PLANINSKI VESTNIK
ROBLEKOV DOM POD BEGUNJŠČ1CO (1657 M) OSKRBUJE FANI VENE
OSKRBNIŠKI TRIO V KARAVANKAH
IVANKA KOROŠEC
Roblekov dom je ena od naj privlačnejših planinskih točk v Karavankah. Tudi tisto sončno majsko nedeljo je bilo vse polno obiskovalcev. Koča sicer še ni bila redno odprta, vendar je oskrbnica prihajala vsak konec tedna in jo gostoljubno odprla za številne planince. Koča stoji na zahodnem grebenu Begunjščice, ime pa nosi po lekarnarju Hugonu Robleku, ki je poleg drugih znanih mož polagal temelje našega planinstva. Kočo oskrbuje PD Radovljica, odprta je od sredine junija do konca septembra. Dostopi so možni iz Begunj oziroma Drage, prek sv. Petra, iz Rod in mimo Sankaške koče, bodisi na preval Smokuški vrh ali iz Pod-[jubelja čez Preval mimo studenca Roža ali od Planinskega doma na Zelenici.
PRVO PLANINSKO OSKRBNIŠTVO
Oskrbnica je letos Fani Vene iz Sela pri Žirovnici, Pomaga ji mož Anton in tudi vnuček Rok. Gospa Fani je pred upokojitvijo delala v Planiki na Breznici, mož pa pri Gradbincu v Kranju. Kar oklevala sta, ko sta videla razpis PD Radovljica. Kdove, ali bi se tudi odločila za tako radikalno spremembo življenjskega sloga, če ju k temu ne bi spodbudil njun zet Brane Zupančič, navdušen gornik in mladinski vodnik pri P D Radovljica.
Gospa Fani je nadvse zadovoljna z Robieko-vim domom.
"Oprema je v redu, posebno kuhinja je dobro opremljena. Ima vse potrebno, posoda je nova in dovolj jo je.«
Tako se bodo njene kuharske spretnosti, ki so se do zdaj kalile le v družini, izkazale tudi tukaj. Vendar je prav dosti lagodnega življenja tukaj ne čaka.
»Še sreča, da je bil pred nedavnim dež. Sedaj imamo okrog dva kubika vode,« je povedal Anton, Fani pa ga je dopolnila: »Za prvo čiščenje smo uporabili vodo, stopljeno Iz snega, ki je ležal še tod okoli. Tako smo precej vode privarčevali. Sicer pa smo glede vodne oskrbe odvisni izključno od kap niče.« Kuhinja ponuja v glavnem enolončnice - joto, ješprenj in podobno. Z mesom stane 300 SIT. Prenočišča so 400 tolarjev za člane in 800 za nečlane, na skupnih ležiščih pa 300 oziroma 600 tolarjev.
Oskrbnica je bila pred začetkom sezone na seminarju, ki se ji zdi prav koristen, saj se je seznanila z mnogimi uporabnimi stvarmi. Žal
pa z rjuhami, ki naj bi jih planinci nosili s seboj, na Robleku še ne prakticirajo. Perejo res ne tu, ampak vse odnašajo v dolino. Treba pa jim je priznati, da dosledno upoštevajo priporočilo, da se v koči ne kadi. Če že ravno dežuje, potem kadilcem dovolijo kaditi v veži, sicer pa samo na prostem. Bravoi
Gostje so tokrat prihajali z vseh strani, vendar na začetku sezone še niso bili prepričani, ali bo koča že odprta ali ne; zato so hrano večinoma nosili s seboj.
OČIŠČEVALNA AKCIJA
15, maja je Mladinski odsek pri PD Radovljica organiziral čistilno akcijo. V dejavnost Mladinskega odseka PD Radovljica je vključenih okrog 60 osnovnošolcev v Lescah, Radovljici in Mošnjah. Poleg planinske šole so značilni tedenski sestanki v radovljiškem gasilskem domu. kjer se dogovarjajo za hojo v gore. Vsak drugi teden popeljejo več kot 40 otrok na izlet, pozimi nekoliko nižje, od pomladi naprej pa tudi višje. Čistilno akcijo na Robleku je izpeljal načelnik odseka Brane Zupančič, zet oskrbnice Fani, skupaj z gospo Marjeto Rojnik, učiteljico iz osnovne šole v Lescah. Gospa Fani je povedala, da se je zbralo 42 otrok in 7 odraslih planincev. Med štiriurno hojo prek Sv. Petra in Poljske planine niso našli veliko smeti; nabrali
Oskrbniikl trio v Robtekovsm domu pod Beguo|4£lco
PLANINSKI VESTNIK
so jih le dve vreči. V poraščenem bregu pod kočo na Robleku pa je ležalo zelo veliko embalaže brane in pijače, steklovine in pločevine. V okrogli uri so marljive roke pobrale za 120 polnih v reč odpadkov, iz grmovja in skalovja so potegnili tudi nekaj večjih kosov odvrženega materiala. Gospa Fani obljublja, da bo njena skrb med drugim čistoča okrog doma. V koči so tudi plakati, s katerimi opozarjajo na odnašanje smeti v dolino. Lani jih je tja nosil nosač, tokrat pa so vreče odpeljali s helikopterjem. Bilo je kar 120 vreč in nad tem bi se morali zamisliti tudi prejšnji oskrbniki, ki pa jih ni bilo na čistilni akciji.
Medtem ko sem govorila z gospo Fani, je vnuk Rok sedel pri mizi in igral z enim od obiskovalcev igrico »štiri v vrsto«. O, velik je že, jeseni že pojde v šolo! Ima že polovico transverzale narejene, ker ga očka povsod vzame s sabo. Stari mami rad pomaga, pripraven je za vse. Med drugim sem videla, da je bil tudi blagajnik: medtem ko je njegova stara mama natančno in vestno zapisovala izkupičke na list, je on urno splezal na zaboj za drva, ker bi bil sicer premajhen, vzel od gosta denar skozi okence v kuhinjskih vratih, nato splezal z zaboja, položil denar v miznico. ga lepo sortiral in potem vrnil potreben drobiž.
Z gospodarjem koče Jožetom Maroltom se
gospa Fani dobro razume, prav tako tudi s pomočnikom Tonetom Tomšetom Dobava hrane in materiala poteka v redu. Večje stvari -pijačo, moko, sladkor - vozijo s helikopterjem, druge stvari pa sproti s konjem. Kar je administracije, opravijo zvečer, saj čez dan ni časa. Gospa Fani dobi 20 odstotkov od prometa. Vendar v gorah še nisem srečala oskrbnika, ki bi mu bil zaslužek edina in glavna stvar. Za gospo Fani je oskrbništvo sprememba, izziv, predvsem pa dober planinski zrak kot zdravilo za astmatične težave. »Če bo taka gneča, kot je danes, mi bodo popustili živci,« je mimogrede omenil Anton, »To je le začetna trema,« meni gospa Fani. Človek se vsemu privadi, posebno če vidi, da mu radi priskočijo na pomoč člani društva. Upa, da bo tako tudi v sezoni in v najhujših konicah. Njena največja želja je, da bi bili zadovoljni vsi, društvo in obiskovalci koče. Poslovili smo se in napotila sem se navzdol, Predno me je objel gozd, sem še enkrat pogledala nazaj na Begunjščlco in se spomnila Avsenikove pesmi: »Prelepa zelena Begunjščica, zame najlepša si od vseh gora...« Tako verjetno misli tudi gospa Fani, oskrbnica Roblekovega doma, čeprav je večinoma nima časa drugače opazovati kot izza štedilnika,
PRI FARJIH NAD PREPADI SE BAVŠKI GRINTAVEC ROSI___
BOŽANSKA PREDSTAVA V TRENTI
MARIJAN LIPIČN1K
Mmrn, kako slastni so takšni trenutki! Redki in kratki. Kakor odgovori modrega Nagasene, ki ga je kralj Mifinda izkušal. Čeprav ga je pretkani mogotec hotel le osramotiti, je moral vselej znova priznati: »Pameten si, Nagasena!« Pa je bito to pred več kot tisoč leti - kakor gore. ki ne priznajo let; če jih čas obrusi, jih naredi še lepše.
Kadar se navadni smrtniki podajo v gore, v starodavna bivališča planinskih vil in škratov, bajeslovnih bitij, katerih sita je vsem neznana, se njih srca tesnobno navdajo s hrepenenjem za njihovo nadnaravno močjo. Kakor plahi verniki, ki gredo v tempelj za novimi navdihi. Naše potovanje v julijski svet smo pričeli že v petek, 23. julija, da bi žejni lepot in srečni v omamni bližini nevsakdanjih prizorov zmogli prespati v Poštarski koči, tik pod Vršičem ali nad njim, kakor nekateri imenujejo storžič nad Suho Pišnlco ali drugi prelaz onkraj Kamnit-niče.
394 Ko smo se v planinskem zavetju znova prešteli,
nas je bilo avtobusarjev in hitrih prebežnikov z avtomobili skupaj okoli štirideset Marsikdo je še pred spanjem stopil na visoko razgledišče nad kočo, da je vdihnil košček vesolja ter uzrl zares škrlatno steno kraljičine oprave, ponosni Špik navpik in harmonikaško raztegnjenega očaka Prisanka, ki mu izpod Tuma curlja Slap pod Hudičevim žlebom, ki včasih pomežikne z enim, včasih z drugim očesom, a le tistemu, ki zna zbrati dovolj poguma in pregleda razbrazdano mu čelo, vse od Hudičevega stebra do Gladkega roba. Še Mojstrovka se je prizanesljivo bleščala, smejala, saj se je zdelo, kot bi v Robičju zagorelo; pa ni bilo tako hudo, le vršički so se vneli, pozlatili v zarji. Potem je oskrbnik kajpada zagiral na harmoniko - ne toliko za ples, bolj za veselje (In nihče ni vprašal za drugi TV Dnevnik) in pozaspali smo, da bi lahko zjutraj vstali, kot smo se zmenili, še pred zoro, preden divji petelini zapojo. Ujeta deklica nas je še s polža prti mi očmi pospremila tja doti v Zadnjo Trento, toda ob pogledu na Jalovčevo možato silhueto smo postali vsi do kraja budni, tudi tisti, ki so na tistih