KLA.TOIalSKL CiBiRKV^BiIT UST. n3«atea" izhaja vsak petek aa aeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. til) kr., z» pol leta 2 gi. 40 kr., sa ettert leta 1 gl. 30 kr. i ti*karnici gprejemana sa eelo leto 4 gl., za pol leta2gl., začertert leta 1 gl. ako zadene na ta dan pcasnik,iside ..Danica" dar Tečaj XXXIX. V Ljubljani, 29. prosenca 1886. List 5. Blagoslov sv. spovedi. V dunajskem listu „Correspondenz ftir die Associ-atio perseverantiae sacerdotalis," katerega ob enem vsem gg. duhovnom toplo priporočamo, poroča duhoven iz Olomuške knezoškofije sledeča dogodka: Vertnar, s katerim sem bil dobro znan, zbolel je zaradi žalosti tako hudo, da se je jčl v govorjenji in obnašanji prav tako obnašati, kot zmešan človek. Vedeli zaqj nismo nobenega sveta, in bati se je bilo, da bode popolnoma zblaznil. Tu mi pride na misel, da bi ga bilo dobro še za spoved enkrat pripraviti. V resnici, po velikem trudu se mi je to posrečilo. In glej! po spovedi povernil se mu je v dušo taki mir, da je bolnik kmalo okreval in da se ga od tistega dnč, preteklo je že mnogo lčt, noben taki napad ni več lotil, če tudi je bil še večkrat po tem zelo užaljen in zmirom ves v skerbeh. Pred nekoliko leti zvedel sem, da se je zmešal dvajsetleten sin nekega kmeta v bližnji vasi, da pred vsemi ljudmi beži, se v najskrivnješe kote skriva, neče čednih oblačil nositi, in da nič noče delati, če tudi je bil sicer prav priden delavec; zmirom to govori, da je pogubljen in da za njega ni več rešenja. Pobožna, imenitna gospa potrudila se je in nagovorjala je mladega zblaznega človeka k spovedi, o kateri pa nič ni hotel vedeti; vendar je imel pa njen trud toliko vspeha, da ji je obljubil, da hoče spoved opraviti, če bi jo mogel opraviti pri meni, nekdanjem svojem katehetu. Nato podam se jaz v vas, obiščem tega na duhu bolnega, in ko so ga mi iz njegovega akrivališča prav alabo oblečenega pripeljali, napravil sem ga toliko, da je jel govoriti. Pripovedoval sem mu o veliki koristi in blagoslovu spovedi; in glej! napravil sera ga toliko, da je zahteval, da naj ga samega pri meni pustijo, in ni mi nič nasprotoval ko sva ae jela spovedovati. Neprevidoma čuti se bolnik boljšega, dela najlepše obljube, rekel je, da hoče precej drugi dan v mesto in v cerkev in tsm sv. spoved popolneje opraviti. To je spremljan od matere tudi v resnici storil; po prav dobri pripravi spovedal ae je natanko in prejel je av. Obhajilo. Od tega časa hodil je zopet pridno v cerkev in med ljudi in obnašal se je v vsakem ozira izgledno, dokler ni po nekaterih letih nenavadne amerti umeri. -Kinderfreund" pristavlja temu ter pravi: Takih primšrljejev, kjer so vidi, kako dobro moč je epoved skazovala, ne smemo šteti za izjeme; oe, temveč moč je Bog in Zveličar podelil sv. zakramentom in to vč tudi vaak spovednik. Gotovo neizrečeno veliko zlega in hudega bi se od mladih in atarih odvernilo, veliko slabih razmčr bi se še o pravem času poravnalo, ko bi se tega pomočka poprijemali. Ob kratkem: pri vsej človeški revščini, pri vseh žalostnih io veeelih časih ni ničesar, ksr bi tako zdravilno moč imelo do duše in telena, kakor ga ima nebeški pomoček, sveta epoved. In ravno tega poaebnega pomočim svčt ne pozna! Velike važnosti je toraj, da posebno oni, ki imajo pri vzgoii mladine opraviti, prav spoznajo ta av. zakrament in mladino k spovedi spodbujajo. V tej stvsri se veliko greši, ne iz hudobije, temveč iz nevednosti in nerazum-nosti, tudi v takih krogih, kjer bi se boljšega razuma pričakovalo. To je obžalovanja vredno, posebno ker imsjo taki prestopki zelo slabe naaledke, kar se ravno iz povedanega lahko razvidi. — To reč je čisto lahko razumeti. Vsaka pregreha in hudobija je namreč strup, ki človeka v dušo ujeda, in če hitro zdravila ne poiše, ga stori otožnega, žalostnega, zagrizenega, divjega, neukrotljivega, poslednjič lshko tudi zmešsnega. In kaj hudega ae godi v takem stanu, to kaže vsakdanja skušnja. Kako pa je razveseljen in pozdravljen grešnik po dobri spovedi, to v6, kdor je skusil. Kako blaženo-veselo in mirno je n. pr. v duhovniji po kakem opravljenem misijonu' Vsak katoliški kristjan tedaj, ki sam sebi in bližnjemu dobro želi in hoče, nsj v lepem redu spoved opravljs, večkrat skozi leto; Bog ne dsj pa, da bi jo celo za velikonočni čas opustil, ker s tem prelosu cerkveno zapoved in bi ai nov velik greh — novo dušno bolezen nakopal! Božja pomoč oatani vselej pri nas, da bi so zamogli greha varovati, — če smo grešili pa, da bi apovedi ne odkladali! Molitev spokornik* k Kateri BoQi (po sv. Cirilu Jeruzalemskem.) Za aoboto. Blažena, mila, častitljiva Kraljica nebeška! Bodi' ^ češčena, Marija, ki ai v svojem deviškem naročji noaiUKJf^ Neskončnega in Nezapopadljivega. Ti, po kteri edini eis •t. Trojici prava čast akazujc; — po kteri se dragi križ našega odrešenja po celem svetu lesketi; po kteri nebesa poskakujejo in se sogeli veaelč; po kteri se obličje zemlje prenavlja, pred ktero se budobe tresejo, zapeljiv« bežč, po kteri se pogreznjeni Adamovi rod k nebesom povzdiguje, in po kteri solnce pravice na grobe maliko-valstva seje! Bodi češčena, Marija! po kteri so kerščeni kristjani z oljem veselja maziljeni; po kteri so vse cerkve ustanovljene, in po kateri vse ljudstva pokoro delajo. Bodi češčena, Marija! po kteri je edinorojeni«Sin Božji, ki je edini prava loč, tiste, ki so bili v amertni senci, razsvetlil. Kdo Te zamore, o neizrečeno sveta Devica! kdo Te zamore vredno častiti? Bodi češčena o Marija, mati mojega Boga! častitljiva bramba vsega kerščanstva; svetilnica. ki nikdar ne ugasneš; svitla krona vaih zveličanih korov; bleščeča zvezda resnice in pravega nauka: jest te ne morem vredno častiti. Amen. Molitev ranjcega Papeža Pija IX v Loreti. O Marija, Ti moja ljuba Mati! Ti sveta neomadež* vana Devica! Jest verujem, da si ob svojem času s svojim deviškim ženinom Jožefom, vsa z Bogom sklenjena, v borni hišici v Nazaretu živela. In tukaj je tista hišica! Tukaj si Ti molila, ko je veliki angelj Gabriel Ti oznanil. da bodeš po sklepu Najvišjega mati našega Odrešenika, pravega, živega Boga! Jezus Sin večnega Očeta je v tej hišici živel čez dvajset let, tukaj je bil, On kralj nebes in zemlje, svojim starišem pokoren in je delal ž njima. Tukaj, po teh tleh je hodil, tukaj je klečal, kadar je za mene grešnika molil. Zdaj jest v ravno tej hišici klečim! Jezus, o poslušaj in usliši moje molitve in prošnje na tem kraji, kjer si toliko časa prebival. Ti sin Davidov, namili ae nas! Ti Kralj V8ih kraljev, vodi moja pota! Ti Gospod življenja i^ smerti, dodeli mi srečno zadnjo uro! Ti sodnik angelov in ljudi, ne zaverzi me sodnji dan! Ti pravi, vsegamogočni Bog, daj, da bom gledal Tvoje obličje in Te hvalil vse večne ča8e. Amen. Kapi tel. Bratje, karkoli je piaano, je k našemu podučenju pisano, da po poterpežljivosti in tolažbi pisem upanje imamo. Odgov. Bogu bodi hvala! Molitev. O presledka Mati Jezusova, presveta Devica Marija! moja usmiljena besednica! prosim Te, pridi na pomoč meni, ubogemu grešniku, preden me smert prehiti, da ne grem nepripravljen iz tega sveta! Prosi zame, o blažena Devica! zavoljo britkega terpljenja in amerti Tvojega ljubega Sina in našega Gospoda Jezusa Kriatuaa, da greh zaničujem, da ae hudobnemu duhu in njegovim delom odpovem, svoje hudobije resnično obžalujem, da ae jih čiato in natančno spovem, in za pokoro vse zo-pernosti, posebro bolezen, voljno prenašam, da bom Bogu zmiraj bolj dopadljiv, da svojega bližnjega ljubim in z Bogom spravljen ta svet zapustim! — O zveličana Devica Marija, Mati Božja! akaži mi usmiljenje na zadnjo uro, kadar bo moje življenje ugasovalo, in Te moj umirajoči jezik nič več klicati ne bo mogel; kadar se bo pred mojimi očmi stemnilo, in moje ušesa nobenega glasu več slišati ne bodo mogle. Spomni ae tedaj, o dobroUjiva Devica; teh prošenj, ktere zdaj pred Tabo izlivam, in prihiti mi na pomoč v tisti zadnji sili, da bom oprosten skušnjav hudobnega duha med zveste hlapce in prijatle tvojega Božjega Sina sprejet. Amen. Memorare: Spomni se o premila Devica Marija, da še nikoli ni bilo slišati, da bi bil kdo zapuščen, ki je pod Tvojo brambo pribežal, na Tvojo pomoč klical, Tvoji prošnji se priporočal! Z tem zaupanjem navdan, k Tebi hitim, Devic Devica! k Tebi pridem, pred tabo zdihujoč grešnik stojim. O Mati večne Besede, ne zaverzi mojih besedi, temuč dobrotljivo me poslušaj in usliši. Amen. Ofelj* frančiškani v Svati deželL (Da^e) „Kri mučenikov pa je bila vselej rodovitna." Drugi učenci sv. Frančiška zapuščali so £vropo, da nadomestujejo svoje brate, in malo let nato našli so jih spet na strani pri Božjem grobu. Turki so jih imeli za derviše in spoštovali so jih zarad pobožnosti, krotkosti in ubožtva, ter so jim odkazali stanovanje na gori Sijonu in kraj zraven Božjega groba. Po nekem pravnoveljaVnem djanju in pismu kralja Roberta aiciljakega in sultana egiptovskega bili so ss. kraji zagotovljeni katoliškim redovnim duhovnom kot lastnina. Ta pravica bi jim bila morala nedotikljiva ostati. Toda oo. Frančiškani se niso dolgo veselili te dobrote; kmalu so jim jeli zdaj tč, zdaj une svetišča in kraje odtergovati. Vkljub temu prizadevali so si pa vredni sinovi sv. Frančiška druge naše svetišča si pridobivati. Leta 1561 zadela jih je britka nesreča: zgubili ao goro Sijon, katera je potem 08tala v lasti muselmanov. Turki so pregnali jih od ondod z dvema izgovoroma: pervič, da je gora Sijon vterjen kraj, katerega bi kristjani lahko porabili v to, da bi Jeruzalem zopet si pridobili; drugič pa, da ni dovoljeno „pustiti pesov *) v posestvu groba Davidovega', kateri je ravno tu bil in ki so ga Turki častili. Dvorano zadnje večerje spremenili so v mošejo in razuzdani derviši polastili so se samostana. Vendar pa redovni udje niso bili izgnani iz sv. mesta. Za veliko svoto odkupili so si od Turkov samo-stsn najavetejšega Odrešeuika 8 cerkvijo vred, ki je bila pred kaj časom lastnina vitezov sv. Jurja, pa že dlje časa zelo zapuščena. In kdo v Evropi se je takrat menil za svete kraje in nasprotoval musulmanskim krivicam? Žali, da nobeden več ni mislil na svetišča? Po vaih krajih Evrope godila so se enaka oskrunjev* aja. Katoliški knezi borili so se z razkolništvom, katero je hotelo vse popačiti, in protestantovski vladarji razmetavali so avetinje kot predmete kake vraže, na vse vetrove. Menihi Svete dežele, če tudi od V8eh zapuščeni so stanovitni ostali pri Zve-ličarjevem grobu, ki jim je bil v stražo izročen. Zbirali so pa tudi ostanke raztresenih vernih občin po Palestini; te so ohranili v sv. veri, zidali so jim cerkve, in njih samostani bili so ob enem prenočišča, šole in bolnišnice. Frančiškani pa niso bili le čuvaji in varhi svetih krajev, temveč skerbeli so za dušni blagor vseh, stregli bolnim in ubogim, prav gostoljubno sprejemali popotnike in sploh posvečevali ao vse svoje moči v blagor ljudstva. Ako bi hotel popisati zatajevanja, darežljivosti, vse stiske, katere so jim Turki prizadjali, moral bi spisati debelo knjigo. Mislin pripoveduje: »Ubogi samoatanaki duhovni, ker jim kri8tjanstvo ne pošilja pomoči, so večkrat v taki potrebi, da je njih stanje obžalovanja vredno. Vsi njih dohodki ao le miloščina, katera ae jim pošilja, toda to ne oabije še polovice 8troškov, kateri se jim prizadevajo, kajti, razven za svoj živež in za razsvetljavo svetišč morajo neprestano še Turkom darila dajati, ako hočejo •) Tako d um reč muselmani, ki sami dostikrat niso čed-niii od pesoT, kristjane sasramojejo. ▼ nfe« živeti, in če nieo zmožni njih lakomnosti vstreči, jih čoka ječa." Turki postali so bolj storpljivi in redovniki niso več v nevarnosti* da bi bili za vsak nič teptani. Tako grozno djaige, kakor jo bilo njih silovito pregnanje z gore Si-jona, bi se sedaj ne moglo več lahko ponoviti. Zadnji pašati oprostili so rodovnike tndi neizmernih davkov, pod katerimi so toliko časa zdihovali; tako plačeval je n. pr. samostan v Jeruzalemu 23 tisoč pjastrov davka, in to verh posebnih doneskov, ki so znašali kakih lOOtisoč piastrov; tedaj za en sam samostan bilo je 30 tisoč sedemsto petdeset frankov davka. Med tem pa, ko so Turki malo s svojim žoganjem ponehali, je protenje gerkov razkolnikov od dne do dne prihajalo večje, in ker je pravičnost kupljiva, se je podoba davkov spremenila. Da se pravica zadobi, mora se plačati, in sicer toliko več, kolikor bogateji je nasprotnik, ki podkupuje. Skerb za duše v Jeruzalemu ni malo težavna; ker katoličani niso le vzderževati v posestvu svojih župnij, cerkva in šol, temveč stiska jih, posebno v Jeruzalemu, tako ubožtvo, da jih morajo menihi svete dežele s stanovanjem in hrano preskerbovati. — Sej je bila že v apostolskih časih cerkev Jeruzalemska najubožoejša in na dobrohotnost drugih zastavljena. Sej je že sv. apostol Pavel milih darov nabiral za občino Jeruzalemsko, in je Korinčanom povedal, kako da naj bi take mile darove najložje nabirali. (2. Kor. 16.) Do zadnjih desetletij imeli so Turki kristjane za sužnje in kot take, ki so brez domovja v svoji domovini. Uzeli so jim vsako pravico do meščanstva in do vseh očitnih vradov. Kje drugje hoteli so si kristjani v teh stiskah pribežališča in podpore iskati, kakor pri sinovih ubogega Asisčana? Sej je vendar ta red ubogim pre-ganjanjcem najbližji. Od preganjanja in revščine potlačeni, zbirali so se okoli ubogih sinov svetega Frančiška in zaupljivo klicali tudi k svetniku samemu. Manjši bratje so pa svoje drage sosede tudi vselej podpirali in z ubogimi delili, kar so imeli, preskerbovali jih s stanovanjem in obleko; in stregli so bolnikom z zdravniki in zdravili. (Dalje nasL) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Občni shod katoliške družbe.) V torek, 26. t m. je katoliška družba obhajala svoj občni shod, kterega so počastili s svojo pričujočnostjo tudi premilostni gospod knez in škof dr. Jakob Misija. Milg. predsednik prošt Jarc naznanil je priljudno zahvalo gospodu knezu škofu za častno obiskanje in izrekel zahvalo in pozdrav tudi družnikom, kterih se je bilo zbralo lepo število. Potem je pričel zborovanje. Napervo je poro-čeval sam o večih dogodbah in denarstvenem stanu katol. družbe. Nato je pn. g. kanonik dr. A. Cebašek v, silo tehtnega in bolj^eb&ifn^m govoru razložil dogodbo katol. društva od njegovega začetka pa do zdaj. Iz obojega drugi pot kaj več. Tretji so govorili premilostni gospod knez in škof. Govor bil je prsv močno razveseliven in podučen za družnike. Razodeli so veselje nad tem, ko so slišali v govorih predgovornikov, kaj in koliko vse je delala katol. družba od svojega začetka pa dozdaj, in povdar-jali so enekrati,kako res važna je ta družba za mesto in za deželo. Potrebna je bila za pretekli, silno žalostni čas, ko so postavodaje merile na ločenje deržave od Cerkve in jo bila vojaka zoper nasprotnike prepuSena le duhovnom in značajnim katoličanom. Družba je toliko bolj potrebna, kar tudi mod Slovenci aa mandkaj kaže, kar sv. veri in katol. Cerkvi ni vgodno, in perva navdušenost peša tu pa tam tadi po Slovenakem. Treba je torej vero poživljati, zakaj če pogledamo v zgodovino, povsod vidimo, da, kjer vera peša, tam tndi narod sploh propada. Ko bi hotel kdo skerbeti tudi goli sa posvetno srečo kacega naroda, bi bila vera potrebna, ker tudi posvetna sreča h^az Teatri™ Bili so veči narodi kot je arrarar veliki narodi, ki so propadli — berž ko je vera pri njih opešala, in bili ao majhni, ki so ae ohranili, ker so vero spoštovali. Kolikor časa se bomo der-žali namestnika Gospodovega, bomo gotovo ohranili in obvarovali narod propada. Katoliška družba se je tega deržala, in zato so ji serčno hvaležni premilostni gospoi višji pastir. Naznanili so nadalje zahvalo sa undanjo adreso, ki jim je bila draga — ne za njihovo osebo, ampak zarad reči same, ki ki so tu zastopa. Opomnili so o tej priliki, kar ni pozabiti, da morajo pripravljeni biti na preganjanje, kteri so z Zveli-čarjem, da je potrebna aerčnoet, da moramo iti prsvo pot in ne meniti se za to, kaj svet pravi. Sad da bodo velik od tega, če tudi ne velikega dreveaa, ki se bo razširil in koristil drugim zunaj družbe. Naj bodo družbeniki goreči, kakor so bili dozdaj. Škof močno žele, da bi se družba (ki ima sicer lepo število udov) še bolj razširila — ne le v mestu, ampak tudi po vai deželi: oni sami bojo na to gledali, za to akerbeli itd. Vri pričujoči so bili močno razveseljeni pri toliki priljudnosti višega Pastirja, ki so pred odhodom pričujočim podelili sv. blagoslov. Poslednjič pa je bila še volitve novega odbora. Iz LJubljane. Slovstvo. V kratkem ste prišli na svitlo v Ljubljani dve novi deli, kterih vaako ae v svojem stroku smč in mora imenovati velikansko, namreč: 1. Stavbinaki slogi g. špirituvala J. Flisa, in 2. Duhovno paatiratvo g. profesorja Ant. Zupančiča. Pervo delo je velika in težka knjiga v kvartu, ki ima v tekstu 145 slik in 40 tabel s 306 alikami. Ostanemo pri tekstu, ki je jedro vsega. Važnost tega dela bo slehernemu očitna, ako le samo poverhu omenimo, kaj vse obsega. Vvod obravnava: pojaanilo atavbarat-venega začetka, raznih slogov, stavbenih členov, stebrovja, ogradja in strehe, lepšave in postave stavbarstva. Obravnava je razdeljena v dva glavna oddelka in dodatek; L obsega predkeršanske, II. keršanske sloge. Predkeršanski slogi so: egiptovski, aairaki, perzi-janski, indiški, kitajski, feniški, izraelski in helensko-pelazgovskih spominkov zlog. Dalje klasiški slogi: 1. gerški (dorski, jonski, korinški), 2. etruški, 3. rimski slog z raznimi zgradbami in olepšavami. Tukaj so pri-stavljene zanimive rimske stavbine na Kranjskem itd. II. del: Keršanski slogi, ima kaj važne naslove, kakor so: Staro-keršansko stavbarstvo, Sveti kraji o času Jezusovem, Cerkev v katakombah, na pokopališih, razne bazilike in njih olepšave, kerstilniki; bizanški slog, armenske, ruske, bulgarske in vlaške stavbine, zgodovina staro-keršanskih slogov, izlamski slog in njegova razširjava. Naslednji oddelek o romanskih slogih od str. 64 do 96, obravnava' med drugimi: Severno-slovanske stavbe, in sicer po raznih deželah: na Avstrijskem, Laškem, Francoskem, Angleškem. Obravnave o gotiškem slogu in gotiki segajo od str. 96 do 129. Novošegni ter reneeanski slog ima nadalje svoj oddelek. Poaeboo tehten je todi dodatek, ki obravnava: zidanje novih cerkvi, njih načerte, zidanje, ohranitev, popravljanje cerkvi, simboliko cerkvene atavbine itd. To je po debčlem obseg glavnega dela a 174 stranmi, na prelepem papirji in z izverstnim tisom v katoliški tiskarni. Koliko je bilo pri ».em treba študiranja, koliko dela, zlaati ker je bilo treba vatanoviti tudi terminologijo ter imenoslovje za tolike tvarine, to si sleherni sam lahko misli. Pot je bila v tem oziru čisto nova, in brez seganja v posameznosti nadjamo se, da ne bode prederzuo, ako rečemo, da jo je verli gospod piaatelj srečno prekoračil. Duhov ako pastirstvo gosp. Zupančiča je izšlo v štirih oddelkih iu ravno je prišel na svitlo zadnji dčl, z vsim 903 strani. Tudi tukaj ne pišemo kake pretre-aave. temuč omenjamo le stvar kot naznanilo. Poslednji zvezek obsega nauk o cerkvenih blažilih ali zakramenialih; naslednje duhovnopastirska vdadija, v obče in posamezno, v dveh poglavjih in enem dodatku, kako namreč mora duhovni pastir a) zaderžke zveličanja pri svo)ih vernikih odpravljati, podajati pa pomočke zveličanja, kako b) delati z nevednimi, nevčr-niki, 8preobernjenci, 8 sumljivimi, žalostnimi, otožnimi, 8amomorivuimi, z grešniki, pravičnimi, s tacimi, ki si stan volijo, kako akerbeti za ubožne, za jetnike, bolnike i. t. d. Dodatek obsega nauk o župnijskih raznih pisarniških opravilih, rojstnih, kerstnih, poročnih, mertvaških bukvah itd. Pridjan je naslov, predgovor in kazalo za celo delo. Posebno koristno je zelo obširno tvarinsko kazalo na koncu, ki v podobi malega besednjaka služi v to, da čitatelj lahko precej najde doželeno tvarino, o kteri želi pojasoila. Tako je nekaj bogoslovskih gospodov več prav važnih dčl spravilo na avitlo. Eden izmed teh, kakor govori svčt, ima še prav izverstno delo v predalih, ki je boje toliko kakor doveršeno; temu velji klic: „Na dan z njim!" Čemu bo delo plesnilo v temnicah? Občinstvo pa naj se hvaležno skaznje domačim pisateljem z obilnim kupovanjem in pridnim branjem dobrih proizvodov. Iz Bosne nam je došlo častno pisanje milgosp. škofa v Baujaluki, a kterim poterjnje prejem 5 terdnja-kov za pušice k ss. oljem in 57 V« gld. druzih nabirk za cerkvene iu misijonske potrebe. — Dalje omenja, kako da je ondotna škofija na novo vstanovljena od Nj. Svetosti Leona XIII, in njena vlada izročena njsmu (visoko-čast. P. Marijanu Markoviču). Mora tednj novi višji pastir za vae akerbeti, vse na novo vtemeljevati in v vsakem oziru terpeti težave in pomanjkanje. Prišei predlanskim, ni našel ne škofijske cerkve in ne škofovega stanovanja; oboje je zdaj po večem dodelano, nekoliko z deuarom uzetim na posodo, nekaj pa s pomočjo dobrotnikov. Škofija namreč nima še nič svojega in cela letna plača novega škofa zuaša 3000 gld. S tem mora vzder-ževati avoje škofijsko oaebstvo in še kaj dalje početi. Pri cerkvi se mora še zvonik doveršiti, za olepšanje in opravo kaj storiti. To na mestu, a kaj še le po škofiji 1 Vse upanje škofovo se obrača v Boga in njegovo previdnost, pa v bogoljubne dobrotnike. Tako bode katoliška stvar bo\j bolj pospeševala in se širila. Poslednjič zahvaljuje se preserčno dobrotnikom in priporočuje se za dobroto v prihodnje. Pismo je pisano v prav lepi in gladki bosanščini, ki bodo tudi naše spoštovane čitatelje, zato naj pismo to vso po izvirni besedi naaleduje: „H. J. M." Reverendissime Domine! Kad mi je O. Trappista donio od Vas 5 talira u sudje s. ulja, i 7\, for. u stolnu crkvu ovdi, tada nišam bio kod kuče, zato i ništa Vam neodgovorio. Vrativši se s puta doma zatečem rečeni novac i primim. Nu do malo, a to je prikjučer, opet od Vas dobijem 51 for. a. v. što je Vaša dobrotivost skupila od dobročinitelja a gradju stolne crkve ovdi. Hvala od srca i Vama i pobožnim dobročiniteljem! Bog pridobri, koga slavu nasto-jite povečati osobito u svoj zemlji medju raznimi ino-vjerci, i našoj katoličkoj crkvi qjaj i ugled doprinieti, vječnom plačom naknadio!. Prečastni Gospodine? buduči ova biskupijana nov<> ustrojena po njegovo) svetosti Leonu Pp. XIII. i buduči meni prvomu njezina uprava povjerena, to se razumi, da se za sve brinuti moram i sve na novo utemeljivati, a po tome kao u početku u svakome obziru težkočo i manjkavosti snositi moram. Došavši priklani ovamo ni-kakve crkve niti biskupskoga stana nejmadoh, to je sada obodvoje zasnovano i večinom dogradjeno, nješto po-zajmljenim novcem a nješto pomočju dobročiniteljah; pošto biskuplja još svoga ništa nejma, a ciela moja godišnja dotacija u sve jest 3000 for.; stime moram i svoju kuču uzdržavati i što dalje raditi. U crkve imam još zvonik dovršiti, i za nakit i pokučstvo crkve brinuti se. To je ovdi tako, a kamo još po biskuplji. Ali mojo sve uhvanje jest u Bogu i njegovu providnost, i dobrotu bogoljubnih dobročinitelja, te če stvar katolička i ovdi sve više i više unapredjivati i širiti se. Blagoizvolite Prečastni Gospodine! opet moju naj-topliju zahvalnost primiti, i pobožnim darovateljem izničiti, kojim st uz osobito štovanje i u buduče pripo-ručujem. Banjaluka dne 21. siečnja 1386. PP. Vaš velecenjeui list „Zgodnija Danica" prvo ja čitam i moj tajnik, pak onda sa uostan na Petričevcu, tako stoji medju nam. Posije dodje se .čitati kojem Krancen — seljaku — naseljeno me oko Banjeluko i zaiščuč od nas svečenika. Vašemu Prečastnomu Gospodstvu svedjer odati t Fr. Marijan biskup, Ap. Upr. IzJ&jgg. Teržaški škofijski list meseca decembra 1.1. aunovscini toplo priporoča sv. misijon, kot pervi in nar boljši pripomoček, zanemarjeno, merzlo duhovno življenje spodbuditi, ljudem živo dokazati nesrečni stan grešnikov in k pobožnosti jih napeljevati. Dušnemu pastirju je sv. misijon poseboa tolažba, ne le v življenji, ampak tudi v smertni uri, ker v sv. misijonu se ozdravi polno dušnih rin, katere bi se drugač ne bile odkrile in ne zacelile, ftv. je frfl HA —H razun v mestu 4jeratu v teržaški škofiji v Podgrajah, Katinari, Barkovlji in varuškah. fPervega in ^dnjega so JfiiiliJji^g; iz Ljubljane, druzega in tretjega častiti očeti ve. Ker draga Danica donaša vesele do-godbe, verske in cerkvene, iz vsih krajev slovenskih, naj blagovoljno naznani o sv. misijonu, ki je bil vjtužni^ Istri — v župniji Truškanski pri Kopru od 13. ao 23. decembra. Dobri prijatelj vgrjj nn/intni ».ipniv g. g, fe. Kngy pitali »Sftflvsdnika" in ^ras^slnvja in več s« i^rJNMl^01 in «dlika , piše o sv. misijonu svojo župnije: Nikakor se nisem domišljeval takega vspeha, kakor jo 4jansko bilo; zdelo so mi je poprej ljudstvo merzlo za dušne zadeve, preveč v posvetno zaljubljeno, po sv. misijonu so se v vsi drugi svitlobi pokazali. Pervi dan so prišli nekako na ogled, čež, kaj neki ^o? Dasi se je poprej na drobno razložilo, kaj in kako, vendar niso nič prav razumeli. Pervi dan je bil vvodni govor, potem nauk za otroke in njih spoved. Drugo jutro sv. obhajilo ^ rarkftv Tflfinp PAln* Od začetka sv. misijona do zveršenja bil je^flenik po vsej fari Drugi dan zveččr začela se je spoved za odraščene, in -tukaj se je vidila vnema za rešitev duše, da sam svojit cljudi nisem več poznal. Čakali so v cerkvi po dva dni, in tudi po več. Prav mnogi po celi dan niso nič vžili, tudi čez noč so sedeli pri spovednicah boječi se, da jim drugi ne prevzame mesta, iflkE**" ttA kQf 20 ur . Spo vedo vali so se s tako gorečnostjo, da ni bilo treba posilao iz njih kopati, temuč sgmisoo^fniftn «tare rane. Pomagali so sosedni gospodje! Bog jim plačaj! Da si vidil naše ljudi na dan pridige za odpuščanje, kamorkoli so šli, klicali so nasproti, da si vse ^ndpustč, da je vse staro pozabljeno. Ko smo šli s procesijo in vračaje se srečevali žensko versto, so ženice *samo pri pogledu misijonskega križa začele jokati. »Opisati vsega ni mogoče; očito se je pokazalo, da vsa vnema in gorečnost ni bilo človeško djanje, ampak posebna milost Božja, ki spremlja sv. misijon. Saj nauke in resnice, ki so jih gg. misijonarji razkladali, ljudstvo zmiraj sliši s prižnice, — pa vendar dozdaj je bilo bolj merzlo, a zdaj tako navdušeno. Hvala Bogu i Upam, da gorečnost ni samo memogredoča, ampak da se bo ljudistvo v marsičem poboljšalo. Priča mi je praznovanje nedelj, ko so pri dopoldanski in popoldanski Božji službi cerkev povse napolnili, kakor sicer le velike praznike. Tudi sem videl mladenče, katerim poprej z vsim prizadevanjem nisem mogel v roke vtisniti moleks, zdaj pa z molekom v rokah moliti rožni venec pri sv. maši. ■laške liberalce podpihal, da so Araceli ugrabili. Nova Lnaprava utegne še veliko več sadu roditi. Celi svet namreč bode zdaj priravnal v Rimu novo hišo, novo po- slopje ter samostan in visoke šole. To bo gotovo pripomoglo, da se bode red sv. Frančiška še bolj razširil, vterdil ter novih moči si pridobil. K temu pa bo treba tudi pomočkov. V velikih mestih so stavbarije silo drage, in že so razne redovne provincije veliko zložile, da se je zidalo poelopje. Ker pa v sedanjih slabih časih tudi ti ne morejo pomagati toliko, kakor bi radi, torsj se včliki prednik pieč. P. Bernardin Portu-Romatinski obrača tudi do tretjered-nikov in tretjerednic, da bi tudi le-ti po svoji zmožnosti pomogli k tej napravi, ki tiče blagor vesoljnega redr, pa tudi, ds bi zvesto molili za njen vspčh. Ako bi vsak izmed teh le vsako leto kaj malega daroval, upajo, da v kratkem čaau bi se zmagali vsi obilni stroški. Sv. Anton Padovanski je velik svetnik, ki ga ljudje v mnogih stiskah na pomoč kličejo, — le-ta je patron tč naprave v Rimu, in gotovo se bode hvaležnega ska-zoval tistim, ki bodo k temu velikemu delu kaj pripomogli. Godijo se pa tudi velike prošnje za dobrotnike, ker vsak torek je sv. msša zanje na čast sv. Antonu Padovanskemu, in druga sv. maša sa žive in mertve dobrotnike vsak četertek. Ravno zdaj „Danica" v drugem daljšem spisu naznanja, kako strašne muke je red sv. Frančiška Seraf. terpel v Sveti deželi ter kolike zasluge ima za ohranjanje sv. vere v ucih krajih. Znano je tudi, da je red razširjen, djal bi, po vsem svetu, in je tedaj silo važen sploh za sv. Cerkev; torej bi bilo tudi lepo, ako bi še drugi katoličani, ako tudi niso v serafskem redu, kaj storili za omenjeno napravo, ki tiče vse katoličanatvo. Dva skrnnivca dne Gospodovega. Eden laških delavcev, v službi pri početniku nove ceste, delal je tudi v nedeljo. Ravno med božjo alužbo je peljal, rogovilako, kar je najbolj mogel, ter ? veliko nejevoljo vseh vernih, težak, s Kamenjem naložen voz mimo Božje hiše. Duhovni paatir je omenil to pohujšanje na prižnici ter akazoval Božjo pravičnost, kateri oskruno-vavci nedelj nikoli ne odidejo. To pot kazen ni dolgo čakala. V nedeljo je eden njegovih konj napčno na stran stopil in nesrečnež je bil v brezno pahnjen. Se-le čez 7 ur so našli mertvo truplo. — Priden kristjan, slaboten bolehav mož, se je podal v nedeljo s pritežnostjo v cerkev k sv. maši, ter da bi prejel tudi ss. zakramente. Slaboveren sosed, kateri je namesto tega na svojem vertu delal, ter se s tem pečal, da je drevesa obrezoval, se je norčeval s pobožnim sosedom ter mu zaničljivo rekel, da bolje stori, ako doma ostane, io ne hodi v cerkev. — Revež mu mirno odgovori, da naj za ujega ne skerbi, on pa (namreč, šaljivecj naj gleda, da se mu ksj ne prigodi na lestvi, in dobri mož gre v cerkev. Komaj da je prišel do cerkve, se zasmehovavcu in skruuivcu nedelje leetrica zlomi. Padel je na tla in hudo pobitega so vzdignili Pa prišel je vendar k zavesti ter je imel še veliko milost, da je spoznal svojo pregreho. Imel je še toliko časa da je ljubega Boga prosil za odpuščanje ter skesano pred svojo smertjo prejel zakramente za umirajoče. Kdo lenobo pase? Nekaj za novo leto t V neki večerni družini imenitnih gospodov (kakor je znano eo, »imenitni* gospodje večinoma liberalci; zakaj ? to pustimo), v kateri je ravno tudi bil dobro misleč in pošten profeeor, nsnssel je — as — govor na samostane. »Taki samostani,11 pravi eden gospodov, „so meni poč po volji, Iger se dela v prid Človeštva, tako imenovani premišljevalni samostani pa, Iger se nič ne dela, kakor le moli ali kaj pobožnega bere in premišljuje, so meni zmirom zoperni in cenim jih za kraje, kjer se lenoba pase. Tem besedam so drogi precej splošno priterjevali. Le profeeor ni bil tega mnenja; rekel je: »Dovolite mi gospod D., da Vas nekaj vprašam: Kaj pa je prav za prav po vaših mislih delo, sli da rečem, opravilo, za kar naj čas obračamo?* — D.: Jeet bi djal, da delo je to, s Čimur si kaj prislužimo in s čimur človeštvu ksj koristimo." — Profesor: „Prav; tedaj bote tndi priterdili, da svoj čas najbolje porabi, kdor si največ prisluži in človeštvu največ koristi." — D.: „Kaj pa,da.* — Profesor: »Prav tedaj: Posvatnjaki prislužijo si s svojim delom in opravilom denarja, morebiti veliko denaija; rodovniki pa, kateri služijo Bogu z molitvijo in pobožnostjo, prislužijo si s tem tudi nekaj,sicer ne denarja, ampak zasluge za večnost, in ko so posvetne zasluge minljive in jih gotovo smert konča, ostanejo zasluge redovnikov za vso večnost, pripravljajo jim stanovitno in vedno srečo. In ker se tako rado povdarja, da omenjeni redovniki človeštvu nič ne koristijo, bi jaz vender pred vsim vprašal: Se li posvetnjaki pri svojih kupčijah, tovarnah i. t d. res ozirajo oa blagor bližnjega? Ali jih ne vodi večinoma le edini lastni dobiček? Ako se pa potem po pravici zahteva, da mora vsak svojemu bližnjemu koristiti, gotovo mnogo koristijo tudi premišljevalni redovi človeštvu a svojimi pobožnimi priprošnjami: milosti in darovi Božji, katere človeštvu izprosijo, so brez dvoma veliko več vredni, kot najbogatejši dohodki tovaren in človeških naredb." Če tudi se gosti povsem niso s tem vjemali, mu vendar niso nič pravega vedeli odgovoriti. In profesor je še pristavil: „Oni, kateri sicer nobenih posebnih del in opravil ne opravljsjo, pa se v resnici kristjansko živeti prizadevajo, v resnici nikakor niso lenuhi; pač pa zaslužijo oni ime lenuha, kteri sicer veliko delajo in se trudijo za pozemeljsko življenje, pa zamudš to storiti, kar je potrebno, namreč, pridobiti si srečno večnost." Tako piše »Missionsbl." Smelo bi se še tudi to pristaviti, da marsikteri teh liberalcev, ki obirajo redov-ništvo, češ, da lenobo pase, dostikrat še takrat po kavarnah, kerčmah in drugod lenobo pasejo, ko jih terda dolžnost veže koristiti bližnjemu, ki mora na njih milost čakati, kakoršno pritožbo smo ravno une dni slišali z nekega kraja. Razgled po svetu. Amerikansko. (Spomin na perve misijonarje v amerikanski Indiji.) Pri sv. Jožefu (Ottertail. Co. Minn.) obhajala je katoliška občina 4. dan malega serpana na spomina vredni način; kajti ne le z razveseljevanjem, kakor je ta dan navada, ampak tudi s spodbudnostjo hoteli smo ta dan združiti. In vse to smo dosegli z napravo male veselice, katere dohodki so bili namenjeni za lepe šipe pri cerkvi, ker je prošnje toča po polnoma razbila. Vse to smo dosegli po obilni vdeležbi naših udov. Podučljivi del naše veselice je bil nasledek tega, da so benediktinke do konca pervega leta svojega šolatva našo mladino tako lepo izurile, da se je pred izbrano srenjo verlo skazovaia z raznimi govorčiki, igrokazi, kakor tudi s petjem. Pri tej priliki obhajali smo tudi spomin na perve misgonarje v severni Minesoti. To je bilo nadaljevanje velikanske slovesnosti, katera je bila pri sv. Klavdiju 20. maja t 1., kakor nam sporočnje „Nordstern." Pri elovesni božji službi spomiojali smo se pervib časov cerkvenega življenja v neverni Minesoti; sej prava prostost in resnična omika je zastavljena le na luč sv. vere in na keršansko izrejo. Pred 33 leti, v katerem čoeo jo-oče pire prišel v severno Minesoto, so trge ve* liki indgaoeki rodovi tsvali po vsi deželi: ishsdoje od Misisipa bili so hrabri Či^evet Indijam, sohedoje od Mi-sisipa in južnjetfa Sauk-Rivera bivali so bojeviti 8iuti. Severno od Sank Rivera in zahodnje od Misisipa živeli so pa miroljubni Vinnebadži. Tu najdemo tri katoliško misijonaije delujoče med tremi različnimi indijanskimi rodovi. Med Sioux-Indganci pri av. Pavlu delal je sedanji nadvodja pri sv. Pavlu oče A. Ravoui, kateri jo bil 5. pros. 1840 v Dubuque-u posvečen. Pervi škof v sv. Pavlu bil v. č. g. Jožef Cretin, ki je prišel 2. julija 1851 k sv. Pavlu. Leta 1852 prišel je tudi visokospoštovani misijonar Fr. Pire k sv. Pavlu. Mesca julija šel je v Crow Wing, glavno mesto Čipeva-Indijancev, kjer je oatal do leta 1873, in se je potem zavoljo starosti vernil v svojo domovino. Zadnji dve leti svojega bivanja v tej deželi preživel je zavoljo bolezni večji del v Rich- Prairie, Morrison. Go. Iz Crow- Wiog-a obiskaval je oče Pire misijone na vse strani, in ker mu ni bila samo izročena skerb za Indijance, ampak tudi za bele naselce, je njegovo misijonsko delovanje v severni Minesoti velikega zgodovinskega pomena. Mnoga sporočila pošiljal je v časnike, ter vabil potnike v svojo okolico. Spisal je tudi knjižico z naslovom: „Die Indianer in Nord- Minesota, ihro Lebensweise itd." V tej knjižici se nahajajo sledeče besede: Ko sem prišel zdrav v deželo Atchison v 8 ta o o vil sem takoj pervi indijanski misijon v deržavi Minesota v Crow Wing-u, in sem na ugodnem kraju zidal lepo cerkev, kjer so divjaki pri mojem prihodu plesali iz veselja, da so mnogo Sioux - Indijancev umorili, in se nad plenom radovaii. Pobožni kupec Klemen Beaulieu prišel mi je 30 milj daleč naproti, in je tožil, da ga to zelo žali, ker mora pervi misijonar priooojem ptihodo vte kraje, koj na teleti na Indijance pri neumnem mališkem plesu. Jaz som mn pa odgovoril, da mi to pri zaupanji v Boga ne dela nikake bridkosti, temveč upam, da na ravno tem kraju, kjer še zdaj malikovavski boben satanu k daritvi bobna, se bodo v enem letu Bogu na čast in hvalo cerkvene pesmi na glas prepevale, in to se je meni v tolažilo tudi res zgodilo, ker nova cerkev bila je vsak dan od rujavih in belih kristjanov, kakor tudi od kerstnih učencev obiskovana. Drugi indijanski misijon je misijonar Pire vstanovil 1. 1853, dva dni hod4 dalje proti vzhodu, ob Mille— Laks-u, kjer je kerstil slovečega glavarja naroda Cip-venskega in znatno število njegove trume, io novo cerkev dozidal do krova, pa je ni mogel dozidati, ker ni bilo pomočkov. Framasenska posastaest! Nimski škof Besson je bil od kuTtifeMnlatra dobil povelje, da mora do 1. pro-senca 9 župnikov prestaviti, če ne, se jim bo plača ustavila. Ob enem je prefekt to žuganje naznanil po časnikih in je tudi imena župnikov imenoval. — Skof pa je ministru odgovoril, da vlada se je o druzih časih po zaupljivi poti s škofom porazumela, če je imela vzroke prositi za prestavo kacega župnika. Tako so se zamogli slišati tudi nasprotni razlogi, župniki so imeli priliko opravičevati se. »Dandanes je druga. Toženi smo, no da bi kaj od tega zvedili; obsojeni brez pravde, in obsodba se zverši tebi nič — meni nič! Zatožbo, preiskavo, obsodbo in zveršitev: vse to zvemo en dan, v en hip. )l» skrivnem smo za toženi in obsojeni; očitno pe so zgodi zverfiitev obsodbe. Tsko počenjanje nsm ne more po folji biti/ Kdo no vidi, de freneooki sodniki v frsg-mavffcrskih rokovicah so vse drogi mojstri kot so bili 2feroni, Dioklecijani, Domicijani itd., ki oo voodor nedolžne kristjane poprej preiskovali in sodili, predno so jih trinožili I ... Liberalizem, fsj te bodi I Čudne človekoljubnost „GermaniaM naznanja, da prusaki tudi celo 7letno deklico Marjano Tomaszak preganjajo iz Prosijo. In kaj so vso počeli s tem nbogim •otrokom! Deklica je sirota, ki ima le So mačeho, očeta ne več. Celi teden so policaji vsak dan hodili v hišo prašat po otrokn, da bi ga odpeljali na Poljsko. V Nedeljo nedavno je deklica bežala na polje od straha, da bi je policaj v šoli ne zagrabil. Pol dnč je prebila za nekim plotom. Od strahu in mraza je zbolela. Pri vsem tem policaj pride in jo hoče odpeljati. »Mati, mati. no pustite me odpeljati, ne grem na Poljsko; pri Vas čem ostati !u je otrok klical. Mati je „landrathua naznanila, n to bo tudi nekaj lepega. Ali če kakor vojak pride k revežu na „sekacijon," bo pomnil, da tudi njemu je pred kratkim za krajcar terdo predlo. Fcm.) —- Čast. g. Fr. Boncelj 3 gld. Za zvonove v Sarajevem: Fara Rova (oddano v kn. šk. pisarni) 10 gld. — Dar Kranjsko-gorske fare po č. g. župniku BI. Arteljnu 30 gld. — Fara Dolenja vas 9 gld. — Kamniška fara po pn. g. deka J. Oblaku 69 gld. 40 kr.; J. O. 10 gld. Neveljska fara 5 gld. Za Dolenjce s točo poškodovane: Fara Bohinjska Bistrica 70 gld. po č. g. župniku J. Mesarju s pristavkom: „V razdelitev med v. č. gg. Dolenjske župnike za farmane poškodovane po povodnji." (Op. Denar bodemo oddali v kn. šk. pisarni. Vr.) Za sv. Detinstvo: Prečast. g. mestni župnik, J. Rozman 10 gld. — Gosp. Johana Kotnik 1 gld. — Z Dražgoš l gld. Za sv. Očeta: Z Dražgoš 1 gld. Za poSkodovane po povodnji na Gorenjskem: Fara Rova 7 gld. Za hišo kat. družbe rokodelskih pomočnikov: A. S tarč 10 gld. Za bratovšino ubozih duš v vicah: Po č. g. M. Ma-lenŠeku 2 gld. Za oltar sv. Antona v Stangi: Neka družba 2 gld. Pogovori z gg. dopisovalci. G. Šim. v Št. J.: Intencije poslane. — P. H. v. N. m.: Z veseljem, kadar drago. — G. G. v S.: Skoda, da sa ta pot preposno, pa vse pride prav. Omenjeno se spolni, kar koli bo moč. Pozdravljeni! Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jeief Blanikevi nasledniki v Ljubljani.