri raznoterostih nihče ne oglasi k besedi, zaključi tovariš predsednik sejo.
Razne vesti.
Zvišanje dnevnic poštnim oodurad* nikom in slugom.
Redakcija zagrebške »Pošte« je prejela iz Beograda od delegata neukazne-ga osobja sledečo brzojavko: Obveščam Vas, da je finančni odbor narodne skupščine na predlog ministrskega sveta rešil vprašanje dnevnic za kraje izven Srbije in Črnegore takole: V mestih izven Srbije in Crnegore dobivajo poduradniki in telefonske pripravnice v Bakru, Zagrebu, Zemunu, Novem Sadu, Pančevu, Senju, Cir-kvenici, Posušju, Širokom brijegu, Mostaru. Nevesinju, Fojnici. Gacku. Botini, Ljubušku, Čapljini, Domanoviču. Gabe? lji, Stolcu, Ljubinju, Ravnom, Bileču, Tre-binju in vseh mestih splitske poštne direkcije po 23 Din na dan. V vseh ostalih krajih pa po 20 Din na dan. Čuvari tel. tef. linij pismonoše, raznašalci brzojavk, raz? deljevalci pisem na potujočih poštah in pri uradih ter oni ptt-služabniki, ki vrše služabniške in strokovne posle v zgoraj navedenih mestih, prejemajo po 21 D. a v ostalih mestih po 19 Din na dan. Novi dodatki veljajo od 1. okt. in so v finančnem odboru z 12 glasovi proti 6 gla? sovom sprejeti.
Novi smo! Z današnjo številko je dobil naš list drugačno obliko. To pa zato, ker smo bili primorani oddati tiskanje v drugo tiskarno. Upamo, da to naših tovarišev in drugih čitateljev ne bo motilo.
— Konferenca delagatov poštnih or-gćinizacii ie bila dne 8. t. m. v Zagrebu. Naša Zveza ie poslala sedem delegatov, ki jih ie vodil predsednik Urbančič. Dru? štvo poštnih uradnikov in uradnic ie diri? giralo še posebej tovariša Kunsta iz Maribora. Zastopane so bile vse pokrajinske organizacije. Savez ie poslal na konferen? co tajnika Mihaila Pavloviča. Razprav? lialo se ie celi dan, a ne moremo zaradi pomanjkanja prostora že danes priobčiti podrobnega poročila. V resoluciji, ki ie bila enoglasno sprejeta, se protestira proti temu. da se ie kredit, ki ga ie dobila drža? va iz zvišanja poštnih pristojbin, le v majhni meri porabil za pošt. uslužbenstvo in se je glavni del nakazal drugim resor? tom. Zagrebška resolucija z dne 23. avgusta t. 1.. v kateri se ie zahtevalo med drugim ukinienje- maksimirania ter uredi? tev draginjskih doklad, se ie prevzela v celoti ter se ie še posebno opozorilo na zadnji odstavek, v katerem organizacije odklanjajo vsako odgovornost za posledice, ki bi se lahko pripetile, ako bi vlada ne ugodila upravičenim zahtevam državnih nameščencev.
Drva in premog za letošnjo zimo. |
Našim ljubljanskim tovarišem-članom Gospodarske zadruge naznanjamo, da bodo. dobili naročeno kurivo do srede novembra. Vsaj tako sta nam zatrdila pristojna gospoda pokrajinske uprave. Prosimo samo malo potrpljenja. Upošteva naj se zlasti neugodno vreme. Drv na primer ima vlada sedaj 17 vagonov v Ljubljani; ne morejo jih pa v tem vremenu na prostem žagati. Vsem na enkrat se torej ne bo moglo ustreči. Pri tej priliki pa opozarjamo vse one, ki predpisanih obrokov ne plačujejo, da si naj preskrbe kurivo drugod, ker smo jih že črtali. — Gospodarska zadruga.
Popust v lekarni. Lekarna M. Leu-stek-ovih ded. v Ljubljani naznanja, da je pripravljena dati vsem poštnim uslužbencem na zdravila 30% popust proti izkaznici Zveze. — Kdor bi izkaznice pomotoma ne bil dobil, jo dobi na zahtevo v pisarni Zveze.
t Ante Iveša. V mariborski bolnišnici je umrl dne 22. septembra 1922 v najlepši starosti 33 let po dolgi in mučni bolezni Ante Iveša. poštni kontrolor V. r. od pošte Maribor. 2. Rojen je bil v Preman-turi (Istra). Služboval je v Pulju, po prevratu se je pa preselil v Maribor. Bil je vesten uradnik, dober tovariš, zelo odkritosrčen in vedno poln humorja. Škoda, da je nesrečna, dolgotrajna bolezen često motila njegov mir. V nacionalnem oziru je bil oduševljen Jugoslovan že v časih, ko ie bilo naše narodno zedinienie samo ideal. V zedinienji domovini pa ie ostal dosledno odločen pristaš državnega in narodnega edinstva. Zapušča vdovo in hčerko. Naj mu bo blag spomin!
t Ante Jurkič, poštni upravnik v Škofji Loki, je dne 4. trn. umrl. — Pokojniku blag spomin, njegovim ostalim pa naše iskreno sožalje.
t Anten Jurkič, poštni upravnik v Škofji Loki je bil rojen 8. jan. 1871 pri sv. Ivanu krai Trsta. V poštno službo .ie stopil L novembra 1890 pri poštnem ura? du Sežana kot pom. ekspeditor. Pri tem uradu ie služboval pozneje še dvakrat in sicer prvič kot ekspeditor in drugič kot administrator. Ker ie bil jako poraben delavec, ga ie poštno ravnateljstvo po? šilialo na različne službe, in ie prišel po presledku nekaj let zopet k uradom pri katerih ie že prej služboval. Vešč ie bil popolnoma italijanščine in so ga radi tega v začetku uporabljali v Istri pri uradih: Opatija. Dobrini, in Rovinj. Jezikovne zmožnosti so mu pripomogle, da je bil le-
ta 1911. imenovan za višjega poštarja v Gradežu. Služil je pri štirih erarnih ura? dih in od 1. 1892. do 1895. ot voini ma? nipulant v Gradačacu. S kolodvorsko službo se ie seznanil razen v Sežani tudi še na Rakeku in v Divači. Poštar ie postal leta 1902. v Mokronoga. Na zadnjem službenem mestu v Škofji Loki je bil od leta 1912. Prilike je imel dovolj, da se ie po? globil skoraj v vse panoge poštne službe in je bil res priznan strokovnjak. Med ljudstvom ie bil zaradi svoie Liudomilosti in ustrežnosti priljubljen. Dodeljeno mu osobie se ni nikoli pritoževalo čez svoje? ga predstojnika, ker ie bil vedno pravičen in tovariški. V službi ie bil vesten in napram sebi prestrog ter ie šel iz urada naravnost na mrtvaški oder. Umrl ie'4. t. m. ponoči a še isti dan ie vzdržal do konca uradnih ur pri vsakdanjih poslih.
Pokopali so ga 6. t. m. v Škofji Loki. Pogreb je bil vkljub slabemu vremenu jako lep. Samec ni bil na zadnji poti zapuščen. Pevski zbor mu ie pred hišo žalosti in na grobu zapel žalostinke. Sokol in či? talnica sta ga spremila z zastavami. Zad? njo čast so mu izkazali gasilci, meščani in okoličani v prav obilnem številu. Pri po? grebu ie zastopal službeno oblast pokojnika g. višji svetnik Vrbnjak. V imenu stanovskih organizacij so se poklonili spo? minu preminulega tovariši Berčon za Društvo poštnih uradnikov in uradnic ter Ulepič in Javor za Društvo upravni? kov. ki ie poklonilo lep venec z napisom: »Zadnji pozdrav. Društvo P. upravnikov«. Sprejmi dragi Jurkič. zadnji tovariški pozdrav tudi od — uredništva.
Zadnje četrtletje je tu. Bližamo se koncu leta. Da ne bo nepotrebnega dela, prosimo in poživljamo vse one. ki^še niso poravnali vse naročnine za tekoče leto, da to takoj store. Nihče ne sme izostati! Sicer bomo imeli občutno materijelno izgubo, prihodnje leto bi pa morali prenehati z izdajanjem lista. Tiskovni stroški, poštnina in oglasni davek so tako pomnožili izdatke, da je zares v nevarnosti, posebno še. ako upoštevamo odpovedi na? ročnikov, kar je posebno žalostno. Brezpogojno ie treba, da vsi, kar nas ie ostalo, takoj plačamo in vnaprej redno plačujemo. Prepričani smo, da bodo tovariši ta odločni ‘opomin upoštevali.
Odgovorni urednik Ivan Benčan, Ljubljana. Izdaja „Zveza poštnih organizacij za Slovenijo" v Ljubljani.
Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Poročni prstani
m
o
CA
»CM=|
cu
3

m
e
tz
■Jo?
ra
N
g ^ o. s « m
>g<^
tn
d
PD«
•o
3
co
o,
QJ
C
(O
■g!
specifalna veletrgovina svilenih in voinenih (68) robcev, šerp in motne-
ga biaga.
Slovenske eskomptne banke UUBL3ANA
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah.
Ima poseben borzni oddelek. Prevzema vse bančne posle.
Telefon štev. 3 in 451.	(49)
Sleuepska banka
LJUBLJANA	(69)
Stritarjeva ulica 9 (v lastni palači)
Delniška glavnica: K .30,000X00 —
Kezerve: K 6,000.000-—
Podružnice: Dolnja Lendava, Ljutomer, Maribor, Novisad, Vrhnika.
Telefon štev.: 567, 597. Brzojavi: Slovenska. Sc priporoča za izvršile/ vseh v bančne stroko spadajočih pes’ov.
„I HYH“
Splošna industrijska in trgovska družba zo.z.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 15. dobavlja iz skladišča ali tovarne:
Gospodarske stroje in razno orodje, stroje in druge potrebščine za mlekarstvo. Nosilce, betonsko železo, lite cevi, žico, strešno lepenko. Vse vrste železa, pločevin, žebljev. Različna orodja, okove za zgradbe ter razne hišne in kuhinjske potrebščine. Motorje vseh vrst za pogon z bencinom, sirovim oljem in paro Cele naprave za izdelovanje plina in briketov^ Tračnice, ogibe* vozove in vse druge potrebščine in industr. železnic. Cevi z, vodovode in plin, ter vse tozadevne armature. (76a
Najugodnejša nabavna prilika za trgovce in induslrijce po tvorniški ceni.
Priporoča se zaioss pohištva
IVAN ČERNE (,3)
Ljubljana, Dunajska cesta 28.
Trgovina 0. toatovif ffiÄÄÄt
najcenejših oblek za gospode, dame in otroke.
Ljubliana, Mestni trg št. 5—6.	(14)
Ma Mii tem
strojev v vseh opremah, materijal kot pred vojno. »Igle, olje in vsi posamezni deli. Galanterija, modno blago, nogavice, srajce, na debelo in drobno. Ugodni plačilni pogoji.	(15)
Tnnfiflf Wnrn LJUBLJANA, Poljanska cesta 8. Tele-iBnliyi HUl!! fon 14. Stavbeni in galantes*ij-
ski klepar. Pokrivač streh vsake vrste. Upeljava vodovodov, kopalne sobe, kloseti itd. — Sprejemajo se vsakovrstna dela in poprave po nizkih cenah. Delo dobro in zajamčeno.	(20)
«Zlili POSOJILU IUSLJU r. 1.1 o. j.
sedaj poleg nunske cerkve.
1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi c. poleg hotela .Union“ — Hranilne vloge se obrestujejo po 5% brez odbitka rentnega in invalidskega davka. — Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 472%. — Hranilne vloge \ezane na dobo četrt leta po 5'A°/o na dobo pol leta po 5'/20/0.	(2)
• • • •
Trgovina usnja
fiTOti KUNSTEK
•	9
•	•
Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 4
priporoča svojo veliko zalogo usnja v vsaki množini.
Cene solidne in nizke.	(3)
„MEftHiCl"
Medic, Rakove & Z nk
tovarna kemičnih in rudninskih barv in ,a Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL.
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti. (18i
JOSIP REBIH
= stavbeno ključavničarstvo	:
LJUBLJANA, Cankarjevo nabr. 6. (63)
mestni stavbenik, LJUBLJANA, Slomškova ul. 19. Telefon 527.
* Izvršuje zgradbe vseh vrst najso-lidneje in po najnižjih dnevnih cenah. (66)
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne edino le na domačo tvrdko
Tit IUJ, pleslu in lita! UM
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6.	(31)
Telefon št. 426.	Telefon št. 426.
Stavbeno podjetje
ban Ogrin, Uaijm aiieljs itn. 8
se priporoča za vsa stavbena dela. Cene solidne.
Točna postrežba	(25)
„I IM O O s«* “
LJÜÜLM1, i. d. za indaslrijs usnjatih izdelku«
Izdeluje med drugimi čevlje iz chrom usnja za tennis, čevlje za nogomet, žoge za nogomet, dokolenice (gamaše) ter nahrbtnike in športne pasove itd. (77)
8.S11Ä L'ülap 4.leslisiii3 23.
Zahtevajte ccnikzastonj in poštnine
prosto. Cajvoüjt zaloga ur, zlotoma in srebrnino. Lastna protokolrrana tovarna ur v Sviai.
(28)
Jadranska taka, Beograd
Delniška glavnica: Din 6t},000.000'— Rezerva .... Din. 30,000.000'—
PODRUŽNICE:
Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša. Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor Aetkovič, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič’ Zagreb.	’
Amerikanski oddelek.
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Af UH rani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82. New York City.
3ANCO YUCOSLAVO DE CHILE, Valparaiso. Anto-ngasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir. (24)
rt KUŠTRIN, Ljubljana
Tehnično in elektrotehnično podjetje. Trgovina s tehničnimi in elektrotehničnimi predmeti na drobno in na debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatike Glavno zastopstvo pol-nogumijastih obročev Iz svetovne tovarne Walter MARTINY v Turinu. Na razpolago je hidraulična stiskalnica za demontiranje železnih in namontiranje gumijas ih obročev. (29)
Centrala: Ljubljana, Rimska cesta št. 2. Brzojavi: Kuštrin, Ljubljana, druinltu: LJUBLJANA, Dunajska c. 20. tel. 51. 470. MARIBOR, Jurtiiev» ul- 9. tel. 5t. 133 BEOGRAD, Knez Mihajlova ulica bruj 3.
P. ŠKAFAP, Rimska c. 11
Vulkaniziranje gumija za avtomobile, motorje in kolesa. (35)
— Kolarstvo — (41>
Ustanovljeno 1. 1865. Izdeluje vsake vrste vozove
Franc Zanoikar, Ljubija^, Ma 1.17.
Kdor hoče imeti dobro in po času primerni ceni ličen in oblazinjen voz, naj se obrne na
Jerneja Jelovška
Ljubljana, Rimska cesta 11.	(39)
MODNA TRGOVINA
A. SINKOVIČ nasl. K. Soss
Ljubljana, Mestni trs 19.
Priporoča svojo zalogo; perila, pletenine, svile, modni nakit, galanterija, kožuhovina, parfumerija.
Cene priznano nizke.	(72)	Cene priznano nizke
Manufaktura na debelo
n. HRIBERNIK
Ljubljana, Sodna ui. št. 6. (73)
6. BESEDNIK in drug, Ljubljana
prej Hiavka Prešernova ul. 5. Telefon 439.
Trgovina in industrija zdravniškega orodja, ortoped, aparatov, umetnih udov, vseh vrst bandaž, trebušnih in kilnih pasov, obvez, vložke za ploščnate noge, ravnodržalcev, kakor tudi vse hi-gijen. priprave za postrežbo bolnikov, priprave za ordinacije in operacije v bolnišnicah, sanatorije in drugih ostalih zavodov itd. Za dame damska postrežba. Niklanjc Popravila. Brušenje. (74)
O. Bračko, LJiibijana, MmM t. IZ.
Specialna trgovina rokavic, nogavic ter parfuma vseh vrst; špe-cielno francoskih najboljših znamk elegantnega ženskega sveta. Največja zaloga vsakovrstnih rokavic (nappa, koženih ter s kožuhovino podloženih), finih damskih svilenih in FLOR - NOGAVIC, kakor tudi vsakovrstnih nogavic za gospode ter najboljih parfumov specialitete prave francoske od tvrdk Gueldy, Dorilly, Houbigant.
Vse vrste kolinskih voda najboljše kakovosti. (78)
afasmSaUSurna trgovina na veliko
Hediet 1 ICoritnik
---- Ljubljana ■■	—
Frančiškanlka ul. 4.
Telefon int. 75.	(70)	Brzojavi: Hedžet.
Jugo-Ma Ljlliffi, L m. L Tel. 347.
Začasno; Poljanska 3. Po 1. IX. 1922. Dunajska 36.
Trgovina z avtomobili, motorji; kolesi, pneumatiko, bencinom oljem in sestavnimi deli, mehan. delavnica, avtotaksa, garaže Zastopstvo tvrdk:
AVTOMOBILI:
„Steyr“ Oesterreichische WaffenJabriks-OeseJIschaft Wien.
MOTOCIKLI. BICIKLI:
B. S. A. Cycles - Limited Birmingham, Great - Britian.
PNEUMATIKA:
Michelin & Cie. Manufacture de caoutchonc, Clermont-Ferrand, prance.	(71)
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga
A. & E. Skaberne
LJUBLJANA, Mestni trg.
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo. (75)

s1
M
Delniška glavnica:
K 20,000.030 —
— Rezervni zakladi:
K 6,500.000-—
Podružnicu: Hovo mesto, Rakek, Slovenjgradec.
LJUBLJANA, Šelenburgova ul. 1. Telefon 146> 458
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Brzojavko: ESKDfflPTHJ.
Hill B 11. SÄ2S
Delu. glavn. K 200,000.000.	Centrala V Osijeku.	Rezerve K 50,000.000
Podružnice s Beograd, Brod na Savi, Crikvenica, Karlovac, Novi Sad, Osijek, Su-(54)	betica, Varaždin, Vukovar, Zagreb, New York.
Kupuje in prodaja devize in valute najkulantneje. — Obrestuje vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun, po na j v išji obrestni merL	Telefon štev. 583