_ Kardiolog Dragan Kovačić
g® o stanju v zdravstvu str. 26-27
NASA TEMA
Dimnikarski zakon po novem manj državne prisil
Najboljša Trstenjakova, takoj za njo Velenškova
St. 50 / Leto 71 / Celje, 15. december 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
* l/.jun DOOM'

Samo bralci Novega tednika lahko izkoristite ta kupon do 22.12.2016 v katerikoli trgovini Jager.
Prava paša za oči
AKTUALNO
Komu boste namenili delež dohodnine? str.
Čeprav se mesta, vasi in hiše že svetijo v praznični opravi neštetih pisanih lučk, gospodarstvo
je bila predstava Moskovskega cirkusa na ledu minulo soboto v knežjem mestu	po polzelska lastovka še
dobrodošla decembrska popestritev. Akrobacije, ki jemljejo dih, so polne adre-	. . Г . .
nalina že brez ledu, na drsalkah pa so zato še toliko bolj neverjetne. Kot tudi	kdaj poletela? str. 4-5
druge akrobacije, ki smo jim priča v naši državi, str 36 37
KULTURA
Nov Mohorjev knjižni dar
str. 10
LAŠKO
Še en neuspel natečaj za direktorja občinske uprave
str. 8
KRONIKA
Na udaru spet upokojenci,
zato ne nasedajte! str. 14-15
REPORTAŽA
Generatorke pomagajo starejšim in ranljivejšim skupinam str. 28
Foto: GrupA
ŽIVLJENJSKA ZGODBA
»Nimam se za rejnico. Sem mama.« str. 32
2109900081121
2
AKTUALNO
Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK
UVODNIK
Vse prednovoletne naloge
Ni jih malo, ki se zaobljubijo, da bo s 1. januarjem vse drugače kot doslej. Nobene prižgane cigarete več, manj ali nič čokolade, niti kapljice alkohola in nič brezglavega »žuranja«, namesto vsega naštetega pa več gibanja, več kakovostno preživetega časa s podmladkom, ki bo med obroki grizljal kolute korenčka namesto bonbonov ... A čas za te obljube samim sebi, ki so praviloma kratkega veka, bo še prišel. Zdaj je čas za obvezne predpraznične naloge oziroma razmisleke.
Še imate čas, da se na primer odločite, komu boste namenili pol odstotka svoje dohodnine. Izbor je velik in število organizacij, ki bodo vesele vaše odločitve in vašega denarja, je vedno večje. Vsako leto lahko svoj denar namenite do petim različnim ustanovam. Resda ne gre za velike zneske, a tudi tukaj velja: »Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača.« Toda še vedno se kar šestdeset odstotkov državljanov ne odloči za nobeno od organizacij in denar prepusti državnem proračunu. Ste res prepričani, da ga ne bi namenili raje nekomu po lastni izbiri?
Razmislite tudi, ali ste zadovoljni z dimnikarji, ki vas obiskujejo zdaj. Ker če niste, si lahko z novim letom premislite in izberete tudi morda koga iz štajerske prestolnice ali celo z Obale. Le da boste v tem primeru morali seči še globlje v žep in mu povrniti potne stroške.
Če vas je ob zadnji zdravniški stavki in razkritjih, da ob svoji polni zaposlitvi nekaterim uspejo še neverjetni postranski angažmaji, ki mejijo že na dejanja, opisana v kazenskem zakoniku, imelo, da bi si poiskali novega zdravnika, izvolite. To lahko storite že zdaj. Je pa zdaj, v tem trenutku, ko padajo tovrstni zdravniški dosežki iz omar, trenutek za ta korak morda še primernejši.
Če ste med temi, ki imajo redno službo za nedoločen čas, si verjetno že preračunavate, katere dneve boste v letu 2017
vzeli dopust,
Prihodnje leto ponuja kar da bostedoma
dlje časa. Pri-
neka] ugodnih »premostitve- hodnje leto nih« dopustniških dni.	namreč p°nu'
ja kar nekaj ugodnih »premostitvenih« dopustniških dni, s pomočjo katerih boste lahko pustili službene skrbi ob strani. Če pa niste med temi srečneži in iščete službo ali se borite za njen obstoj, držim pesti za vas. Trenutno ne kaže nič dobrega s polzelsko lastovko. Če se mi trenutno uradno še retorično sprašujemo, ali bo še kdaj poletela, je jasno samo to, da je denar, ki je Polzeli namenila država, odletel iz enega državnega žepa v drugega. Na Furs. Delavci od tega niso imeli nič.
So pa tudi prijetnejše predpraznične naloge. Recimo ta, da pridete tik pred božičem na zvezdo v središču Celja in zavrtite naše kolo sreče. »Ah, ne, jaz nimam nikoli sreče,« je komentirala ena od obiskovalk našega nedeljskega dogodka v Vojniku. Povedala sem ji, daje tokrat sreča neizogibna, ker vsaka številka zadene. »Ne, to pa zagotovo ni res,« je vztrajala. A naposled je tudi sama zavrtela naše letošnje predpraznično kolo sreče in na naši stojnici prevzela krasno nagrado. »Tega danes ne doživiš nikjer več,« mi je po prevzemu nagrade priznala in dodala, da ji je sreča tokrat prvič potrkala na vrata. Samo odpreti jih je morala.
ČETRTEK 1	1 PETEK
4	✓ ir 2 СУ
SOBOTA I	I NEDELJA
2	3
■-3	-5
Junckerjev sklad rešitev tudi za občine?
Predstavnik Evropske komisije v Sloveniji na obisku pri celjskem županu Bojanu Šrotu in v Klubu podjetnikov Zlatorog Celje
Celjski župan Bojan Šrot je bil - tako kot večina slovenskih županov - ob obisku kritičen do izvajanja sedanje finančne perspektive. Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič je potrdil, da bo nepovratnega evropskega denarja v prihodnje v resnici manj. Možnosti za črpanje sredstev iz tako imenovanega Junckerjevega sklada pa prinašajo večjo dodano vrednost pri razvojnih projektih tako za lokalne skupnosti kot gospodarstvo. »Priprava novih, drugačnih projektov pa zahteva drugačen pristop in tudi drugačno razmišljanje,« je poudaril Stančič.
V finančni perspektivi v letih 2007-2014 je Slovenija dobila približno 4,5 milijarde evrov, do leta 2020 je za našo državo predvidenih 3,6 milijarde. Kako bo z nepovratnimi sredstvi v kasnejših letih, se trenutno še ne ve, nedvomno pa se bodo sredstva zniževala. »Izziv za Slovenijo je trenutno, kako nadgraditi logiko nepovratnih sredstev. Izkušnje kažejo, da so se države članice tudi na podlagi teh sredstev v preteklosti odločale za finančno neupravičene in pretirano velike projekte, ki kasneje svoje funkcije niso upravičili,« je v pogovoru za Novi tednik in Radio Celje povedal Stančič. V izogib nepremišljenim odločitvam na lokalni ravni in slabo pripravljenim finančnim konstrukcijam je nova finančna perspektiva zastavljena drugače. »Cilj je, da bi pri financiranju pomembnih projektov usklajevali različne vire. Še vedno bodo pomemben del predstavljala nepovratna sredstva. Drugi del finančnih inštrumentov, kot so garancije in krediti, pa bodo omogočili večjo odgovornost pri načrtovanju posameznih projektov.« Kot je še dodal Stančič, je Slovenija že pred vstopom v EU dobila veliko nepovratnega denarja, ki ga je večinoma vložila v ceste in zidove. »Še vedno bomo potrebovali šole in
Zoran Stančič in Bojan Šrot
vrtce, vendar si moramo odgovoriti na vprašanje, kako z mehkejšimi vsebinami dati večjo dodano vrednost našim naložbam. Dober primer je Celjski mladinski center s svojim hostlom. Denar je bil vložen tako v zidove kot v nova delovna mesta in nove vsebine, ki so obogatile širšo skupnost.«
Kot primer dobre prakse evropskega financiranja je župan Šrot izpostavil čistilno napravo in nadgradnjo
kanalizacijskega sistema. Ob Savinji so bila namreč zgrajena črpališča, ki so preprečila dve poplavi v tem delu mesta.
Več denarja za mala in srednja podjetja
Med glavnimi nameni Junckerjevega programa sta spodbuditev gospodarske rasti in ustvarjanje novih delovnih mest. Možnosti, ki jih na tem področju prinaša evropsko sofinanciranje, je Stančič predstavil tudi celj-
»Podjetniki točno vedo, kakšne so njihove priložnosti in kakšni izzivi. Tega uradniki ne moremo vedeti. Imajo pa običajno tehtne podatke in prepričljive zgodbe. Doslej žal nismo imeli primernih finančnih vzvodov, ki bi njihove ideje in vizijo tudi podpirali. Med zelo dobrimi ekonomskimi kazalci v Sloveniji je najslabša ravno raven investicij. Razumljivo je, da so investitorji previdni, vendar pa morajo biti tudi odločni, ko se pojavi priložnost,« je povedal Stančič.
skim gospodarstvenikom. Za naš medij pa je pojasnil, da so smernice nove finančne perspektive prijaznejše predvsem do manjših in srednjih podjetij. Nekateri finančni instrumenti so financirani neposredno iz Bruslja, do drugih imajo naša podjetja dostop preko naših inštitucij. Slovenski podjetniški sklad ima na voljo 180 milijonov evrov, ki so namenjeni za spodbujanje investicij, nova
zaposlovanja, širitev trgov in razvijanje novih proizvodov. Ugodnejša posojila, ki jih sklad omogoča, so priložnost tudi za mnoga perspektivna začetniška podjetja. Spodbudna je informacija, da so na enem zadnjih evropskih razpisov med 95 evropskimi podjetji trije slovenski predstavniki dobili kar dva milijona evrov.
RG, StO Foto: MOC
Drugi januar bo znova dela prost dan
Misel tedna
Od življenja ne zahtevaj več, kot ti lahko da; to je edina pot do sreče.	(Ernest Vessiot)
Državni zbor je odločil. Z 61 glasovi za in 10 proti so poslanci 2. januar znova vrnili med državne praznike in dela proste dneve. Poleg celotne koalicije so predlog podprli tudi v opozicijski stranki Združena levica. V SDS so glasovali proti predlogu, poslanci NSi pa so se glasovanja vzdržali.
Anita Koleša, poslanka cionarnega, saj praznik zgolj vladne SMC, je ob tem de- vračajo tja, kjer je bil pred kri-jala, da ne gre za nič revolu- zo. »Še vedno smo sicer v fazi
varčevanja, vendar si dodaten dela prost dan zdaj lahko privoščimo. Glede na očitke, da gre za ukrep na vrat na nos, naj povem, da smo odločitev tehtali že več kot leto, kljub temu da je bila končna odločitev res sprejeta na hitro. Kljub vsemu pa mislim, da
prilagoditve nikjer ne bodo zelo težke. Niti v gospodarstvu, šolstvu, še najmanj pa v turizmu, kjer to odločitev toplo pozdravljajo.«
Jelka Godec iz SDS je bila med desetimi poslanci, ki so predlog zakona zavrnili. Kot pravi, je finančno stanje
AKTUALNO
3
Večina še vedno pol dohodnine prepusti
odstotka državi
Komu vi namenite svoj delež?
Delež ljudi, ki pol odstotka dohodnine namenja nevladnim organizacijam, iz leta v leto narašča. A še vedno ostaja pod tretjino, kar pomeni, da skoraj 5 milijonov evrov ponikne v državni proračun. Že leta 2007 se je država odločila ljudem pustiti možnost svobodne odločitve pri drobcu dohodnine. Pol odstotka tega zneska lahko vsak zavezanec namesto v državni proračun nameni drugam. Lahko svoji priljubljeni nevladni organizaciji (a le s seznama, ki ga vsako leto določi vlada), politični stranki ali verski skupnosti. Večina od skoraj pet tisoč potencialnih prejemnikov je dobrodelnih, nevladnih organizacij.
Vsak dohodninski zavezanec lahko od leta 2007 dalje pol odstotka svoje dohodnine nameni za javno koristne namene. Med potencialnimi prejemniki so večinoma nevladne dobrodelne organizacije. Z donacijo lahko državljani neposredno prispevamo k boljši požarni varnosti, k več prehranskim paketom za ljudi, ki živijo v revščini, za počitnice otrok iz socialno šibkih sredin, za lokalni šport ali kulturo, za pomoč živalim oziroma društvom, ki skrbijo zanje ... Vsak lahko
Akcijo »nulapet« so že podprli številni znani obrazi in glasbeniki, denimo glasbene skupine Modrijani in Mi2, voditelja Jože Robežnik ter Denis Avdić, raper Smaal Tokk in drugi.
izbere do največ pet organizacij, lahko eno samo, in s tem pol odstotka svoje dohodnine nameni za njihovo delovanje. »Takšna donacija ga ne stane nič, saj gre teh pol odstotka sicer v državni proračun. Še vedno pa večina zavezancev, približno 60 odstotkov, tega dela ne nameni nikomur in tako ostane neizkoriščenih za skoraj 5 milijonov evrov dobrih namenov in projektov, ki vsem nam olajšajo ali popestrijo življenje,« pravi direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) Goran Forbici.
Zaradi nepoznavanja tega dela slovenske dohodninske zakonodaje so se v centru odločili, da vzpostavijo projekt oziroma akcijo »nulapet« in o možnostih obvestijo čim več Slovenk in Slovencev. »Morda ljudje menijo, da bo denar država ali občina najbolje porabila v skupno korist, morebiti se s tem ne želijo ukvarjati ali pa za to še nikoli niso slišali. Veliko jih meni, da je posto-
Po podatkih CNVOS imata podobno ureditev Italija in Poljska (pol odstotka dohodnine), dva odstotka pa je mogoče nevladnikom nameniti v Romuniji, Litvi, Madžarskem in Slovaškem.
MESTNA TBŽNICfl CELJE
domače dobrote sredi mata
C.
vem,
KAJ JEM! ggRjft
— PRIDELANO DOMA —
WWW.SIMBIO.SI I W
v državi še daleč od tega, da bi si opuščanje varčevalnih ukrepov lahko privoščili ali da bi si tak ukrep v poplavi kritičnih točk prednostno obravnavo sploh zaslužil. Na namigovanja, da bi poslanci lahko za uravnoteženje tehtnice ukinili 15. avgust - praznik Marijinega vnebovzetja, pa Godčeva odgovarja, da je takšne govorice v parlamentu slišala tudi sama. »Prepričana sem, da praznični 2. januar
služi zgolj v namene bližajočih se volitev, kar pa se ukinitve 15. avgusta tiče, sem prepričana, da lahko doživimo tudi to.«
Kakorkoli že, ponedeljek, 2. januarja 2017, bo znova dela prost dan. To gotovo ne bo všeč vsem. Pravijo pa, da so zaradi tega najbolj jezni prav tisti, ki so se najbolj jezili tudi ob njegovi ukinitvi.
StO
pek zapleten, vendar ni,« poudarja Forbici. Vse, kar je potrebno narediti je, da davčni zavezanec svoje želje zapi-
Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Prihodke si razdelijo država in lokalne skupnosti (občine) v razmerju 46 proti 54 odstotkom.
še na ustrezen formular, ki je dostopen na spletnih straneh finančne uprave (Fursa) in tudi na številnih straneh nevladnih organizacij, lahko ga osebno prevzame tudi na najbližjem uradu. »Izpolnjen in podpisan obrazec je nato treba samo ponovno dostaviti Fursu, to je vse.« In še to: izbire ni treba ponavljati vsako leto, ker velja do preklica.
Prehranski paketi ali počitnice otrokom
Za devetmilijardni državni proračun pet milijonov ni veliko, za civilnodružbene orga-
nizacije pa vsota vsekakor ni zanemarljiva. »Če bi teh pet milijonov evrov pretvorili v prehranske pakete, bi jih lahko kupili dodatnega pol milijona. Če pa bi jih pretvorili v počitnice za otroke iz socialno šibkih družin, bi na morje lahko šlo več kot 16 tisoč otrok,« je ponazoril Uroš Bonšek, predstavnik CNVOS.
Kdo so lahko prejemniki?
Seznam organizacij vsako leto potrjuje vlada na podlagi popisa, ki ga sestavijo pristojna ministrstva. Nanj se organizacije ne morejo prijaviti - so uvrščene ali pa ne. Samodejno na njem pristanejo dobrodelne ustanove ter vsa tista društva in podobne organizacije, katerih delovanje zakonsko spada pod javni interes, pojasnjujejo na CNVOS. To so splošnoko-
ristne ustanove (po zakonu o ustanovah), gasilska in ribiška društva s koncesijo, pa tista, ki opravljajo naloge zaščite in reševanja. Nekaterim ministrstva sama z odločbo podelijo status delovanja v javnem interesu, denimo humanitarnim in invalidskim organizacijam. Na popisu so politične stranke in verske skupnosti. Podrobnosti določa uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije. Kot še pove Forbici, je na seznamu možnih prejemnikov več kot pet tisoč organizacij.
Kdo dobi največ?
Lani so zavezanci denar namenili 4.814 različnim organizacijam, kažejo sveži podatki Fursa. Velika večina jih je prejela manj kot tisoč evrov, zgolj nekaj ducatov petmestne številke. Na vrhu je že dolgo Slovenska Karitas, ki je lani prejela 131.280 evrov, tik za njo so Rdeči noski s 101.464 evri. Tudi nasploh med prejemniki prevladujejo dobrodelne organizacije. Prva politična stranka na seznamu je SD na 26. mestu s 13 tisoč evri dona-cij, SDS pa na 31. s slabimi 12 tisoč evri. Vse druge so precej daleč zadaj.
LEA KOMERIČKI
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejmejo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje.
Med obstoječimi in novimi naročniki bomo na valentinovo,
14. februarja, izžrebali prejemnike čudovitih nagrad:
Naročam Novi tednik do preklica
□ Plačilo v enkratnem znesku namestoX evrov le 99 evrov za celo leto
Ime In priimek: E-poštnl naslov: Datum rojstva:
□ Plačilo v enkratnem znesku namestg^S^vrov le 49 evrov za pol leta
□ Mesečno plačilo 9,50 evra
Naslov, kraj: Telefonska številka:
Podpis naročnika:
Datum:
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo In hranjenje posredovanih podatkov skladbo z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Veljavnost akcije od 1.12.2016 do 31.1.2017.
4
GOSPODARSTVO
Bo polzelska lastovka še kdaj
SDH obtožuje bivšega predsednika uprave Marka Klemen-čiča, da je namerno lagal in kradel - Klemenčič vse očitke zavrača
Po mesecu in pol molka se je Slovenski državni holding (SDH), ki od poletja upravlja polzelsko tovarno nogavic, vendarle oglasil in razkril -kar je bilo sicer bolj ali manj znano že prej - da zanimanja zasebnih vlagateljev za do-kapitalizacijo Polzele ni. To najverjetneje pomeni konec tovarne, ki se je zadnji dve leti krčevito borila za obstanek. SDH je sicer upravi in direktorici Metki Hrovat naložil, da do ponedeljka, 19. decembra, predstavi nov program in sporoči tudi, kaj po insolvenčni zakonodaji družba sploh lahko stori. Ker je Polzela že bila v prisilni poravnavi, do marca prihodnje leto ne more vložiti novega predloga zanjo. Edina pot, ki ji v primeru insolventnosti še ostane, je torej stečaj.
Članica uprave SDH Nada Drobne Popovič pred prihodnjim tednom, ko bo Hrovato-va uradno predstavila predlog nadaljnjega (ne)poslovanja, o stečaju ne želi govoriti in poudarja, da SDH še vedno želi ohraniti zdravi del proizvodnje na tej lokacij in s tem ohraniti vsaj manjše število delovnih mest.
Resnosti položaja se zavedajo tudi v sindikatu. Mojca Stropnik, sindikalna zau-
pnica iz celjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, pravi: »Zavedamo se, da dela za vse ni. A ko bi ohranili vsaj zdravo jedro in vsaj pol zaposlenih. Navsezadnje je 80 bolje kot nič.« Potrdila je, da je večina zaposlenih že dlje časa na čakanju, a do so bili prejemki zadnja dva meseca redni in izplačani v enotnem znesku. Prav tako upa, bodo delavci 18. decembra prejeli plače; datum namreč sovpada z datumom, ki ga je kot rok za dokončno odločitev o podjetju postavil SDH. »Če bi pred prazniki ostali brez plač,
bi to bila resnična katastrofa,« dodaja Stropnikova.
Telefonska prodaja
V SDH pravijo, da bodo v teh dneh sami ponovno, s telefonskimi klici, preverili pripravljenost vseh potencialnih vlagateljev, ali bi odkupili vsaj posamezne dele družbe ter prevzeli tudi določeno število ljudi. Tudi sicer so, kot pravijo, njihovi telefoni vseskozi zasedeni. A s telefonsko prodajo za zdaj ni bilo uspeha. Čeprav ima Polzela, kar priznavajo tudi vodilni na sDh, kakovostne izdelke.
Kdo vse je reševal Polzelo?
V Polzeli se je v obdobju, ko se najbolj bori za preživetje, zamenjalo šest predsednikov uprav. Konec leta 2012 je vodenje prevzela Karmen Dvorjak, konec leta 2013 jo je za 14 dni zamenjal Robert Tomazin. Dvorjakova se je nato vrnila ter izpeljala prisilno poravnavo. Spomladi 2015 je odstopila, uradno iz osebnih razlogov. Nadomestil jo je Branko Krašovec, a ne za dolgo. Pred poletjem je vajeti za mesec dni prevzel Matjaž Trtnik, čez poletje je vskočil nadzornik Peter Kunstič, ta pa je nato v podjetje pripeljal Marka Klemenčiča. V tem času je država v podjetje (poroštva, subvencija, državne pomoči, dokapitalizacija, konverzija terjatev v kapital) vložila skupaj sedem milijonov evrov.
Klemenčičeva plača je bila previsoka
Kot pojasnjujejo v SDH, so nemudoma po pridobitvi položaja največjega upnika družbe Polzela avgusta letos in po dokapitalizaciji uvedli dodatno spremljanje poslovanja družbe. Ugotovili so, da so bila sredstva v celoti porabljena, in sicer za poplačilo zapadlih obveznosti Polzele do finančne uprave. Obenem pa naj bi bili že v prvih dveh tednih vzpostavljanja dodatnega nadzora ugotovili, da si je nekdanji predsednik uprave Marko Klemenčič izplačeval plačo, ki je bila za 40 odstotkov višja od plače, določene v pogodbi. »Glede na to kršitev je bil dosežen dogovor sporazumni prekini-
tvi pogodbe, Marko Klemen-čič pa je bil dolžan družbi povrniti vsa neupravičena izplačila,« so v sporočilu za javnost zapisali na SDH.
Klemenčič se je na te očitke odzval, jih ostro zavrnil in priznal, da je res prejemal za približno 10 odstotkov višjo plačo. »Skupaj je šlo za devet tisoč evrov, ki naj bi jih po dogovoru vrnil v treh obrokih. Dva sem že vrnil, manjši del mi je še ostal. Obenem sem se odpovedal odpravnini. Navsezadnje sem na napako sam opozoril SDH, od tam pa so me čez 14 dni poklicali
in me označili za >največjega gavnarja<,« pojasnjuje Kle-menčič in dodaja, da si je ves čas vodenja plačo nakazoval zadnji, šele, ko so bili poplačani delavci. Klemenčič pravi, da ga vložena kazenska ovadba, ki jo je na specializirano državno tožilstvo vložil SDH, ne skrbi in vztraja, da je o pre-plačilu sam obvestil lastnika, prav tako pa je denar v večini že vrnil, preostanek bo še do konca tega tedna.
Je Klemenčič zavajal ali SDH obupal?
SDH Klemenčiču tudi očita, da so bile njegove
Bosta Golte in Rogla kmalu dobila
^ ЛЧ\ / O I ^ C t I k O / Prva dokapitalizacija družbe Golte neuspešna, bo v drugem poskusu več I I V/ V vT I O 3 L I I I Iv vT ■ zanimanja? - Unior že dve leti prodaja svoj turistični program
Prva dokapitalizacija spomladi ni prinesla lastniških sprememb v družbi Golte in novega svežega kapitala. Tudi konzorcij občin, na kar so po malem računali v upravi podjetja, ni bil zainteresiran za lastniški vstop in model občinskega upravljanja. Ta se vse bolj uveljavlja v nekaterih drugih smučarskih centrih, tudi RTC Krvavec, ki je v lasti Uniorja, poskuša kupiti občina Cerklje. Poleg Krvavca zreško podjetje išče novega lastnika tudi za smučišče na Rogli in za terme v Zrečah.
Na Golteh se še vedno 3 milijone evrov posojila za
izgradnjo novega hotela na smučišču, vendar se je potem gospodarska kriza zaostrila, odplačevanja posojila v skladu s prvotno pogodbo pa je
ENERGETIKA CELJE
ukvarjajo z odpravo plačilne nesposobnosti, saj še nimajo sklenjenega dogovora z največjim upnikom NLB. Golte so pri NLB pred leti najele
PREKLOPITE na PLIN
za podjetje postalo preveliko breme. »Dogovorili smo se za moratorij na glavnico, obresti v višini 130 tisoč evrov pa smo doslej redno poravnavali. Plačevanje glavnice je bilo glede na trenutno zasedenost naših namestitvenih zmogljivosti prevelik zalogaj,« je povedal Ernest Kovač, direktor družbe Golte.
Kdo kupuje terjatve NLB?
Skupščina družbe je sredi novembra potrdila novo do-kapitalizacijo, pojavil pa naj bi se tudi morebitni kupec, pripravljen odkupiti terjatev, ki jo ima banka do podjetja Golte. Ernest Kovač je povedal, da ni seznanjen, s kom se NLB pogovarja o odkupu terjatev, pričakuje pa, da se bosta banka in potencialni vlagatelj uspela dogovoriti o prodaji terjatev. Banka ima sicer možnost, da svoje terjatve pretvori v lastniški delež, ena od rešitev je tudi reprogram posojila, o čemer se Golte tudi pogovarjajo z NLB.
Sprememba lastniške strukture na Golteh je v bli-
žnji prihodnosti prav gotovo neizbežna, saj sta največja posamična lastnika smučarskega centra hčerinski družbi Premogovnika Velenje. Znana pa je usmeritev Holdinga slovenskih elektrarn, da morajo vsa podjetja v njegovi lasti prodati naložbe, ki niso osnovna dejavnost podjetja.
Nezainteresiranost občin
V prejšnji neuspeli dokapi-talizaciji družbe Golte so tudi občinam ponudili možnost povečanja lastniškega deleža in da bi konzorcij občin Saša regije prevzel večinsko lastništvo smučišča. Podobno kot je to v Celju, kjer je lastnik podjetja, ki upravlja smučišče na Celjski koči, Mestna občina Celje. »Vendar so občine na tem koncu, razen Občine Velenje, v bolj slabem finančnem položaju, tako da našega predloga niso sprejele. Prepričan sem, da če bi Golte ležale v celjski ali velenjski občini, da bi delale po modelu občinskega lastništva. V podobni smeri gre razvoj tudi v Mariboru, kjer je del smuči-
šča na Mariborskem Pohorju v sosednji občini Hoče,« je povedal Kovač.
Sicer pa bodo letos na Gol-teh ustvarili za 1,7 milijonov evrov prihodkov, po nekaj letih jim bo morda poslovno leto uspelo končati pozitivno ali pa le z minimalno izgubo. »Že nekaj časa pri rednem poslovanju ustvarjamo več prihodkov kot odhodkov. Najbolj nas pestijo pretekla finančna bremena, tako nam ni ostalo nič denarja za razvoj, promocijo, nove trge,« je še sklenil Ernest Kovač.
Ne za vsako ceno
Novega lastnika bosta dobili tudi smučišči Krvavec in Rogla, vprašanje pa je, kdaj, in ali bo lastnik različen ali skupen, kot je zdaj. Prodajni postopek zreškega Uniorja, ene od zadnjih družb v državni lasti s seznama 15 podjetij, ki jih je leta 2013 takratna vlada namenila prodaji, naj bi kmalu stekel. Prvotni načrti so bili, da naj bi se Unior pred iskanjem strateškega vlagatelja za proizvodni del »znebil« svoje turistične divizije, v kateri so
Terme Zreče, smučišče na Rogli in hčerinska družba RTC Krvavec. Po neuradnih informacijah pa naj bi zdaj obstajal tudi interes za nakup celotne družbe.
Dobrih 6 odstotkov smučarskega centra Golte je v lasti propadlega velenjskega podjetja Toming-Consulting, ki je bil del poslovnega imperija Tomaža Ročnika. Stečajni upravitelj Gregor Bele je pred kratkim že objavil vabilo k oddaji nezavezujočih ponudb za nakup tega deleža.
Unior je svojo turistično dejavnost začel prodajati leta 2014, eno leto potem, ko je z dvanajstimi bankami upnicami sklenil pogodbo o programiranju približno 150 milijonov evrov posojil. V skladu s pogodbo bi moral do leta 2019 prodati smučišči Krvavec in Rogla ter Terme Zreče, s kupnino pa pokriti del dolgov. Že ob začetku prodaje je predsednik uprave Uniorja Darko Hrastnik napovedal, da družba tega svojega premoženja ne
GOSPODARSTVO
5
poletela?
V primeru stečaja tovarne nogavic bo Spodnja Savinjska dolina izgubila 220 delovnih mest. To sicer pomeni le 3 odstotke vseh delovnih mest v gospodarskih družbah celotne doline, a kar polovico delovnih mest v gospodarstvu občine Polzela.
izjave v medijih ob odhodu skrajno zavajajoče. »Zaradi zaščite ugleda družbe in tveganja izgube kupcev njegovih izjav takrat nismo želel komentirati. Je pa SDH na podlagi analize tekočih podatkov o poslovanju nadalje ugotovil, da doseženi rezultati družbe bistveno odstopajo od načrtovanih, ki so bili podlaga za odločitev SDH in Republike Slovenije za sodelovanje v postopku finančne
bo prodala na vsak način in za vsako ceno.
Zanimanje le za Krvavec?
Konec leta 2014 je Unior poslal vabilo več kot 30 morebitnim vlagateljem doma in v tujini, a je dobil le eno nezavezujočo ponudbo za nakup Krvavca. Oddala jo je občina Cerklje, vendar v Zrečah z njo niso bili zadovoljni. Občino so zato pozvali k izboljšanju ponudbe, a odgovora niso dobili. Za terme v Zrečah in smučarski center na Rogli pa ni bil opravljen niti en resen ogled. Zato je uprava Uni-orja postopek prodaje sredi preteklega leta začasno prekinila. Nov krog prodaje je začela avgusta letos, ko je objavila vabilo za prodajo svojega 98-odstotnega deleža v RTC Krvavec. Nezavezujočo ponudbo za nakup smučišča naj bi oddal eden od kranjskih podjetnikov. Ponudbo, tokrat zavezujočo, naj bi oddala tudi občina Cerklje, ki naj bi ji pri nakupu pomagal konzorcij lokalnih podjetnikov.
Kaj je s prodajo Term Zreče in smučišča na Rogli, ni znano. V Uniorju namreč pravijo, »da v tej fazi prodajnega postopka zaradi interesa vseh deležnikov ne morejo dati nobenega komentarja.«
ROBERT GORJANC
TANTA TNTTHAR
sanacije družbe,« navajajo pri SDH. »Izkazalo se je, da so bili poslovni načrti družbe, ki jih je pripravila takratna uprave, povsem nerealni, in da jih družba ni sposobna realizirati.«
Metka Hrovat, direktorica družbe, je oktobra obvestila SDH, da je pozitivno poslovanje Polzele možno zagotoviti, če bi družba ustvarila 7 milijonov evrov prihodkov letno, česar pa ni sposobna zagotoviti. Načrtovani prihodki za letos so bili 6,2 milijona evrov, po trenutni oceni pa naj bi jih bilo 4,2 milijona evrov. Klemenčič trdi, da bi, če bi ostal, zgodbo srečno pripeljal do konca. Navsezadnje je še avgusta imel pogovore s Huberjem, potencialnim strateškim partnerjem. »Očitno želi SDH poslati podjetje v stečaj in išče nekoga, na katerega bo lahko obesil krivdo. Drugače si vsega tega ne znam razlagati,« še pravi Klemenčič in dodaja: »Očitno so vsi vrgli puško v koruzo.«
TEA KOMERTČKT
Štore Steel kmalu z novim vodstvom
Marjana Mačkoška bo zamenjal Ivan Jurkošek - Mačkošek ostaja v podjetju kot svetovalec poslovodstva
Marjan Mačkošek od 1. januarja prihodnjega leta ne bo več glavni direktor podjetja Štore Steel. S funkcije, ki jo je opravljal 18 let, je odstopil na lastno željo. Lastniki so na seji skupščine, ki je bila prejšnji teden, za novega glavnega direktorja imenovali Ivana (Ja-nija) Jurkoška, domačina iz Štor, ki v jeklarni dela že dlje časa, trenutno pa je še izvršni direktor za področje prodaje. Mačkošek ostaja v podjetju kot svetovalec poslovodstva.
Odločitev Marjana Mačkoška ni »od včeraj«, o tem, da bo vodenje podjetja prepustil drugim, je razmišljal že dlje časa, še zlasti po lanskem maju, ko je bil izvoljen za predsednika Gospodarske zbornice Slovenije. Da bo v Štorah kmalu prišlo do kadrovskih sprememb, je dalo slutiti tudi imenovanje dveh direktorjev junija letos. Lastniki, med katerimi ima največji, 29-odstotni delež zreški Unior, so takrat na seji skupščine za nova direktorja imenovali komercialnega direktorja Tvana Jurkoška in tehničnega direktorja Borisa Kumerja, ki sta bila že prej člana poslovodstva. Z imenovanjem na novo funkcijo
Sklad se je odpovedal polovici kamnoloma
Stečajna upraviteljica CM Celje Milena Sisinger je znova pripravila predlog za prodajo kamnoloma v Veliki Pirešici. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov se je namreč odločil, da ne bo s tožbo dokazoval, da je polovica zemljišč v kamnolomu njegova. To pomeni, da je skladu prenehala izločitvena pravica, ki mu jo je stečajna upraviteljica sicer priznala, oziroma da se je odpovedal pravici do več kot 20 hektarjev zemljišč v Veliki Pirešici.
Prodajo kamnoloma, ki se je začela že pred več kot tremi leti, ves čas spremljajo zapleti, o katerih smo v preteklosti obširno že pisali. Potem ko prvi dve dražbi nista uspeli, je prodajo ustavil sklep inšpekcije za rudarstvo, da CM Celje, ker je v stečaju, nima več pravice za izkoriščanje kamnoloma. Ministrstvo za infrastrukturo je takšen sklep odpravilo. Letos pa je prodajo zapletel in jo zavlekel za več kot pol leta sklad kmetijskih zemljišč s svojo prijavo izločitvene pravice. Poleg vseh teh težav postopek zapletajo tudi pritožbe podjetja Voc Ekologija, ki je upnik CM Celje postal potem, ko je odkupil terjatve Banke Koper.
Milena Sisinger zdaj sodišču predlaga, naj sprejme sklep o ponovni dražbi, na kateri naj bo izklicna cena za celotni kompleks kamnoloma 7,5 milijona evrov. Na prvi dražbi, ki je bila junija 2013, je bila izklicna cena malo več kot 15 milijonov evrov, na drugi 9,5 milijona evrov, ko je upraviteljica zbirala nezavezujoče ponudbe, pa je bila najvišja ponujena cena 1,7 milijona evrov.
Med najboljšimi tudi delnici Uniorja in Cinkarne
Ljubljanska borza je ob zaključku leta nagradila borzne družbe, ki so najbolj zaznamovale leto 2016. Nagrado je dobilo šest družb in kar dve od njih sta s Celjskega.
V standardni kotaciji je nagrado za delnico leta dobil zreški Unior, v vstopni kotaciji pa Cinkarna Celje. Delnica leta prve kotacije je Petrolova, ki je dobila nagrado tudi za delnico z največjim porastom prometa. Delnica leta z najvišjim prometom je Krkina, največji porast tečaja je imela delnica Tntereurope, za člana leta pa je nagrado prejela Alta Tnvest.
TT
Marjan Mačkošek po osemnajstih letih zapušča vodilni položaj v podjetju Štore Steel, vendar ostaja v njem kot svetovalec poslovodstva.
sta dobila tudi polna pooblastila, ki jih je do takrat imel le glavni direktor.
Več kot trideset let na vodilnih mestih
Marjan Mačkošek, letnik 1954, v štorski železarni dela že več kot 40 let. V njej se je zaposlil takoj po srednji tehniški šoli in nato ob delu končal študij na mariborski strojni fakulteti. Na vodilnih mestih je že vse od leta 1984. Glavni direktor družbe, ki se je takrat imenovala Jeklo Štore, je postal leta 1998 in na tem položaju ostal tudi v času, ko je bila jeklarna v lasti švedske družbe Tnexa. Direktorsko mesto je obdržal tudi potem, ko so se Švedi umaknili in so največji
lastniki podjetja postali Unior, Kovintrade, Dinos in družba pooblaščenka Železar.
Med največjimi v državi
Štore Steel se uvršča med sto največjih podjetij v Sloveniji. Lani je s 102 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje zasedel 71. mesto. Na širšem celjskem območju se po velikosti uvršča na deveto mesto. Z izvozom ustvari 70 odstotkov prihodkov, največ jekla naredi za avtomobilsko industrijo. Čeprav je letos izdelal več jekla, bo zaradi nižjih cen na svetovnem trgu imel manjše prihodke kot lani. Kljub temu bo spet posloval z dobičkom.
Podjetje ima trenutno nekaj manj kot 530 zaposlenih. Mačkošek večkrat rad poudari, da sodi Štore Steel med največje zaposlovalce v regiji. V zadnjem desetletju je namreč 400 ljudi, ki so se upokojili, nadomestil z mlajšimi z višjo izobrazbo. Danes ima kar petina zaposlenih šesto ali sedmo stopnjo izobrazbe.
JANJA TNTTHAR Foto: arhiv NT (Sherpa)
Kdo bo kupil dolgove skupine Fori?
Družba za upravljanje terjatev bank je do 19. decembra podaljšala rok, do katerega bo zbirala zavezujoče ponudbe za odkup terjatev do velenjske skupine Fori in nekaterih njenih hčerinskih družb.
Gre za 23,6 milijona evrov terjatev, ki jih je slaba banka prevzela od NLB, Nove KBM in Abanke. Vseh dolgov skupine Fori, ki je v lasti družine Forštner in obvladuje precejšnji del velenjskega gospodarstva, je sicer 37 milijonov evrov. Največ, 13 milijonov evrov dolga, si je nakopalo podjetje Fori, sledijo Emo-Tech s 7,4 milijona evrov, Elvel s 4,7 milijona in Tekstilna tovarna Okroglica s 3,7 milijona evrov dolga. Poleg slabe banke so med večjimi upniki skupine še NLB, Banka Koper in STD Banka.	JT
• K'-f/ «... ...» \ .КЧ. / »..: ..«
www.trgovinejager.com /
Г1AGER 1 '
KUKAT ALI TWIX MINIS VELIKA VREČKA
. 517 a aLi 500 a
M
TRADICIJE
SLOVENSKO
прм71мс^гк onnimc
[ Od 01.01.2017 bo potrebno detektor namestiti ob vseh kurilnih napravah, ki namesto zunanjega zraka porabljajo zrak v prostoru in v vse objekte kjer se na novo nameščajo kurilne naprave na drva oz. trdo gorivo.
Pnnurlha veiia rln 7П.17.7П16 v vseh tronvinah .laoer.
/v.tronvinpiaopr.rnm

6
IZ NAŠIH KRAJEV
V središču mesta zazijale luknje, ukrepali pozno
Kdo je na mesto udora postavil znak Voca?
CELJE - Na parkirišču v Prešernovi ulici v središču Celja, pred sedežem naše medijske hiše, na asfaltu že kar nekaj časa »zijata« dve veliki luknji, še ena se je pred dnevi pojavila v Ozki ulici, ki vodi proti temu parkirišču. Potem ko smo nekajkrat o tem obvestili Mestno občino Celje, se je na mestu udora pojavil premični prometni znak. O morebitni sanaciji pa vse predolgo ni ne duha ne sluha. Enako je z odgovorom na vprašanje, kdo bo odgovarjal, če se na neosvetljenem in načetem občinskem parkirišču kdo poškoduje.
Da bi bilo treba na omenjenem plačljivem občinskem parkirišču, s katerim upravlja občinsko javno podjetje ZPO, namestiti ulično razsvetljavo, vedo vse pristojne službe. A ukrepa nobena. Verjetno zato, ker v nobenem proračunu ni za to predvidenega denarja. Bodo pa te iste službe oziroma družbe morale najti denar, če se bo zaradi neurejene in neosvetljene javne površine kdo poškodoval.
Zaradi poškodb in udora asfalta je pred enim od parkirnih mest nastala precej veli-
Robert Hostnik, ki je pri podjetju ZPO zadolžen za parkirišča je povedal, da bodo luknjo v teh dneh zalili z betonom, ker asfalta zaradi prenizkih temperatur ni več mogoče položiti. »Zadeva bo brez težav zdržala zimo, spomladi bomo podor sanirali z asfaltom,« še pravi Hostnik.
ka in globoka
luknja. Zaradi tega je eno parkirno mesto povsem neuporabno. Potem ko smo, bolj prijateljsko kot novinarsko, o tem obvestili občino, ki je
lastnica zemljišča, na katerem je parkirišče urejeno, se je čez čas na največji luknji pojavil premični znak, ki pa ga ljudje premikajo malo sem in malo tja, tako da se velikokrat zgodi, da stoji na povsem neprimernem mestu. Vprašanja o tem, kdo je odgovoren za sanacijo in vzpostavitev normalnega stanja na omenjenem plačljivem parkirišču za vhodom v Muzej novejše zgodovine Celje, smo naslovili na občino, občinsko podjetje ZPO, ki upravlja s parkirišči in Voc, ki ima z občino sklenjeno pogodbo o urejanju občinskih cest. Prejeti odgovori pa prej spominjajo na humoresko, kot karkoli drugega.
So znak postavili tatovi?
Odgovorni v podjetju, ki v svojem sloganu pravi, da gradi življenje in precejšen del denarja prejme na račun koncesije za vzdrževanje in obnovo občinskih cest, pravijo, da niso pravi naslov za ta vprašanja. V odgovor so
tako zapisali: »Voc ne vzdržuje parkirišč. In če tam stoji naš znak, so nam ga verjetno odtujili.« V družbi za upravljanje s parkirišči in javnimi objekti pa pravijo: »Premični znak je postavilo podjetje Voc kot vzdrževalec občinskih cest.« Ob tem so v pojasnilo zapisali še: »Luknja, ki je nastala pred parkirnim boksom, je verjetno tudi v pristojnosti vzdrževalca cest. Ker pa je luknja tik pred parkirnim mestom, smo zadevo naročili kot nujno in bo urejena še danes (v torek, op. a.).« Ob tem je Robert Hostnik, vodja parkirišč pri ZPO, pojasnil še, da je do tovrstnega ugrezanja prišlo zaradi izpiranja gramoza pod površjem, in sicer kot posledica meteornih voda.
Niso je našli?
Konkreten odgovor lastnice zemljišča, Mestne občine Celje, še čakamo. Kot nam je povedal tiskovni predstavnik Gregor Glo-bočnik, so strokovni sodelavci občine prehodili vso Prešernovo ulico, a luknje niso našli. Na nekoliko skrito parkirišče za muzejem, ki je prav tako v Prešernovi, so sprva pozabili. Ko so si teren znova ogledali, so podali nov odgovor, ki so ga pripravili zaposleni v oddelku za okolje, prostor in komunalo: »Gre za parkirišče, ki je v upravljanju podjetja ZPO Celje. To je o poškodbi obveščeno in je sanacijo že naročilo. Ta bo izvedena danes (torek op.a.) oziroma v prihodnjih dneh.«
LEA KOMERIČKI Foto: GrupA
»Otroke skušamo opremiti z miselnostjo, da je treba biti aktiven in iskati informacije, saj same do njih ne bodo prišle. Ob tem morajo razmisliti o sebi, poznati svoje sposobnosti, da si lahko zastavijo realne cilje,« pravi Tatjana Štinek.
Spoznavanje poklicev, ki jih mladi premalo poznajo
CELJE - Več kot tisoč osnovnošolcev in njihovih staršev iz trinajstih šol občin Celje, Vojnik, Štore in Dobrna je letos sodelovalo na 43 dogodkih, ki jih je pripravila Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje (OOZC) z namenom, da bi mladim olajšala izbiro poklica. Letos je projekt promocije poklicev, kariernih poti, podjetništva, ustvarjalnosti in inovativnosti pripravila že deveto leto.
Kot poudarja samostojna svetovalka v OOZC in vodja projekta mag. Tatjana Štinek, je pri tem projektu pomembno zlasti to, da mladi in straši z njim pridobivajo tiste informacije, ki vplivajo na odločitev o tem, kaj bi v življenju zares radi delali, in o izbiri nadaljevanja izobraževanja.
Projekt je nastal iz potreb obrtnikov in podjetnikov, ki so težko našli delavce v nekaterih dejavnostih. V zbornici so sklenili, da je treba nekaj narediti pri usmerjanju učencev na karierne poti. Projekt so finančno podprle občine Celje, Vojnik, Štore in Dobrna, saj so prepoznale, da je to izziv za prihodnost,
uspel pa je tudi zaradi sodelovanja obrtnikov in podjetnikov ter šol. Pred kratkim so tako v OOZC zaključili deveto izvedbo projekta in partnerji v njem so ugotovili, da so zadovoljni z rezultati.
Razmislek o karierni poti
Kot pravi vodja projekta Tatjana Šti-nek, so želeli, da mladi ne bi razmišljali le o tem, kam se bodo vpisali po končani osnovni šoli, ampak tudi, kaj bodo v življenju počeli. »Mi ne propagiramo le poklicev, ampak karierne poti. To pa zato, ker živimo v časih, ko končano izobraževanje ne zadošča več za vseži-vljenjsko opravljanje poklica. Ko mlad človek dobi papir šole, se šele začne učenje, svoje znanje in veščine mora znati prodati. Ali jih uporabiti v praksi kot podjetnik in obrtnik. Ne propagiramo le svetlih plati poklicev, ampak predstavimo vse značilnosti.«
V minulih letih so učenci in starši začeli drugače razmišljati, pravi Tatjana Štinek. »Vpisi v srednje šole kažejo, da se je tehtnica nagnila na stran tehničnih strokovnih in poklicnih šol. Pred deve-
timi leti ni v naši anketi nihče od otrok omenjal poklica krovca, elektrotehnika, mehatronika, zdaj je to postalo povsem normalno.« A pri nekaterih poklicih je še vedno primanjkljaj, to so pek, slaščičar, kovinar, poklici v povezavi z vodovodom in elektriko ...
Pri projektu je bila pomembna podpora šol, s katerimi se organizatorji dogovorijo, ali bodo pripravili delavnice, predavanja, okrogle mize ali obisk podjetja in praktično predstavitev poklica. Okrogle mize so v glavnem namenjene osmim razredom, medtem ko so predavanja in delavnice tudi za nižje razrede, kar je omogočila Mestna občina Celje, zato se je letos povečalo število dogodkov.
Vsako leto v zbornici nadgradijo vsebine z aktualnimi temami, da so starši in otroci seznanjeni z vsemi podatki o šolanju, znanjih in veščinah za posamezne poklice, o štipendiranju, zaposlitvenih možnostih ... Prihodnje leto bi radi ob desetletnici projekta pripravili tudi brošuro.
TC
Prenovljena Vila Mojca bo vrtec
VELENJE - V zadnjih letih narašča število otrok in vedno več je potreb po novih vrtčevskih prostorih. Vrtec Velenje bo od januarja prihodnje leto bogatejši za štiri nove oddelke.
Mestna občina je prostore Vile Mojca, kjer je pred tem gostovala Zveza prijateljev mladine Velenje, preuredila za mlade Velenjčane. Vila Mojca bo 18. lokacija Vrtca Velenje, ki ga kot drugi največji vrtec v Sloveniji s 79 oddelki obiskuje 1.400 otrok. Nova enota bo spadala pod okrilje organizacijske enote Najdi-hojca, ki je v njeni neposredni bližini. Januarja 2017 bodo v prenovljene prostore preselili tri oddelke oziroma 80 otrok, ki bodo lahko bivali v štirih svetlih in prostornih igralnicah. Obnova Vile Mojca je stala 235 tisoč evrov. V te stroške so všteta strojna, elektro in gradbena dela, hidroizolacija, nakup kuhinje, pohištva, zunanjih igral, nove ograje okrog zunanjega igrišča in gradnja dovozne poti.
Župan Bojan Kontič je še dodal, da demografske študije kažejo, da bo v velenjski občini prirastek tudi v naslednjih letih, zato je bila naložba toliko bolj upravičena.	BGO
Dražja pomoč na domu
DOBRNA - V občini bodo od novega leta veljale višje cene storitve pomoč na domu. Uporabnike bo stala ura takšne pomoči štiri evre na uro, ne glede na to, ali je storitev nudena ob delavnikih, konec tedna ali ob praznikih. To je dvajset centov več kot doslej.
O povišanju cene je odločil občinski svet na svoji zadnji seji, ko je odločal o novem izračunu cene, ki ga je pripravil izvajalec Dom ob Savinji Celje. Dom je pomoč doslej izvajal s pomočjo zaposlenih v okviru javnih del, vendar je država to precej omejila. Tako je izgubljena subvencija iz državnega proračuna v znesku 0,42 evra za uro pomoči na domu.
Ekonomska cena pomoči na domu znaša v dobrnski občini od blizu dvajset do nekaj več kot 24 evrov, odvisno od dneva nudenja. Uporabniki storitve bodo torej po novem plačali le štiri evre na uro, razliko pa bo pokrila občina.
BJ
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Ribnik brez vode
ŠENTJUR - Idilična podoba ribnika z Rajskim otokom na Blagovni je te dni malo drugačna, saj v njem ni vode. Zaradi tega naj bi prišlo do pogina rib, so nas opozorili tisti, ki se vozijo tam mimo. Da ne gre za nikakršno katastrofo, pravita Kristina in Damir Leljak, ki sta že 18 let lastnika območja, kjer se ukvarjata z gostinsko-turistično dejavnostjo. Njune besede je potrdil tudi Janez Mulej, ribiški inšpektor iz celjske enote inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
Ribnik je naravna vrednota državnega pomena, saj v njem uspeva vodni orešek, ki velja za redko rastlinsko vrsto. Je tudi življenjsko okolje nekaterih ogroženih živalskih vrst. Leljakova pravita, da z območjem ribnika skrbno gospodarita. Že vsa leta so v njem ribe, ki so se
v zadnjih letih namnožile in zato je bilo treba vodo zamenjati, je pojasnil Damir Leljak. Tega niso storili prvič, so pa tokrat ob tem še uredili okolico in brežine. »Ribe smo pred tem preselili v drug ribnik, ribiči pa vedo, da se majhne, nekaj centimetrov dolge ribe ob izlovu zarije-jo v blato in jih ne vidiš,« je razložil Leljak. Ko so dela še izvajali, so ribe izplavale iz blata in ostale v nizki vodi, ki je sproti zmrzovala. Teh rib je po oceni Leljaka za kakšne tri kilograme in jih bodo pobrali iz vode, ko se bo ribnik spet napolnil, kar naj bi bilo nekje do konca tedna. Ostale ribe, kakšni dve toni jih je bilo, bodo vrnili nazaj v ribnik, ko bo spet poln vode. Tudi v iztok iz ribnika poginule ribe ne morejo priti, saj je zavarovan z mrežo. Razmere si bo lahko takrat še enkrat ogledal predstavnik Ribiške družine Voglajna, saj je potok, ki iz-
teka iz ribnika, v njihovem upravljanju.
Ribiški inšpektor Janez Mulej je na terenu preveril, kaj se je zgodilo, čeprav mu tega zakonodaja ne nalaga, saj gre za okrasni ribnik. Mulej pravi, da je po njegovi oceni poginilo med petsto do tisoč rib, ki so bile večinoma dolge do 7 centimetrov in se vrste ni dalo določiti, sicer pa je lastnik ravnal skrbno, saj je večino rib preselil, preden je izpraznil ribnik. Ob tem je Mulej opozoril na luknjo v zakonu, ki za okrasni ribnik, kakršen je Blagovna, ne predvideva nadzora inšpekcije, čeprav se tudi iz takšnih voda lahko razširijo kake bolezni ali nezaželene vrste, saj so povezani z ostalimi vodotoki. Na to so že pred časom opozarjale tudi ribiške družine, a se ni nič spremenilo.
TC
Foto: GrupA
Celostna prometna strategija v senci navezovalne ceste
ŠENTJUR - Pri pripravi celostne prometne strategije so v prvi fazi ocenili stanje in izpostavili najbolj kritična področja. Zastavili so si cilje, ki jih želijo doseči. Žal pa je uresničitev v veliki meri odvisna tudi ali predvsem od sodelovanja države. Šentjurski župan je s kolegi kozjanskih in obsoteljskih občin pred časom znova opozoril vlado, da še deset let na navezoval-no cesto proti Dramljam ne morejo čakati.
V Šentjurju je najbolj problematičen visok delež tranzitnega tovornega prometa. V mestnem središču ima regionalna cesta značilnosti mestne ceste, s pločniki, z omejitvijo hitrosti, zgostitvami prometa in s številnimi priključevanji, zaradi česar predstavlja ozko grlo prometnega omrežja. V preobremenjenem središču občine in okoliških prometnicah zaradi pomanjkanja pločnikov in kolesarskih stez varnost
najtežje zagotavljajo pešcem in kolesarjem. Posamezni deli mesta so zaradi prevlade avtomobilov in tovornjakov za nemotorni promet povsem neprivlačni.
Zavedajo se, da je sicer javni potniški promet osnova trajnostne mobilnosti in ena osnovnih zahtev prihodnosti. Ena od zavez je torej tudi ta, da ga bodo spodbujali in podpirali. A to je v veliki občini z zelo razpršeno poselitvijo to lažje reči kot narediti. Kar šteje, so dolgoročne usmeritve. Pri drugih, bolj konkretnih rešitvah, pa Šentjurčani vedno znova trčijo ob neprehodno oviro - tako imenovano
Namesto domžalskih ptujski odpadki
Simbio leto končuje z novo tehnologijo za recikliranje in dobičkom
Potem ko so bili v Sloveniji zgrajeni regionalni centri za ravnanje z odpadki (RCE-RO), je zdaj na trgu oster boj med izvajalci za čim večje količine odpadkov. V Simbiu so bili pri tem uspešni, s polnim obratovanjem pa je ob koncu zaživela tudi naložba v tehnologijo za večjo izločitev odpadkov, namenjenih recikliranju.
Podjetja, ki upravljajo RCERO, si prizadevajo, da bi čimbolj zapolnila tehnološke zmogljivosti in optimizirala poslovanje. Tako tudi družba Simbio, katere RCERO v Bu-kovžlaku je bil prvi celovito urejen center za ravnanje z odpadki v Sloveniji. Za Sim-bio je bilo iztekajoče se leto iz tega vidika kar precej stresno, saj so po izgradnji take-
ga centra v Ljubljani izgubili odpadke iz občine Domžale. »Izgubljene količine nam je uspelo nadomestiti z odpadki s Ptuja,« je povedal Marko Zidanšek, direktor podjetja Simbio.
Prihodki na lanski ravni
Simbio bo letos ustvaril za nekaj več kot 15 milijonov evrov prihodkov, končni poslovni izid pa bo znašal okrog 80 tisoč evrov. Sicer je Marko Zidanšek še ocenil, da je tudi v njihovi dejavnosti mogoče zaznati šibko gospodarsko rast, ki se kaže v tem, da nastaja več odpadkov. Direktor Simbia je še povedal, da jim je na območju, kjer zbirajo odpadke, za nekaj odstotkov uspelo povečati delež loče-
nega papirja, embalaže in stekla iz mešanih komunalnih odpadkov, vedno manjše količine preostanka odpadkov pa tudi odlagajo na deponijo.
Tehnologija, ki omogoča več recikliranih odpadkov
Od ponedeljka redno obratuje najnovejša pridobitev celjskega centra, tehnologija za izločanje reciklabilnih odpadkov iz mešanih komunalnih odpadkov, ki bo po besedah direktorja izločila še 20 do 30 odstotkov uporabnih odpadkov, ki so primerni za nadaljnje razvrščanje v sortir-nici za recikliranje. Vrednost te naložbe je bila 1,7 milijona evrov.
ROBERT GORJANC
Skupni program varnosti je pod streho
šentjursko obvoznico, ki je še vedno zgolj na papirju. Trenutno se ves težak tranzitni promet vali čez srce kraja. Župani širšega območja so pred dnevi znova s položajem znova seznanili ministra za promet in infrastrukturo ter ministra za gospodarstvo in tehnologijo. Kaotičen promet čez Šentjur namreč ekonomsko hromi celotno regijo. Kako uspešna bo pobuda, da bi gradnjo navezovalne ceste povezali z že usklajenim protokolom izgradnje protipoplavnih ukrepov na območju Črnolice, zaenkrat še ni jasno.
StO
Svetniki petih občin Kozjanskega in Obsotelja so sprejeli nov skupni program varnosti, ki ga je Medobčinski inšpektorat in redarstvo pripravil zaradi nekaterih sprememb v organizaciji in delovanju, do katerih je prišlo v letošnjem letu.
K skupnemu programu Medobčinskega inšpektorata in redarstva, ki je najprej zajemalo občine Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek, sta se v letošnjem letu pridružili še občini Šmarje pri Jelšah in Kozje. Zaradi sprememb je vseh pet občin pristopilo k izdelavi novega skupnega programa varnosti. Gre za varnostni dokument, v katerem so opredeljene usmeritve za zagotavljanje javne varnosti, varnega in kakovostnega življenja občanov ter analiza stanja v prometu. Vse občine so program sprejele, nekateri svetniki pa so izrazili določene predloge ali dvome v delovanje inšpektorata in redarstva.
Na seji v Rogaški Slatini je bilo najbolj burno zaradi predloga o najetju radarja za izvajanje meritve hitrosti, ki jo inšpektorat načrtuje 21. decembra. Radar naj bi bil način vzpostavljanja reda, ko gre za vožnjo v naseljih, ter ukrep za zmanjšanje možnosti prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. Slatinški
svetniki so poudarili, da je merjenje hitrosti z radarjem le eden izmed načinov umirjanja prometa in da ta ni najboljši, ironično pa so ga poimenovali »darilo občanom ob praznikih«.
V Šmarju pri Jelšah so izpostavili druge probleme delovanja Medobčinskega inšpektorata in redarstva. Tam so poudarili, da slednji dela ne opravljajo popoldan, ponoči in konec tedna, zakoni pa veljajo in se kršijo tudi takrat. Za vsakršno kršitev je takrat pristojna policija, ki kasneje primer kršite v nadaljnjo obravnavo prepusti inšpektoratu. A delovni čas inšpektorata vsaj zaenkrat ostaja nespremenjen.
Na ponedeljkovi seji so program sprejeli tudi svetniki občine Rogatec. Na vsebino programa sicer niso imeli pripomb, opozorili pa so, da bi inšpektorat moral narediti več na področju kaznovanja tistih, ki uničujejo ceste. Ne pričakujejo, da bodo pristojni mesečno pregledovali ceste, a menijo, da je na tem področju narejenih premalo intervencij. Izpostavili so trend večanja pristojnosti represivnih organov, redarji so namreč pristojni tako za radarsko merjenje hitrosti kot za uporabo lisic, dokler ne pridejo policisti, ter ga označili za negativnega.
EP
»Že nevemkolikič smo vlado prosili, da bi se postopki pospešili. Vse, kar je bilo v moči občine, smo izvedli že leta 2011. V tem obdobju je vlada sprejela strategija, ki roke izgradnje celo podaljšuje. Ker naša posredovanja niso bila uspešna, smo se župani osebno oglasili na pristojnem ministrstvu. Po trenutnem dogovoru bomo finančno projekt poskušali umestiti v perspektivo 20142020, vsi povezani roki pa se bodo prilagajali situaciji,« je o izkupičku sestanka na ministrstvu povedal Marko Diaci.
Novi električni polnilni postaji
VELENJE - Dve novi električni polnilni postaji sta novi pridobitvi v Šaleški dolini. Ena postaja stoji pred občinsko zgradbo, druga v kletni etaži garažne hiše Mercator.
Polnilni postaji z močjo 22 KW ustrezata vsem predpisanim normativom: Vsaka ima dva priključka, kar omogoča hitro polnjenje 24 ur vse dni v letu. Postaji na parkirišču za avtomobile prvotno nista namenjeni za polnjenje manjših električnih vozil, kot so električna kolesa ali sku-terji, vendar je mogoče s pomočjo pretvornika, ki je na voljo vse dni v letu v Turistično-informacij-skem centru Velenje, polniti tudi te.
Polnilni postaji sta s stroški gradbenih in inštalacijskih del znašali skoraj 15 tisoč evrov. Občina želi z novo pridobitvijo spodbuditi občane k uporabi električnih vozil in tako prispevati k izboljšanju kvalitete zraka v mestu ter zagotoviti okolju prijazno mobilnost in prehod na nove zelene tehnologije.
BGO, foto: MOV
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Ni primernega za polni mandat
Še en neuspel natečaj za direktorja občinske uprave
LAŠKO - Po še enem neuspešnem javnem natečaju opravlja delo direktorice občinske uprave kot vršilka dolžnosti Stanka Jošt. Na tem mestu je zamenjala prejšnjo direktorico Sandro Barrachini, ki zdaj zaseda delovno mesto vodje urada župana.
Župan Občine Laško Franc Zdolšek je Stanko Jošt na položaj vršilke dolžnosti direktorice občinske uprave imenoval potem, ko tudi v ponovljenem javnem natečaju, na katerega se je prijavilo 14 kandidatov,
ni bil izbran novi direktor s polnim, petletnim mandatom. In zakaj tudi v drugem poskusu, prvi je bil spomladi, niso našli primernega kandidata?
Kot nam je pisno odgovorila Martina Časl, višja svetovalka za pravne in premoženjske zadeve, je javni natečaj zahteven postopek: komisija poleg vse dokumentacije, ki jo pregleda, tudi vnaprej postavi določena merila in metode, v skladu s katerimi presoja in odloča o ustreznosti in strokovni usposobljenosti kandidatov.
Zadolževanje za nove naložbe
ROGATEC - Občinski svetniki so v prvi obravnavi sprejeli predlog proračuna za prihodnji dve leti. Za pripravo dvoletnega proračuna so se odločili zaradi načrtovane večje naložbe, gradnje vrtca, ki jo želijo uresničiti do leta 2018.
Proračun za prihodnji dve leti predvideva slabe tri milijone evrov prihodkov in odhodkov, v letu 2018 pa načrtujejo dobre tri milijone evrov prihodkov ter nekaj 100 evrov več odhodkov. Za pripravo dvoletnega proračuna so se pristojni odločili zaradi večje naložbe, gradnje šolskega prizidka, ki bo služil kot vrtec. Če bodo seveda uspeli sestaviti finančno konstrukcijo, kot so jo predvideli v predlogu proračuna.
Vrednost nalože ocenjujejo na 1,2 milijona evrov. Če bodo v drugi obravnavi proračun potrdili, bodo pristojni na občini spomladi prihodnje leto pripravili javni razpis za izvajalca del. Za uresničitev projekta se bodo odločili, v kolikor bodo stroški v okviru predvidenih, sicer denarja za gradnjo ne bo.
Projekt želi občina financirati iz treh različnih virov. To pomeni, da bo tretjino potrebnega denarja pridobila z nepovratnimi sredstvi Eko sklada, drugo tretjino bo pokrila z lastnimi sredstvi, zadnjo tretjino pa bo poskušala pridobiti z najemom eko kredita, torej kredita brez obresti. Če bo šlo po načrtih, bo izvajalec dela začel opravljati naslednjo jesen, gradnja pa bo zaključena v letu 2018.
Župan Martin Mikolič je zadovoljen, da bodo v občini poskušali uresničiti gradnjo vrtca, čeprav bo zaradi tega v proračunu ostalo manj denarja za druge naložbe. Svetniki so na seji sicer podprli predlog proračuna in s tem gradnjo vrtca, so pa izrazili nekatere pomisleke. Večino je najbolj skrbelo, kaj se bo zgodilo z vrtcema v podružničnih šolah Donačka gora in Dobovec. Župan je zagotovil, da do sprememb ne bo prišlo: »V obeh so prostori namenjeni za poučevanje prvega triletja. Glede na to, da so na obeh podružničnih šolah izrazili potrebo po prostorih za vrtec, se tam izvaja tudi ta program. Prepričan sem, da se bo tudi v prihodnje del predšolske vzgoje tam zagotovljen.« Da staršev ni treba skrbeti, pričajo tudi številke. Prizidek namreč predvideva šest novih oddelkov, v občini pa jih potrebujejo osem.
Zaradi visoke vrednosti naložbe se bo občina Rogatec morala zadolžiti. A Mikoliča to ne skrbi, saj je občina trenutno zadolžena približno za 300 evrov na prebivalca, po najetju novega posojila pa bo okoli za 400 evrov na prebivalca.
EP
Ko prižgejo božične se luči, si vsak v srcu nekaj zaželi. Ste žalostni, sami, osamljeni, negotovi, ne vidite izhoda in konca svojih težav?
POTEM POKLIČITE 090-77-78, Meta
(min. je 2,19 evra z ddv)
in skupaj bomo prehodili vašo pot in naredili korak, da boste živeli življenje, ki si ga zaslužite in želite.
Milan Konečnik, s. p., Mali Vrh 19 B, Šmartno ob Paki
Natečajna komisija je tako po skrbnem pregledu dokumentacije kandidate uvrščala v izbirni postopek, opravila točkovanje v skladu z merili in metodami in ugotovila, da noben kandidat ni dosegel zahtevanega števila točk, kar bi mu omogočilo uvrstitev v naslednjo fazo izbirnega postopka. »Župan je zato odločil, da se javni natečaj konča kot neuspešen,« je še povedala Martina Časl.
Zakonodaja v takem primeru omogoča, da lahko žu-
Stanka Jošt, nova vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave v Laškem
pan brez javnega natečaja za največ šest mesecev imenuje osebo, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Javni natečaj bodo ponovili v zakonitem roku, so nam še povedali na Občini Laško.
RG
Foto: Občina Laško
Namesto ognjemeta igrala
VELENJE - Na pobudo župana Bojana Kontiča bo Mestna občina Velenje sredstva, ki bi jih sicer namenila za polnočni ognjemet na silvestrovanju na Titovem trgu, porabila za postavitev novega igrala ob Velenjskem jezeru.
Za igralo, ki ga bo izdelalo podjetje Veplas in je prilagojeno za otroke s posebnimi potrebami, bo občina odštela 10 tisoč evrov. Na njem se bo lahko hkrati igralo več otrok, starih od 3 do 12 let. Omogoča adrenalinsko doživetje, razvijanje otroške domišljije in gibalno-motoričnih sposobnosti ter plezalnih veščin. Igralo bodo ob Velenjsko jezero namestili v pomladnih mesecih naslednje leto.
BGO
Bodo kos vsem načrtom?
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občinski svetniki so na prvi obravnavi potrdili predlog proračuna za prihodnje leto. Ta predvideva približno deset milijonov prihodkov in enajst milijonov odhodkov, lep delež pa so namenili številnim naložbam. Svetniki so jih sicer potrdili, a izrazili dvom, da bodo pristojni uspeli uresničiti vse zastavljene načrte.
Milijonski primanjkljaj, ki ga predvideva proračun, ima občina namen pokriti s prodajo premoženja. Gre za približno deset tisoč kvadratnih metrov parcel pri bencinski postaji Agip in 220 tisoč kvadratnih metrov površin okrog Jelšingrada. Na prvi pogled neproblematičen pritok denarja pa je vse prej kot zagotovitev za polnjenje občinskega proračuna. Omenjene nepremičnine je občina namreč že prodajala, a žal neuspešno.
Svetnik Jožef Čakš je na seji poudaril vrednost nepremičnine pri Jelšingradu in izrazil strah, da bo občina to posest prodala za vsako ceno - četudi pod ceno. Komentar župana Stanka Šketa na te očitke je bil skop: »Tega ne bom komentiral, Jelšigrad ima zgodbo z dolgo brado. Do zdaj ni nihče naredil nič, kaj vse bi se lahko naredilo, pa lahko komentira vsak.« Občina bo parcele pri Agipu prodajala za približno 330 do 340 tisoč evrov, za parcele pri Jelšingradu pa bo želela iztržiti približno milijon dvesto ali milijon tristo tisoč evrov.
Približno pet milijonov evrov proračunskega denarja bodo pristojni v Občini Šmarje pri Jelšah v prihodnjem letu namenili novim naložbam. Med večje sodijo novi prostori občinske uprave v Šmarskem hramu, nadaljevanje projekta gradnje varovanih stanovanj, nova telovadnica v OŠ Sveti Štefan, gradnja ceste Mestinje-Lemberg-Sladka Gora in začetek gradnje ceste Spodnje Mestinje-Zibika. Od teh bodo proračun najbolj izpraznili novi prostori občinske uprave v Šmarskem hramu, občina pa se bo morala za dosego vseh ciljev, a za največ milijon evrov, tudi zadolžiti.
Nekateri svetniki so na seji izrazili dvom, da bo pristojnim uspelo uresničiti vse načrte, še posebej zato, ker je proračun odvisen tudi od prodaje premoženja, ki ga občina neuspešno prodaja že več let. Šket je na pomisleke odgovoril, da ima občina vsaj za posestva pri Agipu tri resne kupce. Četudi vsega premoženja pristojni ne bodo uspeli prodati, župana za denar ne skrbi: »Predračuni nekaterih naložb so projektantski, zato predvidevamo, da bodo dejanski stroški nižji.«
Prodaja obeh parcel je bila vključena tudi v letošnji proračun in čeprav tega denarja zaradi neuspešne prodaje ni bilo, so pristojni v občini zastavljene načrte izpeljali, je še poudaril župan, ki je glede zastavljenih ciljev optimističen. EP
Četrt milijona za obnovo podstrešja
PODČETRTEK - Ena večjih investicij v šolsko infrastrukturo v občini je končana. V ureditev podstrešnega dela vrtca je bilo vloženega kar četrt milijona evrov. Tako so pridobili novo glasbeno učilnico, dve igralnici in številne druge spremljajoče prostore.
V novi glasbeni učilnici je ob otvoritvi zaigral šolski orffov orkester, najmlajši iz vrtca so se zavrteli v plesnih ritmih. Veselja nad novimi svetlimi prostori ni skrival nihče, še najmanj ravnateljica Sonja Švajger. »Le malokateri ravnatelj je take pridobitve deležen v svoji celotni
karieri. Jaz imam to srečo, da sem s tem svoj mandat začela.« Švajgerjeva je v začetku šolskega leta nasledila dolgoletnega ravnatelja Darka Pepevnika. Uradno je svoj mandat nastopila v začetku decembra.
Kot je povedal župan Peter Misja, so od 250 tisoč evrov, kolikor je vredna investicija, 164 tisoč evrov pridobili iz naslova 21. člena zakona o financiranju občin. Ostalo je prispevala občina. Poleg šole in vrtca bodo z novo naložbo primerne prostore za svoje dejavnosti dobila tudi različna društva.
StO
VPodčetrtku so decembra na igrišču uredili drsališče. Na ta način želijo oživiti trško jedro ter popestriti praznično ponudbo za turiste, še bolj pa za domačine. Na 200 kvadratnih metrih je mogoče drsati vsaki dan razen v ponedeljek. Obiskovalci si lahko drsalke izposodijo, vstopnina skupaj z najemo stane za odrasle štiri evre, za otroke dva, za družine ponujajo popuste. Drsališče bo odprto do srede januarja.
IZ NAŠIH
KRAJEV
9
Na mestu Lorgerjeve domačije naj bi bila varovana stanovanja
Varovanih stanovanj še ne bo
Tudi viri financiranja še neznani
ŠMARJE PRI JELŠAH -Lorgerjevo domačijo, kjer naj bi v naslednjih letih bila varovana stanovanja, je občina za ta namen kupila že leta 1999. Zdaj, leta 2016, so pristojni v občini sklenili, kako bodo nadaljevali projekt, pri katerem so zaenkrat uresničili le nakup nepremičnine z okolico.
Da bodo Šmarčani prišli do varovanih stanovanj, je kazalo že leta 2014, ko je julija občinski svet sprejel odlok o podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za gradnjo oskrbovanih stanovanj na območju Lorgerjeve domačije. Ta je poleg določitve območja, prostorske ureditve in zasnove projektnih rešitev v prilogi predvidel gradnjo stanovanj tudi po zemljišču, kjer teče potok, v OPPN pa je bila zato predvidena prestavitev struge potoka.
Celotno območje zajema približno dvajset tisoč kvadratnih metrov površin, občina pa je že lastnica večine - pridobiti mora le še približno šest tisoč kvadratnih metrov. Ti so sicer razdeljeni med več parcel, eno od teh pa pristojni potrebujejo za prestavitev potoka.
OPPN predvideva gradnjo 87 oskrbovanih eno- in dvoposteljnih stanovanj ter dnevni in medgeneracijski center z notranjimi in urejenimi zunanjimi površinami.
Neuspešno pogajanje
Občina takšnega projekta ne bi uspela izvesti sama z lastnimi sredstvi, zato je občinski svet leta 2015 sprejel predlog javno-zasebnega partnerstva, pristojni pa so septembra objavili javno naročilo. Na razpis se je prijavil le en ponudnik,
to je GIC Gradnje. Čeprav so pristojni ponudnika ocenili in izbrali kot primernega, je pri večmesečnem pogajanju in usklajevanju prišlo do nestri-njanj: ponudnik je ponudil le stanovanja za prodajo in ne za najem, cena za kvadratni meter je bila previsoka, ponudba zasebnega partnerja za vložek pa prenizka. Ker ponudnik po pozivu nove ponudbe ni poslal, so pristojni sredi septembra letos sodelovanje zavrnili.
V postopku izbire partnerja za gradnjo oskrbovanih stanovanj se je pokazalo tudi, da ima projekt več pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti. Občina mora pridobiti manjkajoča zemljišča, ki so nujna za gradnjo objekta, izvesti prestavitev potoka, spremeniti idejni projekt objekta oskrbovanih stanovanj, ki je bil izdelan leta 2010, in ga prilagoditi pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj, ki je bil sprejet leta 2011. Projektant, ki je izdelal idejni projekt leta 20l0, je priznal tudi, da načrt gradnje 87 oskrbovanih stanovanj v Šmarju pri Jelšah ni realen glede njihovega števila. Projekt bodo pristojni zato morali popraviti.
Se bo vendarle premaknilo?
Tako je občina spet na začetku. V proračunu za prihodnje leto so svetniki na prvi obravnavi potrdili predlog, da se približno štiristo tisoč evrov nameni izdelavi projektne dokumentacije za prestavitev potoka in rušitev objektov, izdelavi projektne dokumentacije za gradnjo oskrbovanih stanovanj, ki bo osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja, za prestavitev potoka
in rušitev objektov ter ostale stroške.
Svetnik Janko Šket z liste SDS je na zadnji seji sicer podvomil v nujnost prestavitve potoka, ki predvideva visoke stroške. Poudaril je, da če se bo v novem oziroma popravljenem projektu zmanjšalo število stanovanj, bi se lahko zmanjšala tudi velikost zemljišča, s čimer bi se izognili prestavljanju potoka. Koordi-natorka projekta Zlatka Pilko je v odgovoru pojasnila, da bi bilo območje kljub temu treba urediti. Objekte bi bilo treba odstraniti, zregulirati potok in urediti območje ob potoku, sanirati plaz, ki ogroža pločnik in cesto, ter zgraditi most in dovozno cesto čez potok, zato načrt o prestavitvi potoka ostaja.
Kot je še pojasnila Pilko-va, bo spremenjen projekt predvidel manj stanovanj, približno petdeset. »Če bomo pridni in zelo vztrajni, je realno pričakovati, da bomo v naslednjem letu pridobili projekte za prestavitev potoka, rušenje objektov in gradbeno dovoljenje ter to tudi izvedli in pridobili vso dokumentacijo ter gradbeno dovoljenje za gradnjo oskrbovanih stanovanj.« Gradnja bo potekala po delih, upajo, da bodo prva stanovanja na voljo v letih 2018 ali 2019, a za to bodo potrebovali denar: »Kako bomo prišli do teh sredstev, še ne vemo, upamo na nepovratna sredstva, pogovarjali pa se bomo tudi z nepremičninskim skladom pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije.« Ocene naložbe zaradi predvidenih sprememb sicer pristojni še ne morejo podati, splošno pa jo ocenjujejo na dva do tri milijone evrov.
EVA POPOVIČ Foto: arhiv NT (SHERPA)
Pogodbene pošte nočejo
DOBRNA - Pošta v tem kraju naj bi se po novem preoblikovala. Na predlog Pošte Slovenije naj bi imeli Dobrnčani po novem tako imenovano pogodbeno pošto. Gre za izvajanje poštnih storitev v okviru trgovin, turističnih uradov, lekarn in na podobne načine.
Splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalnih poštnih storitev od Pošte Slovenije zahteva, da pred preoblikovanjem pošte pridobi mnenje lokalne skupnosti. Na Dobrni je občinski svet sprejel mnenje na svoji zadnji seji. Svetniki se s preoblikovanjem niso strinjali in zahtevajo, da ostane pošta na Dobrni v sedanji obliki. Občina bo tako od Pošte Slovenije zahtevala, da željo občinskih svetnikov upošteva. Po Sloveniji je vedno več preoblikovanj obstoječih pošt v pogodbene. Pošti Slovenije se namreč poslovanje manjših pošt ne izplača.	BJ
Za ene posel, za druge užitek
CELJE - Dvorana Celjskega sejma je bila konec tedna v znamenju tridnevnega sejma erotike. Mednarodni sejem erotike z naslovom »sLOVErotika« je privabil približno enajst tisoč obiskovalcev, kar je podobno število kot lani.
Sejem je bil v znamenju več kot štiridesetih nastopov zvezd in zvezdnikov iz sveta erotike in pornografije. Po glasovanju občinstva za najboljši nastop je prejela največ glasov obiskovalcev sejma zvezdnica Bonita, ki se je občinstvu predstavila v lezbični točki. Gre za nekdanjo študentko medicine, ki izvira iz Romunije. V dvorani so bile prav tako številne stojnice slovenskih in avstrijskih ponudnikov, predvsem s ponudbo erotičnega perila in pripomočkov.
»Najbolj nas veseli, da so nam razstavljavci povedali, da so zadovoljni. Pravijo, da se nam bodo prihodnje leto spet pridružili,« je bila ob koncu sejma zadovoljna predstavnica druž-
be Celjski sejem Nataša Vodušek Fras. Vse
kaže, da so bili zadovoljni tudi obiskovalci sejma. »Največ povedo izrazi na obrazih obiskovalcev, ki so tri sejemske večere resnično uživali,« je še dodala predstavnica. Za Celjski sejem je sejem erotike ena od poslovnih priložnosti, za njegov kos »pogače« v svetovnem erotičnem poslu. Tam se obračajo visoke visoke vsote denarja. To je prav tako priložnost za nastopajoče. »Če se ukvarjaš s tem poslom, moraš snemati filme in se pokazati ljudem, da te vidijo. Sicer to nima smisla,« opozarja slovenska erotična artistka La Toya Lopez, ki je nastopila v točki striptiza.
Med obiskovalci sejma erotike jih je bilo največ z mariborskega območja, sledi naše območje in nato ljubljansko. Med tujimi obiskovalci so prevladovali Hrvati, Avstrijci in Italijani.
BJ
Foto: Celjski sejem
»Takšna napaka je nedopustna!«
ROGATEC - Svetniki so potrdili spremembe ustanovitvenega odloka javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, ki se nanašajo na uskladitev odloka s statutom ter na zmanjšanje števila članov sveta zavoda. A pri sprejemanju sprememb niso bili soglasni.
Nekaterim svetnikom je bil sporen predvsem člen, ki govori o zmanjšanju trenutno 15-članskega sveta javnega zavoda Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah. Na očitke svetnika Vilijema Prevolška, da občina s potrjevanjem takšne spremembe politizira in si prizadeva za večjo moč odločanja, se je odzval župan Rogatca Martin Mikolič: »Imamo svoje predstavnike v svetu, ki se vedno z župani posvetujejo, ampak menim, da smo tukaj ustanovitelji še najmanj politično nastrojeni!«
Župan pravi, da si večje moči odločanja želijo kvečjemu vodje ustanove, ki si v svetu želijo prevladati. »Konkretno glede na komentar ravnatelja bi rekel le, da si tudi v šoli želijo, da imajo delavci v svetu večje število članov kot ustanovitelji.« Sicer je Mi-količ pojasnil, da je bistveno to, da bi ustanovitelji,
če bi imeli več besede, lahko poskrbeli, da se vsa ta situacija zaključi in da ne bi prihajalo
do določenih preglasovanj in napak, do kakršnih je prišlo v aktualnem razpisu za novega direktorja zavoda, ki je bil »popolnoma zgrešen«.
Župan je na seji sicer obsodil delovanje sveta zavoda in izjavil, da bi vodstvo zaradi take napake morali razpustiti.
EP
e/®\
A
v

Odprite vrata sreči in vstopite v uspešno, zadovoljstva in zdravja polno leto 2017.
—su prastari
www.suprastan.si
10
KULTURA
Nov Mohorjev knjižni
Od Pregljeve Koroške in Opekinega Madagaskarja do vesolja
dar
Redna letna knjižna zbirka Celjske Mohorjeve družbe za leto 2017
»V Celjski Mohorjevi družbi ostajamo zvesti izročilu našega ustanovitelja Slomška ter njegovih somišljenikov. Tako redno letno knjižno zbirko ohranjamo in jo tudi bogatimo,« je na javni predstavitvi redne zbirke za leto 2017 povedala ravnateljica celjske družbe Tanja Ozvatič. Zbirka je bila predstavljena na Mohorskih večerih v Celju in Ljubljani.
Mohorjeva je prva slovenska knjižna založba, ki je bila ustanovljena pred 165 leti v Celovcu. Po prvi svetovni vojni se je od tam najprej preselila na Prevalje ter nato leta 1927 v Celje. Pozneje sta bili ustanovljeni tudi Mohorjevi družbi v Gorici v Italiji ter znova v Celovcu, kjer še delujeta. Družba je imela za ohranjanje in krepitev slovenskega jezika in kulture izjemen pomen ter je preživela različne viharje zgodovine. Leta 1918 je imela nič manj kot 90 tisoč naročnikov knjig ter po koncu druge svetovne vojne 60 tisoč.
Del vsakoletne knjižne zbirke je Mohorjev koledar, v katerem od nekdaj sodelujejo pomembni slovenski pisatelji in strokovnjaki, vse od Finžgarja do Plečnika. V letošnjem koledarju sodeluje 45 strokovnjakov z različnih področij. Stalnica so tudi Slovenske ve-
černice. V letošnjem, 166. zvezku je objavljena povest pisatelja Ivana Preglja. Povest Umreti nočejo opisuje viharne čase Slovencev na Koroškem in to na obeh straneh
državne meje. »To je ena izmed najtežjih knjig med mojim ure-dnikovanjem. Razumela sem jo šele, ko sem jo trikrat prebrala in petkrat obiskala avstrijsko Koro-
ško,« je o doumevanju Pregljeve povesti povedala urednica Mohorjeve Alenka Weber.
Ustvarjanju v družinskem krogu je v novi letni zbirki namenje-
na knjiga Hudo preprosto družinsko ustvarjanje. Gre za skupno delo avtoric Tjaše Brajdih, Teje Pintarič, Kaje Podržaj in Vesne Vogrin. V njej je 52 navodil v slogu »naredi sam«, skupaj s fotografijami. Tako so na začetku navodila za izdelavo cvetnone-deljske butarice ter na koncu nekoliko drugačne jaslice. Predlogi za izdelke so naravi prijazni, saj lahko vključimo stvari iz narave ali odslužene izdelke.
Otrokom je v letni zbirki namenjena knjiga Skrivnostno in čudovito vesolje, ki govori o področju astronomije. Gre za delo avtorjev Anne Alter in Huberta Reevesa. »Če začnemo otroka vzgajati v ljubezni do narave, do zvezdnatega neba, potem smo otroku dali čudovit zaklad za vse življenje,« je ob predstavitvi knjige povedal njen prevajalec Ludvik Jevšenak.
Del redne letne knjižne zbirke Celjske Mohorjeve družbe je tudi monografija o Akamasoii - otroških sanjah z Madagaskarja, ki je izšla ob 25-letnici ustanove misijonarja Pedra Opeke. »Bori se proti revščini, za boljši svet,« je med predstavitvijo Opekinega delovanja povedal njegov prijatelj, novinar Jože Možina. Knjiga je delo Pierra Lunela.
BRANE JERANKO
Matjaž Šalej tokrat kot pesnik
Velenjski kulturnik s prvo pesniško zbirko
Matjaž Šalej, velenjska »blagovna znamka«, kot ga je označil njegov kolega Peter Rezman, je človek, ki tudi kot zaposlen v kulturi na Festivalu Velenje oblikuje kulturno življenje soob-čanov. Z letošnjim letom jih navdihuje tudi s svojo prvo pesniško zbirko.
Matjaž Šalej je že več kot petindvajset let član Šale-
škega literarnega društva Hotenja in toliko je minilo tudi let, odkar je objavil prve pesmi in zanje dobil državno priznanje. To je bila njegova potrditev, da ima smisel za besede, ki jih rad oblikuje že od šole naprej. Četrt stoletja je tudi zbiral pesmi, jih preoblikoval in na novo postavljal, da jih je lahko pri petdesetih
javno predstavil v pesniški zbirki Raznesenost. Podobno kot se je z veliko mero pozornosti in estetike lotil pesmi, se je lotil tudi oblikovanja pesniške zbirke. Grafična podoba je delo Bojana Pavška, ki je za popestritev pesniškega prvenca vključil Šalejeve fotografije in tudi njegove na roko napisane pesmi. Notranjost ovitka
»Verjamem v tisto, čemur se reče dokončno. Dokončno ljubiti, imeti, dajati, želeti in ostati.« (odlomek pesmi Veš, verjamem)
je kopija partiture skladbe brata Jožija, za katero je napisal besedilo. Pesem je tudi zapel s Šaleškim akademskim pevskim zborom, katerega dolgoletni član je bil. »Želel sem dati svojo noto. Večina mojih pesmi je bila napisana najprej na papir, šele nato prepisana na računalnik,« je povedal šaleški pesnik. A nekatere pesmi so nastale na družbenih omrežjih. »Dobro jutro! Kava je pesem, ki sem jo najprej objavil na Facebooku in ker je dobila zelo dober odziv, sem jo malce dopolnil in vključil v knjigo. Sem človek obredov in človek, ki mu male stvari polepšajo dan,« je povedal o pesmi.
Kovanje novih besed
Naslov zbirke nosi nenavadno ime, besede v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ni mogoče najti, a jo je našel pri »kovaču novih besed«, pesniku Janezu Menartu. Nasploh Šalej rad kuje nove besede, ki mu jih lektorice le stežka dovolijo. »Tudi preljubezen, kar je naslov ene mojih pesmi, je moja skovanka. Le kako bi drugače opisal ljubezen, ki je je preveč in
boli?« Da je lahko napisal tako občutene pesmi, jih je precej tudi prebral. Milan Jesih, slovenski postmo-derni mojster soneta, mu je bil navdih za sonete, Alojz Ihan, Matjaž Komelj, celjski Matej Krajnc za ritem in melodijo, ki ju je mogoče začutiti v pesmi.
Raznesenost je premišljena in zrela pesniška zbirka, ki jo bodo brali širše kot samo v Velenju in dlje kot do prvega poletja.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA
KULTURA
11
Uporabniki hitreje do arhivskega gradiva
V Zgodovinskem arhivu Celje so ob 60. obletnici ustanovitve izdali četrti Vodnik po fondih in zbirkah, ki je presek delovanja v teh letih. Tokrat je vodnik po treh pisnih v elektronski obliki.
60-letnica je mejnik, ob katerem so si zaposleni v Zgodovinskem arhivu Celje želeli javnosti na dostopen način pokazati, kaj vse hranijo v arhivu. Prvi samostojni vodnik je Zgodovinski arhiv Celje izdal leta 1986, drugi 1997, zadnji v vrsti pa je vodnik iz leta 2010, ki je bil izdan v tiskani obliki, dostopen pa je bil tudi kot pdf dokument na spletni strani. V elektronskem vodniku lahko uporabniki brskajo po podatkih v 1500 fondih, ki so jih v šestdesetih letih de-
lovanja prevzeli in obdelali v arhivu. »Vodnik je osnovni pripomoček uporabnika, ki se nato na podlagi zadetkov odloči, ali bo gradivo v našem arhivu našel ali ne,« je povedal ob predstavitvi vodnika direktor Zgodovinskega arhiva Celje dr. Borut Batagelj.
Do informacij lahko uporabnik dostopa na različne načine. Prvi je splošen način, da preko iskalnika uporabnik po ključnih besedah vpiše, kar si želi poiskati. Drugi način je brskanje po strukturi fondov, kjer lahko išče gradivo po področjih, po katerih prevzemajo gradivo v arhivu. »Podatke za naš vodnik črpamo iz baze SIRA-net, ki je zelo kompleksna za navadnega uporabnika.
Naš aktualni vodnik pa poizveduje po bazi s pomočjo bolj prožnega in naprednega algoritma, je hitrejši, vmesnik pa je prilagojen tudi uporabnikom mobilnih naprav,« je dodal Batagelj.
Iskalnik je namenjen le osnovnemu iskanju podatkov predvsem po ključnih besedah, saj zaradi tehničnih, vsebinskih in pravnih okvirjev v arhivu ne morejo povsem objaviti vseh 8 kilometrov gradiva.
Batagelj je še dodal, da je simbol izdaje tega vodnika duhec Ferdi. Ferdi je lik iz pravljice Miška Mica v arhivu, ki živi v arhivskem skladišču in vodi Mico v svet raziskovanja v arhivu.
BGO
Vstopna stran v elektronski Vodnik po fondih in zbirkah
dB UU Q ©
oB M
ni* тЧт B
fuuti sM3® oQ De DO £ i 1
■hbuh^hhI M r;:^—JJkiS"*»*
fcßjLas-rB o a
Matej Čepin s soustvarjalkami i i
i kuratorko Nino Jezo (prva na levi)
Plesen ga je navdihnila za novo delo
V galeriji Nika Ignjatiča celjski umetnik Matej Čepin s petimi soustvarjalkami postavlja na ogled posebno »sestavljanko« z naslovom Družinsko drevo - Dediščina.
Matej Čepin je lani decembra razstavljal v kletnih prostorih na Gosposki ulici in ker se najboljše ideje zgodijo naključno, je na tej razstavi našel nekaj novega. »Eno izmed razstavljenih figur je preraščala plesen oziroma goba. V tej plesni se je izrisalo znamenje, ki je bilo podobno drevesu. To drevo me je navdahnilo, da sem k novi razstavi povabil pet soustvarjalk, ki so mi pomagale dograditi fiktivno družinsko drevo,« je povedal umetnik. Naslikal je 160 miniaturnih portretov, medtem ko so jih soustvarjalke opremile s panjskimi končnicami. Vsak portret ima pod sabo panjsko končnico, kot nekakšen svoj jaz.
»Glede na to, da je Matej Čepin samouk in raziskuje likovne zvrst skozi različne stile, se je tokrat lotil panjskih končnic, ki so etnografska ikona Slovenije. Panjske končnice so v zgodovini slikali samouki, kjer je bila bolj od umetniškega izdelka pomembnejša vsebina. Matej Čepin se je torej lotil panjskih končnic, ker je želel obuditi tradicijo in pravljičarstvo,« je ob razstavi povedala kuratorka Nina Jeza.
BGO, foto: SHERPA
Likovna umetnost na Komendi
Minuli petek je na prvi samostojni razstavi svoja dela razstavila amaterska slikarka Mojca Korošec, si-
cer članica likovne sekcije KUD Polzela.
Razstavo je odprl podžupan Občine Polzela Igor
Pungartnik. Slike, narejene v različnih slikarskih tehnikah, je predstavila likovna pedagoginja Regina Mratinkovič.
Razstava bo na ogled do 10. januarja.
EP
Foto: Jan Korošec
VILINSKA
PRAVLJICA
17. «(eceroker 2016 ob 10. uri v Otroške!» rou^eju Jfero^Dot» Wog,
Vilinček Silvester praznuje svoj 14 rojstni dan. Veliko, veliko slavje je to, kajti štirinajst let ni mačji kašelj - to je tisto leto, ko vilinci prvič preizkusijo svoje skrite magične talente. Tako ob velikem številu daril in sladkarij in seveda slastne ledene torte, dobi tudi pismo vilinske kraljice, s kraljevim pečatom in nalogo: zasnežiti mora vasico Dobrinjo.
Izvedba: Talija gledališče. Število mest je omejeno. Vstopnice bodo v predprodaji od 13. 12. 2016. Cena 4 EUR.
n......... ,
12
NAŠA TEMA
Manj hude državne prisile
Dimnikarja bomo lahko izbrali s seznama na spletni strani ministrstva za okolje in prostor - Izbrati ga moramo do vsakega 30. junija - Novi ureditvi so nasprotovali dimnikarski lobi in občani v okviru civilnih pobud
Od novega leta bo začel v celoti veljati zakon, ki so ga mnogi težko pričakovali. Nov Zakon o dimnikarskih storitvah je državni zbor sprejel pred koncem oktobra, veljati je začel novembra. Po novem zakonu veljajo za opravljanje dimnikarskih storitev licence in ne več koncesije za določeno območje. Uporabniki bodo lahko izbrali izvajalca sami. To so glavne značilnosti novega zakona, ki ima tudi hude in manj hude nasprotnike.
Po eni strani mu ostro oporekajo nekatera dimnikarska podjetja, od teh nekatera z veliko »masla na glavi«. Ta želijo obdržati odličen in zagotovljen zaslužek, ob vseh hudih nepravilnostih, ki so se pri nekaterih dimnikarskih podjetjih dogajale. Njihovi lastniki zaposlenim prispevkov niso plačevali, zopet drugi so izčrpana podjetja prepustili stečajnemu postopku. V novem podjetju so nato zaposlili iste, hudo izkoriščane dimnikarje. Med nasprotovanjem novemu zakonu, je dimnikarski lobi omenjal predvsem to, da nov zakon naj ne bi zagotovil dovolj varnosti.
Po drugi strani se je veliko občanov počutilo, zaradi močne državne prisile na področju dimnikarskih storitev, omejene ter včasih tudi prevarane. Občani so se zato povezali v civilne pobude ter plačevanje dimnikarskih storitev zavračali. Nasprotniki koncesijskega sistema so na trditve dimnikarskega lobija, da nov zakon zagotavlja manj varnosti, odgovarjali
z zgledi iz tujine. Tako je v Franciji in Veliki Britaniji število smrti zaradi oporečnih malih kurilnih naprav dvakrat nižje kot v Sloveniji, kjer so doslej veljale koncesije.
Manj državne prisile
Nov Zakon o dimnikarskih storitvah pomeni nekoliko manj državne prisile. »Ministrstvo je hotelo ohraniti dimnikarsko dejavnost regulirano, usmerjano. To je bilo uresničeno na podlagi mednarodne študije ter osnovnih ciljev te dejavnosti,« nam je o odločitvi za takšen zakon povedal Uroš Vajgl, namestnik glavne direktorice direkto-rata za okolje v ministrstvu za okolje in prostor. Med cilji je omenil varovanje zdravja, premoženja občanov ter kakovosti zraka.
Uporabniki so po novem pri izbiri izvajalca torej svobodnejši. »To naj bi spremljala, upajmo da, čim bolj učinkovita cenovna konkurenčnost med izvajalci in uporabnikom prijaznejše izvajanje storitev,« je še naštel Vajgl. Dimnikarskim družbam monopolni posel za večletno obdobje ni več zagotovljen, ampak bo dimnikarstvo bolj tržna dejavnost. »Nov zakon je delno prednost tudi za dimnikarske družbe, saj jim omogoča posel po celotni državi. Poleg tega omogoča licenčni sistem na področju dimnikarske dejavnosti delovanje novih podjetij,« je povedal Vajgl. Število licenc ni omejeno, določena so le pravila za njihovo pridobitev.
S seznama
Po zakonu je predvideno, da bo ministrstvo v roku dveh mesecev od uveljavitve zakona (to je do 19. januarja 2017) objavilo na svoji spletni strani seznam dimnikarskih družb z licenco. Licenco bodo podeljevale upravne enote, ki jo bodo lahko tudi odvzele. Seznam dimnikarskih družb z licenco bo ministrstvo posredovalo v objavo tudi občinam.
V primeru, če se bo uporabnik odločil za drugo dimnikarsko podjetje, bo to moral storiti do vsakega 30. junija. Če tega do 30. junija 2017 ne bo storil, bo lahko opravljal dimnikarske storitve tisti izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe, ki jo je opravljal na naši mali kurilni napravi 31. decembra 2016. Ta jo bo opravljal tudi vse do objave seznama dimnikarskih družb. Po zakonu moramo dimnikarske storitve naročiti vsaj enkrat na leto, sicer nas bo država kaznovala.
Med občani je doslej obveljalo, da ko jih dimnikar obišče, v kratkem času malo postori ter zelo veliko računa. Pred kratkim je bil na primer pri nas doma dimnikar, ki je imel približno dvajset minut dela, kar nas je stalo skoraj trideset evrov. Po novem bo lahko dimnikar zaračunal največ 25,02 evra na uro. »Cene so v določeni meri še vedno regulirane, vendar so omejene le navzgor,« odgovarja Vajgl ter omenja, da je država na ta način želela zaščititi državljane pred prekomernimi stroški.
BRANE JERANKO, foto: SHERPA
Prednosti novega dimnikarskega zakona:
država nam dimnikarja ne določa več neposredno, ampak ga bomo lahko sami izbrali s seznama, ki ga bo objavilo ministrstvo
država je določila najvišjo ceno dimnikarskih storitev, navzdol pa cena ni določena, kar naj bi vplivalo na konkurenčnost ter pocenitev storitev
po novem zakonu, bodo lahko dimnikarska podjetja delovala po celotni državi in ne več zgolj na območju, kjer so prejela koncesijo
Civilne iniciative so nezadovoljne
Mnenja civilne iniciative Dimnik, Združenja lastnikov nepremičnin in upokojenega dimnikarskega mojstra
Ivan Tomše iz civilne iniciative Dimnik pravi, da nov zakon za lastnike in uporabnike malih kurilnih naprav ne prinaša nič boljšega, kot je vseboval predhodni.
»Povečali se bosta zgolj represija in cena dimnikarskih uslug. Pozitivno je mogoče, le to, da dimnikarska dela ne bodo mogli opravljati na hitro usposobljeni dimnikarji, temveč kvalificirani.« Ob tem Tomše izpostavlja pretirane zahteve po usposobljenosti za dimnikarja. Zakon predvideva, da lahko pridobijo licenco poleg dimnikarjev tudi inženirji prve in druge stopnje tehničnih smeri, če so pri kvalificiranem dimnikarju pridobili eno leto praktičnih izkušenj. »To izgleda tako, kot da bi učitelj moral pri učencu opravljati praktično usposabljanje. S srednjo tehnično šolo sploh nimaš pogojev za pridobitev dimnikarske licence. Običajno mora mentor imeti enako ali višjo stopnjo izobrazbe,« pojasnjuje Tomše.
Da nov dimnikarski zakon ni ravno idealen, menijo tudi v Združenju lastnikov nepremičnin. A kot pravi tajnik združenja Aleksander Pavšlar, kljub temu pomeni zakon dobrodošel prvi korak na poti k normalizaciji razmer na področju dimnikarske dejavnosti. »Bistvena sprememba, ki jo prina-
ša, je ukinitev teritorialnega monopola dimnikarskih koncesionarjev, s čimer je bila uporabnikom vrnjena njihova osnovna pravica do proste izbire izvajalca.« S tem se bo, po njegovem mnenju, med izvajalci razvila tržna konkurenca, ki bo iz trga postopno izločila slabše izvajalce in na splošno prispevala k večji kakovosti izvajanja dimnikarskih storitev. »V tem smislu nova ureditev vzpostavlja boljše pogoje za zagotavljanje varnosti,« je prepričan Pavšlar.
Dimnikarji po novem
Pridobivanje licenc, dovoljenj in dodatna izobraževanja bodo za dimnikarje dodaten strošek. A Tomše meni, da se jim tega ni treba bati, saj da bodo vsakih osem let potrebovali le potrdilo o plačani kotizaciji. »Dimnikarji bodo postali nekakšni prenašalci informacij in podatkov - kot poštarji - in jim bo to po njihovi oceni vzelo 40 odstotkov časa. Na koncu bo vse to moral plačal lastnik in uporab-
nik malih kurilnih naprav,« je kritičen Tomše, ki zaključuje, da je okoljsko ministrstvo na ta način doseglo zastavljen cilj in se znebilo dela s koncesijskimi pogodbami, s tem pa tudi odgovornosti za delo dimnikarjev. Administrativne upravne postopke pa je preneslo na upravne enote.
V Združenju lastnikov nepremičnin menijo, da stroški pridobitve licence in dovoljenja za opravljanje dimnikarskih storitev ne bi smeli biti previsoki. »Naše stališče, ki smo ga zagovarjali v postopku priprave zakona in pri katerem še vedno vztrajamo, je, da pogoji za vstop novih ponudnikov dimnikarskih storitev na trg ne smejo biti prestrogi, saj bi zahtevni pogoji in visoki stroški vstopa posredno ohranjali monopol obstoječih izvajalcev,« pojasnjuje Pavšlar. »Kako je z ostalimi pogoji za pridobitev licence, kot sta izobrazba in delovne izkušnje, bo pokazala praksa. Stremeti je treba k temu, da pogoji niso nesorazmerno zahtevni,« je še povedal Pavšlar.
Evidence ali servisne knjige?
Precej prahu je med ljudmi dvignila informacija o registraciji kotlov in dodatnem plačilu vpisa v evidence ter doplačilu potnih stroškov. »Izmislili so si vodenje vsemogočih nepotrebnih evidenc, ki bi jih lahko nadomestili s servisnimi knjižicami,«
NAŠA TEMA
13
V povezavi z novim dimnikarskim zakonom smo prejeli nekaj vprašanj bralcev.
Dimniki, dimniki ... Težko je najti uporabnika, ki je z dosedanjim koncesijskim sistemom zadovoljen.
Vpis je brezplačen
Ogorčena bralka trdi, da ji je dimnikar za njen nov kotel vpis v evidenco zaračunal. Za pojasnilo smo vprašali ministrstvo za okolje in prostor.
»Vpisa dimnikar ne more zaračunati. Po izdanem pozitivnem poročilu o prvem pregledu je dolžan vpisati kurilno napravo v evidenco. Zaračuna lahko torej le prvi pregled,« odgovarja ministrstvo.
Serviser namesto dimnikarja?
Prav tako se je pritožil občan, ki ga moti, da mora nove kotle (za katere velja garancija) pregledovati dimnikar in ne serviser kotlov. Za primerjavo je navedel nove avtomobile, ki jih pregleduje serviser.
»Prvi pregled opravi dimnikar in ne serviser. Dimnikar ima namreč predpisan obseg storitev, ki jih serviser nima,« odgovarja ministrstvo za okolje in prostor. Ministrstvo omenja, da to narekujejo najpogostejše napake pri vgradnji. Tako se dogaja, da dimo-vodna naprava kurilni napravi ni prilagojena, kar še posebej velja v primeru rekonstrukcij. Med napakami so prav tako premajhen odmik od lesenih delov, neustreznost efektivne višine in premera dimnika ter manjkajoče merilne, čistilne in revizijske odprtine. Prav tako so ugotovljene drugačne izvedbe, kot so predvidene v dokumentaciji, ki je priložena gradbenemu dovoljenju.
»Dimnikar je torej tisti, ki neodvisno nadzoruje, ali so naprave pravilno vgrajene in da ni nevarnosti za požar ter zastrupitev z dimnimi plini. Dimnikar je torej tisti, ki kurilno napravo in dimnik po predpisih redno vzdržuje s pomočjo preverjanja, čiščenja in meritev,« še odgovarja ministrstvo.
Kako je s potnimi stroški?
Nekateri občani se zaradi napačnih informacij bojijo, da bodo morali v bodoče plačevati dimnikarjem iz drugih krajev potne stroške. To ni povsem res.
Za razdaljo do 25 kilometrov (od sedeža dimnikarske družbe do uporabnika) uporabnikom dimnikarskih storitev ne bo treba plačevati potnih stroškov, saj bodo le-ti vključeni v osnovno ceno. Če je dimnikarska služba od vaše male kurilne naprave oddaljena več kot 25 kilometrov, sme dimnikar dodatno zaračunati še potne stroške (za vsak kilometer razdalje nad 25 kilometrov).
meni Tomše iz Dimnika. V združenju menijo, da je o evidentiranju novih naprav in posledičnih stroških prezgodaj govoriti in ugibati. Po mnenju združenja je najprej treba vzpostaviti delujoči trg dimnikarskih storitev. »Šele ko bo razbit dimnikarski monopol, ki ima močan lo-bistični vpliv, bo možna argumentirana razprava o tem, katere storitve dimnikarske službe naj bodo opredeljene kot obvezne za uporabnike oziroma katere morajo uporabniki naročiti in tudi plačati,« ocenjuje združenje lastnikov nepremičnin.
Do predlaganega evidentiranja je kritičen tudi upokojeni dimnikarski mojster, ki je dolga leta vodil lastno podjetje (ime hranimo v uredništvu). Kot slikovito pravi, državni aparat znova zapleta, kjer ni potrebe po tem. »Vodenje evidence bi se lahko uredilo na podoben način kot je urejeno spremljanje cepljenj psov,« meni in dodaja, da čeprav je glavna naloga novega zakona ta, da bi razbil monopole, bodo ti še naprej ostali in področje bodo še naprej obvladovali tisti, ki imajo od dejavnosti že danes največ koristi.
Kdo naj nadzira?
Civilna iniciativa Dimnik je prepričana, da nova zakonodaja k požarni varnosti kaj dosti ne bo pripomogla, saj bodo, kot pravijo njeni člani, formalno delo dimnikarjev še
naprej nadzirale štiri inšpekcijske službe. Te se bodo, tako kot do sedaj, izgovarjale druga na drugo. Tako je civilna iniciativa predlagala, da bi bila osnovna dejavnost dimnikarjev ometanje in čiščenje dimnikov. »Čiščenje kurilnih naprav bi dimnikarji opravljali po naročilu lastnika ali uporabnika male kurilne naprave, kar pomeni, da bi te lahko čistil tudi sam lastnik ali uporabnik, v kolikor ima za to voljo in sposobnost,« razmišljajo v Dimniku. »Večina tistih, ki uporabljajo male kurilne naprave, predvsem na trda goriva, to počne že sedaj, ko zaznajo, da ni dobrega izgorevanja. Dimnikarji navadno samo >kasirajo<,« opaža Dimnik.
Tomše je prepričan, da bi prve preglede malih kurilnih naprav morali opravljati požarni inšpektorji, kasnejše preglede pa bi opravljali samo v primeru sprememb na kurilni napravi ali stavbi v smislu racionalne rabe energije, tako kot to veleva Evropska direktiva. »Meritve emisij dimnih plinov bi opravljali serviserji, ki bi istočasno tudi nastavili zgorevanje na predpisane mejne vrednosti. Čiščenje zahtevnejših kurilnih naprav, v katere sme po pooblastilu proizvajalca posegati samo pooblaščena oseba, bi moralo biti prepuščeno pooblaščenim serviserjem,« dodaja.
LEA KOMERIČKI
Med dvema ognjema
»Ves čas med sprejemanjem novega Zakona o dimnikarskih storitvah smo bili med dvema ognjema,« pravi Uroš Vajgl iz ministrstva za okolje in prostor.
»Na eni strani so bili tisti, ki so želeli na tem področju čim večjo liberalizacijo ter prost trg v celoti. Na drugi strani so obstoječi koncesionarji zagovarjali ohranitev obstoječega sistema,« je o obdobju pripravljanja novega zakona povedal Vajgl. Pravi, da so se predstavniki države med pogovori z obema taboroma vendarle uspeli dogovoriti o nekaterih skupnih točkah. Prevladujejo seveda nestrinja-nja. »Ministrstvo je vztrajalo pri rešitvi, ki pomeni uravnotežen pristop,« meni Vajgl.
Zakaj evidenca kurilnih naprav?
Evidenca malih kurilnih naprav je v zadnjem letu in pol izpopolnjena, saj je vanjo vpisanih že nad štiristo tisoč kurilnih naprav.
»To je pomembno tako za izvajanje dimnikarskih storitev kot tudi za ocenjevanje in načrtovanje ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka,« omenja Uroš Vajgl iz ministrstva za okolje in prostor. Kar dve tretjini trdnih delcev v zraku, ki nas ogrožajo pozimi, je namreč iz individualnih kurišč. Evidenca prav tako služi za nadzor nad izvajanjem zakona. Vsak konec leta bo mogoče ugotoviti, na katerih kurilnih naprav niso izvajali dimnikarskih storitev.
Foto: splet
Dimnikarska sekcija
odločno proti
Z oceno ministrstva za okolje in prostor, da je nov sistem dimnikarskih storitev do uporabnikov prijaznejši, se sekcija dimnikarjev slovenske obrtne zbornice ne strinja. A to po besedah Simona Dovr-tela, predsednika sekcije dimnikarjev, pomeni, da bodo izvajalci merila kakovosti prilagodili zahtevam uporabnika.
Po njegovem mnenju zakon ne bo zagotovil osnovnih ciljev dimnikarske dejavnosti, kot so zagotavljanje kakovosti zraka, požarne varnosti, varovanje zdravja, varstvo okolja in učinkovita raba energije. Poleg tega imajo lastniki malih kurilnih naprav po novem predlogu zakona dodatne naloge. »Sami si bodo morali poiskati dimnikarja, sami ga bodo morali poklicati in paziti, da so stvari opravljene v rokih, drugače bodo lahko inšpekcijske službe ukrepale, če sploh bodo,« je povedal Dovrtel.
Licence, ki jih bodo podeljevale upravne enote, bodo veljale za celotno območje Slovenije. Nekdo iz Šentjurja si bo na primer lahko naročil
dimnikarja iz Ljubljane. A tukaj je zanka, meni Dovrtel. Uporabniki, ki so oddaljeni več kot 25 kilometrov od sedeža dimnikarske družbe, bodo morali plačati potne stroške. »Za podjetja vedno velja, da iščejo posel, ki se jim splača, zato bodo iskala odjemalce v mestih. V odročnih krajih, recimo vaseh in hribih, bodo nastale težave zaradi višjih stroškov prevoza,« trdi Dovr-tel. »Vprašanje je tudi, kdo se bo pripravljen peljati do teh odročnih mest,« se vprašuje Dovrtel. Kot pravo rešitev omenja dosedanje koncesije za določeno območje.
Sekcija dimnikarjev še trdi, da bo nova zakonska ureditev poslabšala kakovost zraka. Opozarja tudi, da podobno, kot je voda ustavna pravica državljanov, na isto raven sodijo pravice do kakovostnega zraka, varnosti in zaščite potrošnika. Zato te pravice ne morejo biti predmet prostega trga in volje kapitala, zagovarja svoje trditve dimnikarska sekcija. Naloga države bi morala biti, da ščiti te pravice, menijo v sekciji.
BGO
14
KRONIKA
Tovšakova tokrat s pogojno zaporno kaznijo
Do zdaj dobila že osem let zapora
Na celjskem okrožnem sodišču so v torek na pogojno zaporno kazen obsodili nekdanjo direktorico gradbenega velikana Vegrad Hildo Tovšak. Tožilstvo ji je očitalo kaznivi dejanji zlorabe uradnega položaja in oškodovanja upnikov. Tovšakova je lani krivdo priznala, enako tudi soobtožena, nekdanja direktorica kadrovskega in splošnega sektorja v Vegradu Branka Gabrijel. Vendar sodišče takrat priznanja Tovšakove ni priznalo.
Tovšakova in Gabrijelova naj bi kaznivi dejanji storili pri omogočanju kreditov znotraj mreže Vegradovih družb. Svoj položaj v Vegradu naj bi izrabili za to, da sta dovolili omogočanje kreditov Vegradu podrejenim družbam za nakup delnic podjetja. To je bilo protipravno in škodljivo dejanje, je bilo zapisano v obtožnici. Tovšakova je sicer krivdo priznala že lani, vendar pa se je iz primera izločila sodnica, ki je takrat vodila postopek, tako da je sledil razpis novega naroka. Krivdo je priznala tudi Gabrijelova, zoper njo je bil nato uveden ločen postopek sojenja.
Tožilstvo jima je očitalo še, da sta v času, ko je bil Vegrad že insolventen in je imel blokiran račun, na hčerinsko družbo Vemont prenesli ustanovni delež, nato pa na družbo pooblaščenko. S tem je bila stečajna masa Vegrada manjša, kar je posledično pomenilo oškodovanje upnikov. Sodnica je tokratno priznanje Hilde Tovšak sprejela in ji izrekla tri leta zaporne kazni z osemletno preizkusno dobo. To pomeni pogojno kazen, ki pa je združena v enotno skupaj s kaznijo, ki so jo Tovšakovi izrekli lanskega novembra v Ljubljani zaradi pomoči pri zlorabi položaja.
Tovšakova je kaznivo dejanje obžalovala in dejala, da se zaveda posledic storjenega ter omenila, da je do kaznivih dejanj, za katera so jo do zdaj obsodili, kritična in dodala, »da je verjetno edina kritična do njih v vseh primerih Vegrada«. Do zdaj je dobila v vseh postopkih osem let zaporne kazni.
SŠol, foto: SHERPA
Takole so Hildo Tovšak pred časom vklenjeno pripeljali na sojenja. Danes Tovšakova na sodišče prihaja brez lisic in pravi, da kazniva dejanja obžaluje.
Preiskujejo sum požiga
Pretekli teden je zagorelo v stanovanjski hiši v Slovenskih Konjicah, pred katero so nato našli mrtvega 86-letnega moškega.
Preiskava je pokazala, da je ogenj izbruhnil zaradi cigaretnega ogorka, saj se je vnela postelja. Moški je ogenj sicer pogasil sam, nato pa je najverjetneje zaradi zadimljenosti prostora odšel na balkon, kjer je padel čez ograjo in umrl. Hkrati so s celjske policije sporočili, da so kriminalisti opravili ogled kraja požara,ki je izbruhnil v začetku minulega tedna popoldne v stanovanjski hiši v Šmartnem pri Dreti. Kot so ugotovili, naj bi šlo za požig. Okoliščine kriminalisti šepreverjajo.
Pretepla jo je s cevjo sesalca
V torek dopoldne so policisti morali posredovati v enem izmed stanovanjskih blokov v Brodarjevi ulici v Celju.
49-letna stanovalka je s kovinsko cevjo od električnega sesalca pretepla drugo 46-letno stanovalko. Ta je dobila lažje telesne poškodbe. Policisti okoliščine incidenta še preiskujejo, bodo pa 49-letnico ovadili.
Na udaru spet u zato ne nasedajte!
Poskus goljufije, ki po slovenski zakonodaji sploh ni goljufija ...

S.


Kako prebrisani so lahko goljufi, kaže primer, ki se je zgodil naši bralki pred dnevi. Gre za vzorec čistega poskusa goljufije, storilci pa se lahko brez skrbi izmuznejo roki pravice in kazni. Tovrstnih poskusov goljufij naj bi bilo tudi na Celjskem kar nekaj, čeprav točnega podatka o tem nimajo niti na policiji niti na Finančni upravi RS, kjer na tovrstne primere opozarjajo že nekaj časa. Zato ljudem svetujejo previdnost. Kaj hitro so namreč lahko brez več sto evrov.
Pred dnevi je namreč 87-letno žensko domov poklicala neznana oseba in se predstavila kot predstavnica »davčne uprave«. V pogovoru z žensko je povedala, da upokojence sprašuje, ali dobivajo regres. Nato ji je obljubila, da bo letos država upokojencem izplačala božičnico v vrednosti 3.850 evrov, a pod določenim pogojem. Pred izplačilom božičnice, tako je 87-letnici povedala oseba po telefonu, morajo upokojenci »državi« nakazati 500 evrov dohodnine. Ta denar naj bi domov prišla iskat oseba, ki je klicala, zato se je poskušala dogovoriti za datum prihoda na dom in 87-letnico spraševala tudi po osebnih podatkih. Pri tem ji je pustila svojo telefonsko številko, za katero se je po preverjanju izkazalo, da sploh ne obstaja in da ni veljavna.
Bi morala ostati brez denarja?
Hčerka bralke, ki se ji je to zgodilo, je takoj posumila, da stvar smrdi po poskusu goljufije, zato se je obrnila na policijo in tudi na finančno upravo. Ta lahko javnost samo opozarja na previdnost in prijavi primer na policijo, kjer pa samo na podlagi teh podatkov - saj do goljufije ni prišlo, tako pravi policija - ne more odreagirati. Primer tako hkrati jasno pokaže, kako luknjičasta je slovenska zakonodaja, ki na žalost še vedno omogoča, da storilci poskušajo ogoljufati ravno tiste, ki so v družbi med najranljivejšimi državljani - upokojence.
Na celjski policiji pravijo, da so s tem primerom seznanjeni, vendar preiskovati ne morejo začeti. Zakaj ne? Zato, ker je šlo samo za klic in ne posledico, ki je temelj za preiskavo. Drugače rečeno, šele če bi naša bralka v tem konkretnem primeru denar izročila osebno in tako že ostala brez njega, bi bilo to kaznivo dejanje. Do takrat policija ne more začeti preiskavo. Tudi za poskus goljufije pri tem dogodku ne gre. Torej tako početje bi po slovenski zakonodaji moralo imeti namen storilca in posledico: že dokončano goljufijo oziroma trenutek, ko bi oškodovanka že ostala brez 500 evrov, to je celotne pokojnine.
Luknjičasta zakonodaja
Pomočnik komandirja Policijske postaje Celje Uroš Golob pravi, da je edino, kar lahko storijo policisti v takšnem primeru, to, da vzpostavijo stik s klicateljem. A to lahko storijo samo, če ugotovijo, kdo je pravzaprav klical. Bralka bi denimo lahko od telefonskega operaterja naročila izpisek vseh klicev in po pregledu, v kolikor se spominja datuma in točne ure klica, s tem izpiskom prišla na policijo.
Realnost je žal takšna, da je vprašanje, koliko časa bi lahko policisti namenili dogodku, ki po zdaj veljavni zakonodaji ni kaznivo dejanje, da bi od operaterja uradno zahtevali izpisek vseh klicev, saj je za takšno zahtevo nujen utemeljen sum. »Če bi bralka na policijo prišla z izpiskom, iz katerega bo razvidno, iz katere številke je neznana oseba klicala, je vse, kar lahko storimo, da o tem primeru sestavimo poročilo na tožilstvo. Torej, ne gre za kaznivo dejanje, lahko pa policija naredi poizvedbo in kontaktira klicatelja in na tak način deluje opozorilno in preventivno, saj ga na tak način obvestimo, da vemo za njegovo početje,« pravi Golob.
Kaj pa, če bi na policijo klicalo več ljudi s podobnimi izkušnjami? Bi bilo več takšnih primerov dovolj velik razlog za začetek preiskave in iskanja goljufov, ki to po zakonodaji sploh niso? Ne.
Tudi deset klicev, če nekomu neznanci dejansko ne poberejo denarja, ne pomeni kaznivega dejanja. »Lahko bi šlo za nadlegovanje, vendar je spet vprašanje prijav ljudi, koliko takšnih klicev, če ostane le pri telefonskih klicih, dojemajo za nadlegovanje. Torej, kaj je zanje
KRONIKA
15
neznani osebi povedala tudi nekatere osebne podatke, tudi to ni razlog za začetek kriminalistične preiskave. »Ljudje so na žalost še vedno preveč naivni, da osebne podatke zaupajo nekomu, ki ga ne poznajo. Pri tem morajo biti previdni,« pravi Uroš Golob.
S tem, ko je bralka nekomu neznanemu po telefonu povedala svoje osebne podatke, lahko tvega tudi možnost, da bi jih neznanci zlorabili. In tu se odpira še eno vprašanje. Niti v tem, da je nekdo od nje na premeten način elegantno pridobil osebne podatke, ni nobenega kaznivega dejanja. To bo nastalo, če bo kdo te osebne podatke zlorabil. Premeteni storilci poskušajo na razne načine. Pred časom je neka ženska samo na podlagi obiska neznanca, ki jo je prepričal, da je njen znanec v bolnišnici in da potrebuje denar zanj, od nje dobil več tisoč evrov! »Goljufi imajo na žalost nek čuden občutek in srečo, da vedo, kdo ima denar in kako ga od njih dobiti,« dodaja Golob. In prizna, da je iskanje takšnih storilcev zahtevno, pa tudi dokazovanje je zelo težko.
Na Finančni upravi RS so s sumljivimi klici javnost seznanili že v začetku novembra. »Zavezanci naj bodo previdni pri komunikaciji z neznanimi osebami, tudi kadar se izdajajo za uradne osebe in naj ne nasedajo lažnim obljubam o visokih dobičkih. Finančna uprava bo vse omenjene informacije in dokazila posredovala v reševanje in ukrepanje pristojnim organom,« so zapisali na svoji spletni strani. Za Novi tednik so še povedali, da vzvodov za ukrepanje proti neznancem nimajo, da pa o vsakih takšnih primerih, o katerih jih ljudje obvestijo, vedno obvestijo policijo in takšno obvestilo na finančni upravi dojemajo kot prijavo.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: splet
Djenci,
moteče. Pri izsiljevanju bi lahko našli sume kaznivega dejanja že v telefonskih klicih, vendar v tem primeru ne gre niti za izsiljevanje,« dodaja Golob. In še, da ima na podlagi zakonodaje tudi policija zvezane roke: »To je enako, kot če nas bi iz nekega lokala poklical nekdo in
dejal, da je vzdušje napeto, nato pride policijska patrulja tja, a ne more ničesar storiti, saj ni prišlo do pretepa.«
Ne bodite naivni!
Četudi je naša bralka bila nekoliko naivna, saj ob pogovoru po telefonu ni pomislila na možnost goljufije in je
Sojenje odkriva nove podrobnosti
Zaslišali naj bi še ogromno prič
Več kot očitno želi celjsko okrožno sodišče primer Velenjčana Romea Bajdeta, ki je pred letom dni umoril svojo 33-le-tno partnerko, zaključiti celo še pred novim letom. Na sodišču se namreč vrstijo obravnave, na katerih zaslišujejo priče, ki pojasnjujejo podrobnosti njune zveze. To bo pripomoglo k odločitvi sodišča o višini kazni za obtoženega. Temu namreč grozi najmanj 15 let zapora.
Tokrat so pričale zaposlene na Centru za socialno delo Velenje, kjer so se s težavami v odnosu Bajdeta in partnerke najbolj soočile lansko pomlad, ko je 33-letnica odšla v slo-venjgraško varno hišo. Tam je bivala nekaj tednov, vendar ne z otrokoma, ampak sama, ker je podpisala celo dogovor z Bajdetom, da otroka ostaneta v njegovem varstvu. Sicer pa je velenjski center za socialno delo obravnaval 33-letnico že v preteklosti, v času razhoda z prejšnjim partnerjem, ki ima skrbništvo nad njenima prvima dvema otrokoma.
Nakradli kup orodja
Šentjurski policisti bodo ovadili tri mladoletne domačine, ki jih utemeljeno sumijo sedmih velikih tatvin. V začetku novembra so namreč preiskovali več primerov tatvin različnega orodja.
V zadnjem prijavljenem primeru vloma v eno izmed stanovanjskih hiš na šentjurskem območju so policisti našli celo obuvala in oblačila, ki jih je eden izmed storilcev uporabljal pri tatvini. V preiskavi so nato izsledili celo osebe, ki so ukradene predmete odkupovale od storilcev, nato pa so osumljence tudi prijeli. Gre za tri mladoletnike, ki so jim nekaj ukradenih predmetov že zasegli. Ob tem so šentjurski policisti preiskali še vlom v avtomatsko avtopralnico v poslovni coni
Delavke centra so na sodišču potrdile, da se je Bajde na srečanju z njimi pritoževal nad tem, da partnerka ne skrbi pravilno za njuna otroka in da jo je ovadil celo zaradi njunega zanemarjanja, a je kasneje prijavo umaknil. Je pa ena izmed socialnih delavk senatu omenila, da so v stanovanju po njeni smrti našli več zdravniških napotnic za otroka s pretečenim rokom in da otroka nista imela urejenega niti zdravstvenega zavarovanja, kar je nato uredil center. Na sodišču je bilo slišati, da je Bajde v času, ko naj bi se s partnerko razhajal, dejal, da je najbolje, da bi za otroka poiskali rejniško družino, saj naj bi on odšel v tujino, 33-letnica pa da ni sposobna skrbeti za mladoletnika. Čeprav naj bi se z njo dogovoril, da naj bi bila v času njegovega dela v tujini z otroki lahko v njegovem stanovanju. Sojenje odkriva vedno več podrobnosti in okoliščin primera, nadaljuje se tudi danes.
v Šentjurju. V tem primeru so ovadili pet osumljencev.
Foto: PU Celje
Dve tragediji na Celjskem
V ponedeljek, nekaj minut pred 17. uro, se je na cesti Podplat-Pečica na območju Šmarja pri Jelšah zgodila tragična prometna nesreča.
58-letni voznik je vozil osebni avtomobil proti Podplatu, ko je izven naselja Spodnji Gabernik med prehitevanjem drugega avtomobila in tovornega vozila ob levem robu ceste trčil v 68-letnega pešca, ki je hodil pravilno ob levem robu ceste v smeri hoje. Zaradi trčenja je dobil tako hude poškodbe, da je na kraju umrl. V prometni nesreči se je hudo poškodoval tudi povzročitelj prometne nesreče, ki se zdravi v celjski bolnišnici. Ogled kraja tragedije so opravili tako preiskovalni sodnik kot državni tožilec in policisti. Ti bodo zoper povzročitelja podali kazensko ovadbo. Letos je na cestah PU Celje umrlo devetnajst oseb.
Druga tragična nesreča pa se je v ponedeljek zgodila pred 19. uro na železniški progi med Medlogom in Lavo v Celju. Ob trčenju potniškega vlaka, ki je vozil iz Celja proti Žalcu, je 37-letni moški iz Majšperka zaradi posebno hudih poškodb umrl na kraju nesreče. Pri ogledu policisti niso ugotovili znakov tuje krivde.
Konec tedna potres
V noči na petek, nekaj minut pred 1. uro, so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic Agencije za okolje zaznali potres na našem območju. Žarišče je bilo v bližini Žalca, vrednost potresa pa je bila magnitude 1,0. Po prvih podatkih so potres čutili posamezni prebivalci Šempetra v Savinjski dolini in Sv. Lovrenca. Ocenjujejo, da učinki potresa niso presegli III. stopnje po evropski potresni lestvici.
Odnesla sta mu denar
Na enem izmed avtocestnih počivališč na Celjskem sta neznanca okradla tujega državljana. Gre za standardne tatvine, ki se na tovrstnih počivališčih vrstijo že nekaj časa.
Ko je voznik, sicer državljan Romunije, počival v vozilu na počivališču, je do njega pristopil neznani moški in mu kazal, da ima vozilo prazno zadnjo levo pnevmatiko. Ko je lastnik izstopil iz avtomobila, je drugi neznanec odprl sprednja desna vrata in mu s sprednjega sedeža ukradel moško torbico z dokumenti. Poleg tega sta mu ukradla tudi okoli tisoč evrov denarja. Policisti storilca še iščejo.
Pretepli so ga pred blokom
Celjski kriminalisti še vedno iščejo tri neznance, ki so natanko pred tednom dni napadli 23-letnega Celjana. Ta je odhajal iz stanovanjskega bloka Pod lipami v Celju, nakar so ga trije neznanci poškropili s sprejem, nato so se ga lotili tudi z bejzbol palicami. Moškemu so povzročili lažje telesne poškodbe, nato pa so zbežali v smeri bližnjega vrtca. Policisti okoliščine dogodka še preiskujejo.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakup alLodlično storitev?
POZOR1.
Preglejte aktualno ponudoo
Drorlnncti
Želite jesti zdravo in hkrati zelo okusno hrano?
Bi radi svoje goste ob praznično pogrnjeni mizi še posebej presenetili?
glinenih izdelkov:
Hrana, pripravljena v glinenih posodah
zdrava.
V glini se bakterije ne razmnožujejo.
qgtr* " fl A	t
•ć ja l^k \ , ^ :'---■: -	rmf А: v • :J ( - НКЈЖ r i \ a .,. ff ЛШВЛм^л^ПВк . \j\ \ -A: ^ШШ ВшПВжВШШт т ' V -/ JJ н^^Н^НпмИКНВго* ftrf -ЧСЧ
Da bi se izognili poškodovanju glinenih posod, moramo upoštevati naslednja pravila:
■ Glineno posodo lahko postavimo samo v hladno pečico. ' Pečice predhodno ne smemo segrevati. 1 Posode nikoli ne postavljamo na dno pečice, ampak samo na rešetko. ' Posode niso primerne za kuhanje na električni plošči, plinskem kuhalniku ali žaru. 1 Vroče posode nikoli ne postavljamo na hladno ali mokro površino. 1 Posodo lahko odložimo samo na temperaturno odporne plošče.
Za vas imamo pravo rešitev. Ponujamo vam izbor kakovostnih ročno izdelanih naravnih lončarskih izdelkov.
Lončarska glina je naravni material, ki ne prenaša visokih temperaturnih sprememb. Vse keramične izdelke je treba dati najprej v hladno pečico, nato pa počasi povečevati temperaturo do želene. Priporočena temperatura za kuhanje je 180 do 250 stopinj Celzija. Glavno pravilo je, da se pri nižji temperaturi podaljša čas kuhanja.
Če kuhamo pri nizki temperaturi, lahko za končni rezultat kuhanja v keramičnih posodah pričakujemo veliko bolj okusno jed. Pri kuhanju v glinenih posodah se jedi ne prijemajo na dno posode, ravno tako ni treba za omake dodajati večje količine tekočine. V primeru, da potrebujemo več časa za pripravo jedi, je priporočljivo, da v času kuhanja večkrat preverimo količino tekočine v posodi.
Promocijsko besedilo
Glina vsebuje radium, fosfate, železo, nitrogen, kalcij, magnezij, kalij, silikon ... Zaradi vsebnosti teh mineralov so glineni izdelki naravni produkti.
Glina absorbira škodljive snovi in neprijetne vonjave.
Glina je že iz antičnega časa eden najbolj zdravih materialov za uporabo v vsakdanjem življenju.
Hrano lahko tako pripravljamo kot tudi postrežemo v naravnih, zdravih in lepih posodah.
V OPTIKI TERZAN VAM NUDIMO:
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV POSEBNOST
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
MÜtZl
I^OPBAUNiCA
jSISe: иишшшш
ŠPORT
17
Najboljši slovenski športnici v objemu učitelja, trenerja vseh trenerjev Marjana Fabjana. Avgusta so poskrbeli za izjemno vzdušje na sprejemu v šotoru na Lopati. (Foto: arhiv NT, SHERPA)
Tudi v medsebojnih dvobojih sta Tina Trstenjak in Ana Velenšek kovali olimpijski medalji. V četrtek, 22. septembra bosta zlahka napolnili telovadnico centra Budokan Fabjan na Lopati. Ana se bo vrnila po poškodbi kolena. V parterni borbi bosta tekmovali tudi Lucija Polavder (bron na OI 2008), ki je v začetku leta postala mamica, in Petra Nareks, dobitnica kar šestih medalj na evropskih prvenstvih. V moški konkurenci so prijavljeni olimpijci Rok Drakšič, Mihael Žgank in Adrian Gomboc.
Najboljša Trstenjakova, takoj za njo Velenškova
Lani sta bili na drugem in petem mestu - Atlet Renner kljub bronu z EP ostal brez točk
Tina Trstenjak in Peter Prevc sta najboljša športnika Slovenije v letu 2016 po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS). Olimpijska šampionka je zbrala kar 346 točk. Podvig Judo kluba Z dežele Sankaku Celje je z drugim mestom dopolnila nosilka bronaste medalje iz Ria Ana Velenšek (181 točk), ki je daleč za sabo pustila plezalko Šaleškega alpinističnega odseka Velenje, sicer Koro-šico Janjo Garnbret (109).
Deseta je smučarka iz Šmartnega ob Paki Ana Drev. Pri moških je brez točk ostal tretji na evropskem atletskem prvenstvu, skakalec s palico Robert Renner! Najboljša ekipa leta je hokejska reprezentanca Slovenije. Z 61:49 je »premagala« močno celjsko obarvano rokometno reprezentanco, ki si ni zgolj zagotovila udeležbe na OI, marveč je osvojila 6. mesto ...
Nov mejnik
Saj še zdaj ne vemo, katera nas je bolj navdušila v vročih avgustovskih večerih; Tina je z bolečino v predelu reber ugnala vse tekmice v Riu de Janeiru, zadnje tri z iponi, Ana pa si je s hudo poškodovanim kolenom, o čemer so bile dobro obveščene vse njene nasprotnice, »privoščila« zgolj en poraz in šokirala z osvojitvijo bronaste medalje. Zasluženo sta bili na vrhu izbora najboljših slovenskih športnic, kar je nov mejnik v judoističnem epu Marjana Fabjana: »Ja, strinjam se z vami, česa takšnega pa še ne. A tako je tudi prav. Težko bo to ponoviti, a mi bomo stremeli k temu.« Ni bil razočaran nad Tininim tretjim mestom na grand slamu v Tokiu. »Kje pa, prav nasprotno. V konkurenci so bile štiri Japonke, po dve Kitajki in Korejki, vse željne skalpa no-
Zlati brazilski poljub najboljše slovenske športnice.
silke zlate olimpijske medalje. Tina je bila edina izmed olimpijskih šampionk iz Ria, ki se je povzpela na oder za zmagovalke v Tokiu. Na dan
Z zdravjem bo vse
26-letna Tina Trstenjak se
pripravlja predvsem na evropsko prvenstvo v Varšavi in na svetovno v Budimpešti. Lani je bila kot svetovna prvakinja iz Astane druga najboljša športnica Slovenije. Letos je domov prinesla dve zlati medalji, z EP v Kazanu in z OI. Glede na popoln iztržek je najbrž pričakovala zmago v izboru DŠNS. »Moram priznati, da je zlata medalja narekovala moja pričakovanja,
ki so bila najvišja. Zelo sem ponosna na naziv najboljše slovenske športnice. Vse se je super izteklo tudi zaradi Aninega drugega mesta, kar je zelo odmevno za naš klub. Moje želje so usmerjene k dobremu zdravju. Potem lahko več uspehov ponovim. Lepo se je spominjati olimpijskih iger, obenem pa jih moram pozabiti. Vadba in trdo delo me še veselita, tako da grem naprej.«
DEAN ŠUSTER
Foto: arhiv NT
podelitve priznanj DŠNS je pred potjo v Ljubljano opravila dva treninga, naslednje jutro je bila znova v telovadnici.«
Prva najboljša športnica Slovenije je bila celjska atletinja Marijana Lubej (šprint) leta 1968. V naslednjih petih izborih je slavila njena klubska kolegica pri Kladivarju Nataša Urbančič (met kopja). Velenjska Celjanka Jolanda Čeplak (svetovna dvoranska rekorderka na 800 m) je bila najboljša trikrat (2002-04), pred štirimi leti pa je londonsko zlato v slovensko zmago pretopila Urška Žolnir. Za celjskega atleta Stanka Lorgerja so se izbori začeli prepozno, tako da je bero pri moških začel smučarski skakalec iz Braslovč Matjaž Debelak (1988), nadaljeval pa Kladivarjev skakalec v daljino Gregor Cankar (1999). Ekipne nagrade leta 2004 celjskim rokometašem ni zmogel vzeti nihče.
NA KRATKO
Proti Budimpešti
St. Pölten: Celjske kegljačice so tudi na povratni tekmi osmine finala evropske lige prvakinj premagale avstrijski Voith, in sicer s 6:2. Barbara Fidel je podrla 599 kegljev, Rada Savič 577, Saša Crep 573, Pa-tricija Bizjak 569, Anja Kozmus 552 ter Nada Savič in Anja Ulaga skupaj 504. »Vse se je lepo izšlo. Upam, da bodo dekleta v naslednjem mesecu še dvignila formo. Prvo tekmo četr-tfinala bomo odigrali 29. januarja v Budimpešti proti madžarskim prvakinjam. Povratni obračun bo 18. februarja,« pravi trener Lado Gobec.
Prva evropska
Nedelišče: Odbojkarji SIP Šempetra, osmi v zadnjem državnem pr-
venstvu, so izkoristili nezanimanje boljših slovenskih moštev za nastop v evropskem tekmovanju, tretjem po kakovosti, in prvič v zgodovini odigrali uradno evropsko tekmo. Žreb je bil ugoden, izognili so se dragemu potovanju. V prvi tekmi šestnajstine finala pokala challenge so se pomerili z ekipo Međimurja in izgubili šele po petih nizih. Izmed varovancev trenerja Sebastjana Ci-lenška so se najbolj izkazali Danijel Pokeršnik s 23, Gregor Javornik z 18 in Denis Robida s 13 osvojenimi točkami. Za poraz s 3:2 v krstnem evropskem nastopu se bodo Šempe-trani skušali maščevati 22. decembra v svoji dvorani.
Pravi obraz lige
Skopje: Mnogo pasti in čeri lige Seha je razkrila sobotna tekma v
makedonski prestolnici, kjer so bili celjski rokometaši večino časa povsem enakovredni ali celo boljši, toda na razplet sta le preveč vplivala hrvaška sodnika. Vardar je zmagal s 33:31. Luka Žvižej je dal šest golov, Borut Mačkovšek pet. Zlatorog je zapustil 22-letni Lucijan Fižuleto. Do konca sezone bo igral za mariborski Branik. Za slovenske prvake je na 74 tekmah dosegel 70 golov. V prejšnji sezoni lige prvakov se je najbolj izkazal v Flensburgu, kjer je trikrat zatresel mrežo tekmecev. »Pivovarji« so se uvrstili v četrtfinale pokala RZS. V svoji dvorani so premagali Ormožane s 43:28 (Kodrin 11 golov). Težje delo so imeli Ve-lenjčani, ki so v Rdeči dvorani odpor Koprčanov strli šele v končnici tekme in zmagali z 29:26.
Pomembna zmaga
Beograd: Celjske košarkarice so v Jadranski ligi vknjižile šesto zmago v sedmi tekmi. Crveno zvezdo
so premagale s 85:67. Najboljša strelka v zasedbi Athletea je bila Annamaria Prezelj, ki je dosegla 29 točk. Američanka Shante Evans je zbrala 25 točk in kar 14 skokov. Athlete vodi na lestvici skupine B. En poraz ima tudi podgoriška Budučnost.
Prebujeni Dobovec
Rogatec: V 9. krogu 1. slovenske futsal lige sta se spopadla Dobovec in Litija. V Rogatcu so Litijani doživeli prvi poraz, zasedba trenerja Andreja Dobovičnika je slavila s 4:2 in se zavihtela na tretje mesto. Dva gola je dal Jaka Bizjak, po enega pa Dejan Bizjak in Rok Rednak. Maribor ima 25 točk, Litija 20, po 15 pa Dobovec, Sevnica in Bronx iz Škofij.
Še dva mitinga
Varaždin: Mladi plavalci Neptuna so tretji vikend zapored sodelovali na močnem mednarodnem
mitingu, imenovanem Sveti Nikola. Ponovno je izstopala Izabela Pakiž Rumpf, ki je osvojila štiri medalje, med drugim zlato na 100 metrov hrbtno. Na stopničke so se povzpeli še Laura Knez, Živa Perc in Sebastijan Jug. Najboljši plavalci Neptuna bodo letos tekmovali še v Mariboru in Zagrebu.
Prihaja vrhunski boks
Slovenske Konjice: Cesar slovenskemu boksu ni uspelo od osamosvojitve, je marljivim konjiškim organizatorjem uspelo v pičlih treh letih. Slovenske Konjice stopajo na športni zemljevid sveta s tekmami najvišjega ranga. Tako bodo med 3. in 6. novembrom gostile prvo tekmo svetovnega pokala Grand Prix Slovenske Konjice 2017. (DŠ)
novi tednik
18
ŠPORT
Strelski šov Laščanov proti Krki
Litijan Jan Špan se je zelo dobro znašel v laškem dresu.
Laški košarkarji so v 10. krogu državnega prvenstva na kolena spravili tudi sedemkratne državne prvake iz Novega mesta. Krko so nadigrali v Treh lilijah in na koncu slavili s 94:79. »Pivovarji« imajo na prvem mestu lestvice še naprej zmago naskoka pred Uni-onom Olimpijo.
Rogaška je tokrat s 77:63 zmagala v Šenčurju, Hopsi so v Domžalah klonili z visokih 84:66, Tajfun pa je v Hru-ševcu s 101:67 pričakovano premagal Portorož. Obračun Terme Olimia - LTH Castings bo šele 11. januarja.
Zadeli 16 trojk!
V derbiju kroga so Lašča-ni zabeležili deveto zmago, Novomeščanom so zadali tretji poraz. Krog nazaj je na obračunu z Rogaško Zlatorog vprašanje zmagovalca rešil z delnim izidom 20:0, tokrat pa je Krko v tretjem delu igre na-digral s 16:0. Gostitelji so bili učinkoviti predvsem z meti za tri točke, saj so zadeli kar 16 trojk! Krka je blestela v drugih desetih minutah, ki jih je dobila s 33:20. Neustavljiv je bil Matic Rebec, ki je v tem delu igre dosegel kar 19 točk in pripeljal Novomešča-ne do prednosti 41:31. Vendar je zatem prišla tretja četrtina in po njej je bil zmagovalec praktično odločen. Zlatorog je z nizom trojk in dobro obrambo prišel od zaostanka s 47:51 do prednosti s 63:51. Jan Špan je za gostitelje dosegel 24 točk, Nejc Barič 21. Skupaj sta zadela 12 trojk! Ramo Rizvić je prispeval 18 točk, Igor Tratnik 15, Miloš Miljković pa je tekmo končal
z dvojnim dvojčkom (10 točk in 10 skokov). Nekdanji trener Tajfuna Dejan Mihevc, ki zdaj vodi Krko, potem ko se je z družino iz Šentjurja preselil v Novo mesto, je bil po srečanju pričakovano zelo razočaran: »Čestitke Zlatoro-gu za zasluženo zmago. Bil je boljši, še posebej v drugem polčasu, ko je zadel kar deset metov za tri točke. Predvsem Špan in Barič sta bila neustavljiva.«
Brez evforije
Povsem drugačne volje je bil domači trener Aleš Pipan, ki je lahko z dosedanjim delom sezone zelo zadovoljen. »Fantom bi rad čestital za prikazano igro, zlasti tisto v drugem polčasu. V prvem delu smo se po vodstvu, ki smo se ga morda kar nekoliko ustrašili, ustavili in nekaj stvari odigrali v nasprotju z našimi dogovori. Izkušeni košarkarji iz Novega mesta so to izkoristili in na odmor odšli z vodstvom. V nadaljevanju je bila slika popolnoma drugačna. Naši fantje so se razigrali v napadu, v obrambi uspešno zaustavili tekmece na vseh igralnih mestih, ob tem pa dobro skakali pod obema obročema.« Celjan Pipan z laško ekipo spet opravlja veliko delo. Še enkrat več jo je odlično sestavil, zdaj pa dokazuje, da ostaja eden izmed najboljših slovenskih trenerjev. »Naši fantje dvakrat na dan zelo marljivo trenirajo, dobro delo pa se pozna. Sedaj se pri tem ne smemo zaustaviti, evforije ne sme biti. Naslednje tekme moramo pričakati, kot da se ni zgodilo nič,« je pristavil Pipan. Njegovo moštvo je le dva dni
zatem čakala nova zahtevna preizkušnja, prva tekma 4. kroga slovenskega pokala proti Tajfunu. Laščani so znova prišli do prepričljive zmage. Šentjurčani so sicer dobro odigrali prvi polčas in Zlatorog je vodil le za dve točki, zatem pa se je razlika povzpela tudi na 20 točk. Na koncu so Laščani slavili z 78:61. Povratna tekma bo v ponedeljek (19.00) v Treh lilijah. Že jutri (18.45) »pivo-varje« čaka ligaška tekma na Polzeli proti letos zelo dobrim Hopsom.
Delni rezultat 30:0!
Tajfun je v 10. krogu DP prišel do gladke zmage
proti Portorožu, četrte letošnje. Gostitelji so temelje za zmago postavili že v uvodni četrtini. Varovanci trenerja Jurice Golemca so takoj za-gospodarili na parketu. Po vodstvu Portoroža s 5:2 so naredili neverjeten niz, 30:0! V takšnem ritmu so nadaljevali vse do konca četrtine, ko so vodili največ, za 29 točk (36:7). V nadaljevanju tekme so priložnost dobili igralci, ki sicer igrajo nekoliko manj. V prvem polčasu je blestel ameriški center Khaliq Khadeen Spicer, ki je dosegel 17 točk ter dodal 10 skokov. Spicer je bil na koncu s 23 točkami in 13 skoki najbolj učinkovit
igralec dvoboja. Pri gostiteljih je Žiga Fifolt dosegel 18 točk, Daniel Vujasinović pa
je zbral kar 15 asistenc, saj je izvrstno podajal soigralcem. »Portorož je prišel oslabljen. Tekmo smo odigrali profesionalno in prišli do zaslužene zmage,« je iskreno dejal Juri-ca Golemac, gostujoči trener Konstantin Subotić je dodal: »Ni skrivnost, da imamo veliko težav. Ko je pri Tajfunu >v elementu< Daniel Vujasinović, je izjemen. Zagotovo najboljši posameznik in motor šentjurske ekipe je tudi tokrat pokazal svojo kakovost.« Tajfun bo tekmo 11. kroga v Škofji Loki odigral 29. decembra.
Besni Kuhar
Hopsi so v Domžalah doživeli tretji poraz na zadnjih štirih tekmah. Helios, ki se je domačim gledalcem predstavil z dvema novincema, Majem Kovačevičem in Marcelom Jonesom, je bil vseh 40 minut boljši, tako da je vprašanje zmagovalca več ali manj rešil že v prvem polčasu. Do tedaj je dosegel 49 točk, 29 v drugi četrtini, in imel pred tekmecem 23 točk prednosti. V nadaljevanju Hopsom ni uspelo vsaj nakazati na to, da bi se lahko srečanje začelo kako drugače odvijati. »Igralcem in trenerju Heliosa čestitam za prikazano igro in zmago. Odigrali so močno in odločno, ves čas na meji prekrška, mi pa smo na to odgovorili mlačno, podobno kot na srečanju proti Tajfunu. Upravi Heliosa sporočam, da je nehi-gienično, če pred srečanjem kličejo našega najboljšega igralca, da bi podpisal po-
godbo z njimi. To dejanje je pod vsako kritiko,« je dejal trener Polzelanov Boštjan Kuhar. Iz tabora Heliosa so zatem hitro pojasnili, da z Jakobom Čebaškom niso bili v stiku, temveč da ga je klubu ponujal njegov agent. A jih Čebašek ne zanima. Težko verjamemo, da bi si Kuhar to zgodbo kar izmislil.
Spet blestel Ferme
Rogaška je v Šenčurju prišla do šeste zmage oziroma tretje na zadnjih štirih tekmah. Čeprav je bila njena zmaga prepričljiva, pa so se varovanci trenerja Damjana Novakovića zanjo krepko trudili. V prvem polčasu so gostitelji izničili zaostanek enajstih točk in ekipi sta v drugi del tekme zakorakali s poravnanim rezultatom. Slatinčani, ki so bili brez poškodovanega Davisa Darwi-na, so v nadaljevanju povedli s 53:41 in to razliko suvereno zadržali do konca. V svojih vrstah so imeli znova razpoloženega Tadeja Fermeta, ki je dosegel 30 točk. »Nocoj nismo mogli staviti na napad, saj smo srečanje odigrali brez prvega organizatorja igre. Naša ideja je bila, da srečanje dobimo z obrambo. To nam je z izjemo druge četrtine tudi uspelo. Na koncu je bila razlika celo previsoka glede na dogajanje na igrišču. Svojim igralcem čestitam za zasluženo zmago, hkrati pa se zahvaljujem navijačem iz Rogaške Slatine, ki so nas prišli podpirat v Šenčur,« je dejal Novaković. Slatinčani so že sinoči gostili Olimpijo.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Najboljši rokometaši Celja vseh časov (1961-2016)
Najboljša sedmerica po izboru bralcev
VRATAR:
LEVO KRILO:
DESNO KRILO:
LEVI ZUNANJI:
SREDNJI ZUNANJI:
DESNI ZUNANJI:
KROŽNI NAPADALEC:
Ime in priimek:
Naslov:
Poštna številka in kraj:
Izpoljnjeni kupon pošljite na naslov: NT&RC d. o. o. , Prešernova 19, 3000 Celje.
Ob koncu nadaljevanj o zgodovini celjskega rokometa, ki letos praznuje sedemdeseto obletnico delovanja, razpisujemo nagradno glasovanje za najboljšo postavo (sedmerico) vseh časov med letoma 1961 in 2016.
V izbor smo vam v preteklih tednih ponudili svoj predlog igralcev po posameznih igralnih mestih, lahko pa ste dodali tudi kateregakoli drugega igralca, ki je v tem obdobju nastopal za člansko ekipo Celja. Tako lahko storite znova, toda tokrat imate možnost napisati celotno sedmerico: vratarja, krili, zunanje napadalce, krožnega napadalca. Na priloženo glasovnico vpišite imena in priimke igralcev ter jo po pošti s svojimi podatki pošljite na naš naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
Po končanem glasovanju bomo izžrebali deset bralcev, ki bodo prejeli knjigo Andreja Šušteriča z naslovom Zgodovina celjskega rokometa - od začetkov rokometa v
,	ŠE	bEMDESET LET ROKOMETA	
ZtA	VCEUU IN SLOVENIJI		
Celju in ustanovitve kluba do naslova evropskih klubskih prvakov. Rezultate glasovanja za najboljšo postavo ro-kometašev Celja vseh časov in imena izžrebancev bomo objavili v Novem tedniku.
Foto: arhiv NT
ŠPORT
19
Postorili več od pričakovanj - v negativno smer
V Kidričevem z desetim porazom klavrno zaključili leto Se jim zdaj že kolca za Pevnikom?
Je moč najti uteho za nogometaše Celja, ki so v zadnjem obdobju izgubljali točke kot po tekočem traku in za piko na i klonili pred Aluminijem? V Ljudskem vrtu so se dobro upirali, v Stožicah so bili zelo blizu izenačenju, v Domžalah so do zadnjih trenutkov ogrožali domačo zmago ... Dobro so se na srečo znašli v »vaterpolu« proti Rudarju in v Domžalah proti Kalcer-ju, doma so zaostajali tako proti Kopru kot Gorici, a so na srečo izenačili. Poraza z Aluminijem in še posebej s Krškim v Celju pa sta najtežji senci obdobja trenerja Igorja Jovičevića.
Moštvo je vodil na devetih tekmah in iztržil osem točk! Njegov predhodnik Robert Pevnik je v uvodnih 12 krogih osvojil 19 točk. Nekateri govorijo, da je igra zdaj boljša, da ima moštvo več priložnosti, strelov ... Najbolj nazorno so svoje mnenje izrazili ljubitelji nogometa. Kaj si mislijo o vsem skupaj, odraža njihov obisk v Areni Petrol. Obračun z Gorico, ki je odločal o 4. mestu (in kasneje posledično o morebitnem nastopu v evropskem tekmovanju) si je ogledalo 300 obiskovalcev (podatek NZS). Na lokalnem derbiju z Rudarjem jih je bilo 350. Na enem izmed športnih porta-lov je bil naveden podatek, da ukrajinski vlagatelji niso doslej prispevali niti evra. Nismo zasledili, da bi NK Celje zanikal zapisano. V Kidričevem smo želeli marsikaj razjasniti s športnim direktorjem Spasojem Bulajičem, a smo bili zavrnjeni. »Še jokali boste za Darkom Klaričem!« so še nedolgo nazaj prerokovali dobro obveščeni.
»Gol je gol«
Nepredvidljivost nogometa je dokazala vrsta razpletov:
vodilni Maribor je izgubil v Domžalah (3:2), Olimpija je doma le remizirala s Krškim in zapravila priložnost za vzpon na vrh (1:1), Gorica je z zadnjim Kalcerjem osvojila le točko (1:1), Rudar pa je v Velenju v 20 minutah prejel dva gola, nato pa izenačil pred koncem 1. polčasa (2:2). V Kidričevem sta imeli moštvi do odmora po dve izraziti priložnosti, Celjani pa so povedli v 60. minuti. Matej Podlogar je prodrl po krilu, pogledal proti golu in z natančno podajo našel osamljenega Daliborja Volaša, ki je dosegel svoj osmi gol. Sledil je odgovor 22-letnega Vojničana v dresu Aluminija Žige Škofleka, ki je dosegel dva gola, za 2:1 v zadnjih sekundah ob nezbrani celjski obrambi. Bivši član celjskega Šampiona je dejal: »Odigrali smo dobro, ekipa je delovala kot pravi kolektiv. Res je, da smo zadeli iz neposredne bližine, toda gol je gol. Leto smo zaključili na najlepši možen način.«
Turbulentna jesen
Med goloma Kidričanov je Matej Podlogar zatresel prečko: »Moral bi zadeti v polno. Kaj kmalu se je vse obrnilo na glavo. Lahko govorimo, da imamo smolo, a kaj takega se nam ne sme več pripetiti. Težko dosegamo gole, čeprav si ustvarjamo priložnosti, po drugi strani pa prejemamo zadetke, ne da bi nas nasprotnik izigral.« Vesel je bil po Katančevem pozivu v B reprezentanco (vabilo je prejel še Matic Kotnik), ocenil je jesenski del: »Bil je resnično turbulenten. Prebrodili smo težke trenutke. S točkovnim izkupičkom nismo zadovoljni, četrto mesto bi moralo biti naše. Ni me strah za spomladanski del. Vse je še odprto, le dobro se moramo pozimi pripraviti. Po kakovosti mo-
Matej Podlogar je prepričan, da si Celje zasluži vsaj četrto mesto na lestvici. Skupaj s soigralcem Maticem Kotnikom ter Mitjo Lotričem (NK Rudar) je na seznamu slovenske B reprezentance, ki se bo od 4. do 14. januarja mudila v Abu Dhabiju, kjer bo odigrala prijateljski tekmi s Finsko in Saudovo Arabijo.
štva spadamo med moštva, ki bodo igrala v evropskem tekmovanju.« Amar Rahmano-vić je znova imel srečo. Rumen karton je dobil tik pred odmorom, tik po njem pa je kresnil Krljanoviča po nogi. Na štadionu je zavladala popolna tišina, sodnik Bojan Mertik iz Odrancev pa se je usmilil celjskega napadalca. Le štiri minute kasneje je bil zamenjan. Rahmanović je bil nepreviden (in predrzen) že v Domžalah. Moštvo je pogrešalo kaznovanega Piška ter Travnerja, Vidmajerja, Kousa, Klemenčiča.
Bolje igrali v Celju
Ve čina akcij Aluminij a se je začela pri kapetanu Dejanu Krljanoviču, ki se
je uveljavil v Nogometnem
klubu Celje: »Gostje so zapravili nekaj priložnosti in tokrat smo bili mi tisti, ki smo kaznovali nezbranost tekmecev. Upam, da se bo tako nadaljevalo spomladi. Priznam, da sem imel dodaten motiv proti svojemu bivšemu moštvu.« Prvič je Aluminij vknjižil tri točke proti Celju. »Tekma je bila enakovredna, mi smo več kot tokrat prikazali na zadnjem me ds eb oj nem dvob oj u v Areni Petrol,« je priznal domači trener Bojan Špehonja.
Okrepitve po zmožnostih
Celjsko moštvo je zdaj peto. Če ne bi bilo remija v Velenju, bi bilo šesto. Trenerju Igorju Jovičeviću ne moremo očitati neiskrenosti ali neobjektivno-
sti: »Čestitke Aluminiju, imel je malo več športne sreče. Menim, da so se zdravstvene težave odrazile na naši igri, nekaj igralcev ni bilo na svojih ustaljenih položajih. Po vodstvu bi morali odpraviti dvome o zmagovalcu, saj smo imeli nekaj priložnosti. Poraz je zelo boleč, tudi zaradi prejetega gola v zadnji sekundi. Zaslužili smo si precej več. Doživeli bomo še veliko porazov, toda ta zadnji je boleč, ker je ekipa na težkem igrišču dala vse od sebe. Srečo bomo iskali drugod.« Ozrl se je nazaj: »Imeli smo nekaj dobrih predstav, a nismo bili nagrajeni s točkami. Najslabšo tekmo smo odigrali doma s Krškim in zasluženo doživeli visok poraz. Na ostalih srečanjih je moštvo prikazalo dober nogomet, s precej priložnostmi, z veliko streli na gol. V zadnjih sedmih tednih smo nekaj stvari korenito spremenili. Upam, da bomo še boljši. Če bodo zmožnosti, bomo okrepili ekipo. Na nekaterih igralnih mestih smo deficitarni. V vsakem primeru bomo zao-
strili konkurenco v moštvu in menim, da bomo konkurenčni ostalim klubom v spomladanskem delu prvenstva.« 25. februarja bo Celje gostovalo v Kopru, Rudar bo pričakal Domžale.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Celje (4-2-3-1): Kotnik -Čirjak, D. Hadžič, Džinič, Glavaš - Cvijanovič, Pun-garšek - Vancaš Požeg, Rahmanović, Podlogar -Volaš. Igral je še I. Hadžić.
Lestvica 1. SNL
MARIBOR	21	14 4	3	42:15	46
OLIMPUA	21	14 4	3	34:15	46
DOMŽALE	21	12 3	6 45:22	39
GORICA	21	7	7	7	24:24	28
CEDE
21 8 3 10 25:25 27
LUKA KOPER 21 7 6 8 20:26 27
RUDAR
T
21 6 7 8 27:28 25
KRŠKO
21 4 10 7 20:31 22
21 4 6 11 15:33 18
KALCER 21 1 6 14 16:49 9
Igor Jovičević je načrtoval napredek ekipe, a mu ni uspelo.
»Rezultati povedo vse«
Do 12. kroga 1. SNL je celjsko moštvo vodil Robert Pevnik. Hujšega spodrsljaja ni imel, tudi v pokalu ne, saj poraz v Krškem ne spada več v domeno presenečenj.
V ligi je zbral 19 od 36 možnih točk (52 odstotkov), njegov naslednik zgolj 29 odstotkov od razpoložljivih 27 točk.
Na klopi ste bili dlje od Igorja Jovičevića, zato ste tudi vi primeren sogovornik. Kako bi ocenili »prvi« del jesenskega dela 1. SNL?
Bili smo zelo uspešni. Osvajali smo točke, uveljavili smo mlade igralce, jim dajali znanje in moč, da so lahko zmagovalci. Drugi del bi težko ocenil. Že dva meseca me ni v klubu. Rezultati sicer povedo vse. Za to ekipo je že manj od polovičnega izkupička slab dosežek. Če prištejemo še tekme iz spomladanskega dela prve lige, je bilo Celje pod mojim vodstvom med najuspešnejšimi v državi.
Le še petnajst krogov je preostalo do zaključka prvenstva. Vi ste še prosti?
Moj čas je sedaj namenjen družini. Zdaj uživam in čakam na dobro ponudbo. Vem, da bo kmalu prišla. Z Arene Petrol? Ne, ne, od tam je ne pričakujem. Celjskemu klubu želim dobre igre in veliko sreče. Je pa res, da pravih rezultatov od sredine oktobra do sedaj ni bilo in v klubu bodo morali nekaj storiti, da bo ekipa delovala tako, kot je pred tem.
DŠ
Foto: GrupA
Robert Pevnik
Nesrečni Prišlič
Pred tednom dni se je razvedelo, da smučarski skakalec iz občine Tabor Ernest Prišlič v umetni komi leži v ljubljanski bolnišnici.
Vzrok je bila prometna nesreča v Planici. Novica sicer ni bila nič bolj pretresljiva zaradi dejstva, da se je nezgoda pripetila že štiri dni prej, je pa vrgla črno luč na Smučarsko zvezo Slovenije, ki ni obvestila javnosti. 23-le-tnega člana slovenske B-re-prezentance, ki je pravilno tekel po levem robu ceste, je zbil voznik avtomobila, ki naj bi slabo očistil vetrobran-sko steklo. Pogodbenemu delavcu nordijskega centra Planica naj bi se mudilo v
službo. Prišlič ima možganske krvavitve, njegovo stanje naj bi bilo resno, a ni v življenjski nevarnosti. Poleg tega je ob trku utrpel še zlom golenice, počeno ima tudi očesno dno. Prebujati naj bi ga začeli 14 dni po nesreči.
DŠ, foto: arhiv NT
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Ni te na pragu ni te v hiši, tvojega glasu se več ne sliši. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja.
V SPOMIN
Minilo je neizrekljivo žalostno leto, kar se je od nas poslovila ljuba mama, babi in prababi
MARIJA DEŽELAK
z Vrha nad Laškim
Neizmerno te pogrešamo in ohranjamo v naših srcih. Tvoja ljubezen in svetloba nas spremljata v vsakem trenutku.
Tvoji najdražji
PRODAM
KIA spektra, letnik 2002, 140.000 km, na novo registrirana, brezhibna, prodam. Telefon 041 271-577.
2743
KUPIM
OSEBNO vozilo, celo, poškodovano ali v okvari, kupim za lastno uporabo. Telefon 031 783-047.
KUPIM
2852
STROJI
PRODAM
KOPIRNO-graverski stroj ugodno prodam. Stroj je malo rabljen in ima veliko opreme. Dobra priložnost za začetnike. Telefon 031 794-484. 2704 VARILNI aparat, 250 amperov in »šrotar« za žito, z motorjem, prodam. Telefon 7810-560.	2746
PRODAM
I
ШП
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.o.o., Slovenika 27,10D0 Ljubljana.
TRAKTOR Tomo Vinkovič 730, letnik 1977, hidravlični volan, prodam. Telefon 041 972-746 .	28 1 6
HIDRAVLIČNI cepilec drv, elektro, 220 do 380, cepilna dolžina 0,5 m, prodam. Telefon 041 972-746 . 28 1 6 ENOBRAZDNI obračalni hidravlični plug, primeren za delo na hribovitem terenu in v hmeljišču, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 714-515. l 225
KUPIM
STANOVANJE
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
SILVE MACUH
iz Cerovca 27 a, Šentjur (4. 12. 1937 - 8. 12. 2016)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in
prijateljem za darovane sveče in podporo. V zadnjih mesecih ste njeno trpljenje lajšali dežurni zdravniki ZD Šentjur in patronažna sestra Mojca -hvala vam.
Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Vinku Čon-ču za duhovno oskrbo.
Vsi njeni
CISTERNO za gnojevko, pocinkano, 4.000 l, prodam. Telefon 041 324-256.
2834
ШПШН
§ aslrologlnja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vaiega operaterja
GARSONJERO v Celju oddam v najem. Telefon 041 318-093. 2821
GARAŽA
PRODAM
STROJ za luščenje koruze kupim. Telefon 041 928-100.	2685
NOVEJŠI obračalnik ali kosilnico kupim. Telefon 051 681-856. š 95
VRSTNO garažo v Trubarjevi ulici v Celju prodam ali oddam. Cena po dogovoru. Telefon 041 786-438. 2756 LASTNIŠKO garažo, vpisano v ZK, je zraven bloka Dečkova cesta 48, Celje, prodam. Cena 4800 EUR. Možna menjava oziroma možen najem. Informacije popoldan ali zvečer na telefonsko številko 041 275-414 (lahko mail ali SMS). p

PRODAM
GOSTINSKI lokal s parkiriščem, v Celju, prodam ali oddam v najem. Telefon 041 650-737.	2781
CELJE. Prodamo enostanovanjsko moderno zasnovano dobro ohranjeno hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5485424.	2776 PARCELO, 1.600 m2, sončna lega, ob cesti, Sveti Štefan, prodam. Telefon 041 794132. 2791
ŠTEDILNIK na trdo gorivo, priklop na centralno gretje, prodam. Telefon 041 972-746.
2816
VSE IZ INOXA NUDI
Ramainoks d.o.o.,
Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si
AKUSTIKA
MANJŠO hišo, vseljivo, na relaciji Celje-Vransko, kupim. Telefon 064 132-667.
2754
PRODAM
ODDAM
OPREMLJENO stanovanje za do štiri osebe in sobo za eno osebo oddam. Telefon 041 650-737.	2781
V LAŠKEM oddam enosobno opremljeno stanovanje. Telefon 041 383-614.
2805
KLAVIRSKO harmoniko Germany, 80-ba-sno, malo rabljeno, kot novo in ozvočenje za glasbeno skupino, kompletno, 8-kanalno, 200 vatov, zelo ugodno prodam. Telefon 070 263-987. 2838
PRODAM
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, in črne barve, pred nesnostjo, pripeljemo na dom, prodam. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, težke od 100 do 130 kg, 1,70 EUR/kg, možna tudi dostava, prodam. Telefon 041 655-528. 2647 PRAŠIČE, težke od 100 do 170 kg in izločene svinje, težke do 300 kg, mesni tip, možna tudi dostava, prodam. Telefon 041 455-732.	2647
TELICO, 380 kg, prodam in kupim kravo za zakol. Telefon 031 743-351. 2744 SVINJE za zakol, težke približno 200 in 240 kg in prašičke, težke približno 90 kg, prodam. Možna tudi menjava za bikce. Telefon (03) 5808-112, 031 836-175 .	92/16
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata
RENATA OGRAJENŠKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in Hokejskemu klubu Celje za izrečena sožalja, denarno pomoč ter darovano
cvetje in sveče. Hvala dr. Milanu Rajtmajerju, osebju oddelka za bolezni prebavil Celje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
PRAŠIČE, težke od 30 do 250 kg ter izločene svinje, domača hrana, prodam.
Možna dostava. Telefon 031 311-476.
p
PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Za težke od 250 do 300 kg je cena zelo ugodna. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin. Telefon 031 509-061.	2800
DVE telici limuzin, težki 170 kg in bika, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 249-801.	2780
PRAŠIČA, težkega 170 kg, celega ali polovico, krmljenega s kuhano domačo hrano, prodam. Telefon 041 581-677.
2788
PRAŠIČA, težkega 200 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Možen zakol in prevoz. Telefon 051 264-509.	2790
PUJSKE, težke od 20 do 25 kg, mesnate pasme, prodam. Telefon 031 538-012.
2801
PUJSA, mesnate pasme, težkega 110 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 031 692-722. 2802 KRAVO simentalko, z mlekom in bikca, 150 kg ali teličko, 140 kg, prodam. Telefon 031 467-862. 28O6 TELICO simentalko, brejo v sedmem mesecu, pašno in zelo pohlevno, prodam. Telefon 031 837-492. 2811 TELICO, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 041 283-075 .	28 1 5
TELICO simentalko, težko 250 kg, prodam.
Telefon 051 267-685. 2812 PRAŠIČA za zakol, težkega 190 kg, domača hrana in prašiča, krško-poljske pasme, težkega 80 do 100 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, je samička, prodam. Telefon 041 815-375. Š 94 KRAVO za zakol, zelo lepo, lahko menjava za teličko, prodam. Telefon 041 645266. 2818 BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodamo. Telefon 031 744-163 . 2 8 2 4 BIKCA in teličko limuzin, težka 200 kg, prodam. Telefon 031 768-175. 2822 DVA bika limuzin, težka 180 kg in 270 kg, prodam. Telefon 031 249-801. š 96 ŽREBIČKO haflinger, staro 8 mesecev, rodovniško, lepo, mirno, prodam. Telefon 041 783-440.	2832
PRAŠIČA za zakol, teža 170 kg, krmljen z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 070 263-258.	2835 BIKCA simentalca, starega 3 tedne in teličko, težko 200 kg, prodam. Telefon 041 324-256. 2834 PRAŠIČA, težkega 240 kg, krmljenega z domačo hrano, ugodno prodam. Telefon 031 829-772. 2844 DVE telici simentalki, po 300 kg, prodam. Telefon 031 505-049. 2842
V večnost je zaspala naša ljuba mama, tašča, babica in prababica
MARGARETA BOŽIČ
(1926 - 2016)
Spoštovali smo njeno željo; pokopali smo jo v krogu družine in prijateljev.
Hči Marija Snežna Fludernik z družino
PRAŠIČA, težkega približno 190 kg, kr-mljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon (03) 5728-526.
2843
KRAVO za zakol in kobilo z žrebico, staro 6 mesecev, prodam. Telefon (03) 5771596, Štore.	2837 DVA prašiča, težka 200 kg, okolica Voj-nika, prodam. Telefon 041 663-137.
2488
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
PRODAM
ran
aslrologlnja jasnovidnost BI0TERAPIJE
KRAVO za zakol, telico, težko 400 kg in prašiče, težke 150 kg, krmljene z domačo hrano, prodam. Telefon 040 366-605.	2854
ODOJKE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Kmetija Zorko, Babno 19 b, Celje, telefon 041 741-028. 2855 TELIČKO simentalko, težko 140 kg, prodam. Telefon 031 896-475 . 2 8 5 6
KUPIM
DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286.
š 55
FIŽOL sivček v zrnju prodam. Možna dostava na dom. Telefon 031 395-305.
2752
DOMAČE vino jurka, kvinton prodam po ugodni ceni. Telefon 031 725-672.
2784
PRIZNANO kakovostno belo vino, sortno in mešano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5795-602. 2813 KAKOVOSTNO letošnje belo in rdeče vino (sauvignon, rumeni muškat in modra frankinja) prodam. Telefon 031 782708.	2831 VINO belo mešano, rumeni muškat, beli pinot, chardonnay prodam. Cena 1,50 EUR. Telefon 041 512-755. 2830 SENO v rinfuzi, otavo in kocke prodam. Cena po dogovoru. Doblatina, telefon (03 ) 5774-023 . 2 8 47 SILAŽNE bale prodam. Telefon 031 505049. 2842
novi tednik	rad	io cel	e
OBVESTILO OGLAŠEVALCEM!
Zaradi božično novoletnih praznikov bo oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje zaprt tako v soboto, 24. decembra kot v soboto, 31. decembra 2016.
Za razumevanje se zahvaljujemo.
NT & RC
2826
novi tednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2016 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.	Uredništvo NT&RC
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Srce je omagalo, dih je zastal; a spomin nanj bo za vedno ostal.
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi mož, ata, tast, stari ata, dedi, stric, boter in svak
BERNARD MEHLE
iz Harja 12 pri Laškem (24. 6. 1931 - 30. 11. 2016)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Hvala za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vse darovano. Iskrena hvala Komunali Laško za organizacijo pogreba, gospodu Feldinu za ganljive besede slovesa, za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke in gospodu župniku Roku za opravljen cerkveni obred. Hvala dr. Ivačiču in patro-nažni službi Zdravstvenega doma Laško za pomoč
v času bolezni. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njegovi
L 227
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi
DRAGO ŠOLINC
(1935 - 2016)
V sredo, 7. decembra 2016, smo se poslovili od njega
na vojniškem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Raj, pevskemu zboru Ljubečna, cvetličarni Naglič, vsem sodelavcem Izletnika Celje in sodelavcem Škofijske Karitas Celje.
Žalujoči vsi njegovi
2828
Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila.
Za tabo ostala je velika praznina, a v naših srcih bolečina.
V SPOMIN
Mineva eno leto, kar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric
KARL VIDEC
iz Male Breze (15. 1. 1943 - 12. 12. 2015)
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi tvoji, ki te zelo pogrešamo.
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te išče. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Čeprav sedaj spokojno spiš, v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, tasta in zeta
JOŽETA KLENOVŠKA
iz Dobrove 16
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vašča-nom, poslovnim partnerjem, znancem in sodelavcem za izraženo sožalje ter podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala tudi govornici gospe Marini Sre-bočan, gospodu župniku Srečku Hrenu, gasilcem PGD Lokrovec-Dobrova in vsem ostalim, ki jih nismo imenovali, pa ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči vsi njegovi
V SPOMIN
13. decembra je minilo osem let, kar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
IVAN ČEDE
iz Petrovč
Hvala vsem, ki se ga spominjate. Tvoji najdražji
2771
Preljubi moji, se poslavljam in eno vam resnico
zagotavljam. Zaradi vas in z vami vredno je bilo živeti!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tašče, tete, babice in prababice
MARIJE FREITAG
rojene Čanžek s Teharij, Vrhe (4. 5. 1921 - 19. 11. 2016)
besede niso dovolj, da bi z njimi izrazili hvaležnost vsem, ki ste jo v tako lepem in velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili pisno in ustno sožalje ter podarili sveče in svete maše. Še posebej iskrena hvala govorniku Gojku Jevšenaku, cerkvenim pevcem in gospodu župniku Mihi Hermanu za lepo opravljen obred. Hvala patronažnim sestram iz Zd Štore in Celje, dr. Ošepu in urgentni službi Celje za nudeno pomoč. Hvala tudi pogrebni
službi Veking. Vsem in vsakemu, ki jo boste ohranili v lepem spominu, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoče hčerke Marjana, Kristina in Sonja z družinami
2841
BALE, silažne, rezane, ugodno prodam.
Telefon 031 612-160. l 230 DOMAČE vino prodam. Cena po dogovoru.
Telefon (03) 5718-929.	p
DESET bal suhega sena, fi 130 cm, prodam. Telefon 030 647-320 . 2989
OSTALO
LEPO izdelane koše, košare, kosišče, grablje prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5795-602.
PRODAM
DRVA, bukova, dolga v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p HLEVSKI gnoj, z dostavo ali brez in prašiča za zakol, koline lahko naredite tudi pri nas, prodam. Telefon 041 880-798.
2681
NOVI univerzalni sesalec na paro, z vsemi priključki in nov radio cd, z vsemi priključki, prodam. Telefon 031 729-910, 5483-849.	2697
BUKOVA drva, polsuha, z dostavo, Kozjansko, prodam. Telefon 041 472-380.
2699
TENDO, dobro ohranjeno, velikost približno 8 x 4 m, prodam. Telefon 041 300-464.	2807
PRIBLIŽNO 20 m2 desk oreha, češnje, javorja, akacije, hrasta, kostanja in hruške, vse zračno sušeno, prodam. Telefon 040 211-346.	p
GUME, 165-17-13, nove, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 654-944.28io ZIMSKE gume, 175-65-14, štedilnik na drva, trajno gorečo peč in motorno žago prodam. Telefon 051 344-245.
2820
2814
ŽENITNA POSREDOVALNICA AS KLUB
za vso Slovenijo, za vse samske in osamljene. 10 let pozitivnih izkušenj!
Tel.: 040 837 839
Miha Klobučar Hren s. p., Ravna ulica 7, Orehova vas
TRAVNIK, 1.651 m2, lepa sončna lega, Grobelno, in tigan za pečenje prodam. Telefon 068 626-816. 2836 VISOKO kalorične brikete iz energetske rastline miskantus prodamo. Kmetija Zorko, Babno 19 b, Celje, telefon 041 741-028.	2855
KOTEL za žganjekuho, 60 l, ohranjen, prodam. Telefon 031 277-528. 2823
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^
041420111 • 041954 206
Alda d.o.o., Prekopa 3, Vransko
ELEKTROMOTOR 3F 1400 1,6 Kw in pralni stroj za čreva, polnjenje zgoraj, prodam. Telefon 040 575-924. 2853
MLADE kokoši jarkice, na začetku nesno-sti, dnevno sveža jajca in vse vrste perutninske krme prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance. Telefon (03) 7001-446.	2701
SUHA bukova metrska drva prodam. Telefon 070 741-734.	2 8 46
ČRPALKO VC 5, petstopenjsko, trifazno, s hidroforom in lesene sode prodam. Telefon 5778-415.	p
ZAPOSLITEV
IŠČEMO kuharja in pomočnika v kuhinji. Več informacij na spletnem naslovu: www.gostilnakolar.si.	2827
041 945-589.
edenski
OSIR
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centrano ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 5415-011, 041 531-976 . 2 7 6 9 IZVAJAMO posek, spravilo in odkup vseh vrst lesa. Telefon 040 211-346. Sima--les, Zagorje 31, 3261 Lesično. p IŠČEM nov dom. V zameno bi z veseljem delal karkoli. Pomagal bi pri delu v hiši ali zunaj. Telefon 041 804-018.2829 POTREBUJEM žensko za pomoč v gospodinjstvu, starost nad 65 let. Telefon 031 277-740.	2830
Zenitna posredovalnica
ZAUPANJE
Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države
031 836378
www.zau.si
Poroke
IŠČEM gospodinjo - nudim dom. Telefon Laško
2819
s Polzele, 45 let, Dušan ERJAVEC iz Celja, 64 let, Frančiška KUŠaR iz Galicije pri Žalcu, 83 let, Jožefa SAMEC iz Celja, 92 let.
Laško
Umrla sta: David ZEME iz Šentruperta, 38 let, Justina PUŠIČ iz Strmce, 89 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Julijana ZU-PANC iz Planinskega Vrha, 86 let, Roza ČEDE iz Razbor-ja, 79 let, Silvestra MACUH iz Cerovca, 79 let.
Mozirje
Umrl je: Ivan IRMANČNIK iz Šmartnega ob Dreti, 74 let
Poročila sta se: Donatella FRECE in David KOVAČ, oba iz Velenja.
Smrti
Celje
Umrli so: Danilo SIVKA iz Štor, 64 let, Jožef KLENOV-ŠEK iz Dobrove pri Celju, 62 let, Renato OGRAJENŠEK iz Celja, 51 let, Martin BALUH
22
NAPOVEDNIK
radio celje
Kino
CINEPLEXX
SOBOTA, 31. 12., 21.00 DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC
Шт
<
90.6
95.1
95.9
100.3
MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 15. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdo-skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	RAG N BONE MAN - HUMAN (4)
2.	COLONY HOUSE - LONELY (5)
3.	FIFTH HARMONY - THATS
MY GIRL	(6)
4.	CLEAN BANDIT FT. SEAN PAUL
& ANNE-MARIE - ROCKABYE (2)
5.	SIGMA FEAT. BIRDY - FIND ME (3)
6.	MAROON 5 FT. KENDRICK LAMAR - DON'T WANNA KNOW (2)
7.	OLLY MURS - BACK AROUND (1)
8.	LITTLE MIX - SHOUT OUT
TO MY EX	(4)
9.	THE KILLERS - PEACE OF MIND (3)
10.	SCHULZ ROBIN, DAVID GUETTA & CHEAT CODES - SHED A LIGHT (1)
DOMAČA LESTVICA
1.	SIDDHARTA - DO KONCA	(5)
2.	NEISHA - VRHOVI	(6)
3.	FLIRRT - TIHA NOČNA PANORAMA	(3)
4.	KATARINA MALA - DVA
ZA MENE	(5)
5.	KLARA JAZBEC - MILIJON
IN ENA	(1)
6.	ZMELKOOW - MAMA KOKA (4)
7.	LAMAI - BELA LUNA	(2)
8.	EL KACHON - ODPOVED	(3)
9.	ATLANTIX- GLEJ, SPET SNEŽI (2)
10.	D BASE - VASE POGLEJ	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
BEYONCE FEAT. DIXIE CHICKS -DADDY LESSONS SIA - NEVER GIVE UP
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
TABU - NABIRALKA ZVEZD JACKSON - NA POSTAJI
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
Po slovensko s Katrco
1.	Poet: Novo leto
2.	Spev: Gasilka
3.	Sekstakord in Nuša Derenda: Ne
kliči me
4.	Ans. Petra Finka: Ozri se še enkrat
5.	Okej: Milijon razlogov
PETEK,
16. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SOBOTA, 17. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
NEDELJA, 18. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Matjaž Ja-všnik, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PONEDELJEK, 19. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-
mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Matjaž Javšnik, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
TOREK, 20. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SREDA, 21. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
Spored od 15. 12. do 21. 12.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Božična žurka v pisarni - komedija
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 20.10 petek, sobota: 18.00, 20.10, 22.15 Hrestač (sezona 2016-17) - balet
nedelja: 16.00 Magične živali -fantazijski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 19.45
petek, sobota: 19.45, 22.20 nedelja: 20.55
Magične živali -fantazijski, 3D od četrtka do srede: 17.45 Podzemlje: Krvave vojne - akcijski, fantazijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.00 petek, sobota: 19.00, 22.40 Pojdi z mano - triler sobota, nedelja: 15.00 Pokvarjeni Božiček 2 - črna komedija
od četrtka do srede: 17.00 Pr' Hostar - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.50, 20.40 petek, sobota: 18.50, 20.40, 22.30
Prihod - fantazijski od četrtka do srede: 22.20 Rogue One: Zgodba Vojne zvezd - fantazijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.40, 21.15 sobota, nedelja: 13.25, 16.00, 18.40, 21.15
Rogue One: Zgodba Vojne zvezd - fantazijski, pustolovski, 3D
četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 17.20, 20.00 petek: 17.20, 20.00, 22.25 sobota: 14.45, 17.20, 20.00, 22.35 nedelja: 14.45, 17.20, 20.00 Troli - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40 sobota: 13.40, 15.40 nedelja: 13.40 Ujeta - triler
od četrtka do srede: 18.30, 21.00 Vaiana: Iskanje bajeslovnega otoka - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15 sobota, nedelja: 14.00, 16.15 Vaiana: Iskanje bajeslovnega otoka - animirani, sinh.,3D od četrtka do srede: 15.30 Zapoj - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40, 17.35 sobota: 14.30, 16.40, 17.35 nedelja: 14.30, 16.40, 18.45 Zapoj - animirani, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50 sobota, nedelja: 13.30, 15.50 sreda: 16.40 Zaveznika - vojni od četrtka do srede: 20.30
ČETRTEK
18.30 Toni Erdmann - komična
drama
PETEK
17.00 Zapoj - animirana glasbena komedija
19.00 Toni Erdmann - komična drama
SOBOTA in NEDELJA 16.00 Zapoj - animirana glasbena komedija
18.00 Toni Erdmann - komična
drama
SREDA
19.00 Paterson - komična drama
MOJ KINO ŽALEC
PETEK
15.00 Vaiana - animirani, sinh. 17.00 Zapoj - animirani, sinh. 19.00 Božična žurka v pisarni - komedija
20.30 Rogue One: Zgodba Vojne zvezd - premiera; akcijski, domišljijski
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Zapoj - animirana komedija, sinh.
19.00 Pojdi z mano - mladinski
pustolovski triler
20.30 Ljubezen in prijateljstvo
-	komična romantična drama SOBOTA
18.00 Zapoj - animirana komedija, sinh.,3D
18.15 Pojdi z mano - mladinski
pustolovski triler
20.30 Božična žurka v pisarni
-	komedija NEDELJA
16.00 Zapoj - animirana komedija, sinh., 3D
18.00 Božična žurka v pisarni
-	komedija
19.00 Pojdi z mano - mladinski
pustolovski triler
20.15 Ljubezen in prijateljstvo -
komična romantična drama PONEDELJEK
18.00 Božična žurka v pisarni
-	komedija
20.00 Paterson - komična drama
Noč kratkih filmov
(brez vstopnine) SREDA
18.00 Izbrani animirani filmi za otroke
19.00 Kratki filmi iz 19. FSF 2016
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 15. 12.
19.00 Železarski muzej Teharje Od skice do jelke
odprtje razstave likovnih del Marie Karner-Lemesheve
19.00 Celjski dom
Gvido za prjatle
koncert
PETEK, 16. 12.
17.00 Kulturni dom Gorenje pri Zrečah
Zborovske pesmi Jurija Vodovnika in predstavitev priročnika
koncert
17.00 Kulturni dom Mozirje
50 let Moškega pevskega zbora KD Mozirje
jubilejni koncert
17.00 Kulturni dom Stranice
Božična pravljica
predbožični koncert
18.00 Narodni dom Celje_
Spominska slovesnost ob 72-letnici osvoboditve političnih zapornikov iz Starega piskra
18.00 Gledališče Zarja Celje Kosmata žaba
gledališka predstava za otroke
Mešani mladinski pevski zbor in orkester I. gimnazije v Celju z gosti
božično-novoletni koncert
19.30 Narodni dom Celje
Vesperae Musicae: Duo Kenig - Hass
koncert; Tadej Kenig, klarinet in Miha Hass, klavir; ob 19.00 pogovor z umetnikoma
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Ansambla Sekstakord in Lun'ca
gostja: Lucija Ćirović; koncert za narodno-zabavni abonma in izven
20.30 Špital za prjatle
18.00 Cerkev sv. Jerneja v Vojniku
Gimnazija Celje - Center
koncert
18.00 Velenjski grad_
Moški pevski zbor Kajuh z gosti
praznično prepevanje
19.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Godba veteranov Univerze za III. življenjsko obdobje
božično-novoletni koncert
19.30 SLG Celje_
Branislav Nušić: Žalujoča družina
izven abonmaja
20.00 Glasbena šola Velenje Mak Grgić, kitara
koncert
21.00 Galerija eMCe plac Velenje
Pogled v preteklost
odprtje fotografske razstave Jurija Vižintina
SOBOTA, 17. 12.
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Lutkovna premiera: Vilinska pravljica
gostuje: Talija gledališče, otroke bo obiskal Božiček; abonma in izven
10.30 Dom kulture Velenje
Najlepše darilo
lutkovno-glasbena predstava, KUD Dudovo drevo
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
17.00 Kulturni dom Štore Čigavo je darilo?
Družinsko gledališče Kolenc; gledališka predstava z obiskom Božička
16.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Pušeljc ti dam
praznični koncert folklorne skupine Mavrica
NAPOVEDNIK
23
17.00 SLG Celje_
Branislav Nušić: Žalujoča družina
abonma Sobota popoldanski in izven
18.00 Kulturni dom Gorica pri Slivnici
Zaswingajmo v božič
koncert Vokalne skupine Kresnice; gostje: Vokalna skupina 7 De'ci
18.45 Bazilika Matere božje Petrovče
Akademski pevski zbor Rista Savina
praznični koncert
19.00 Cerkev sv. Jerneja Vojnik
Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani
koncert
19.30 SLG Celje_
Stephen Sachs: Meglica
abonma po po posebnem razporedu in izven
20.30 Špital za prjatle Celje
Boemski večer z Danijem Bedračem in gosti
NEDELJA, 18. 12.
16.00 Dom sv. Jerneja Vojnik Čigavo je darilo?
otroška predstava v izvedbi družinskega gledališča Kolenc
16.00 POŠ Nova Cerkev_
KUD Godba na pihala Nova Cerkev in Mladinski orkester z Nušo Derenda
božično-novoletni koncert
16.00 Središče Dobrne Praznični koncert
17.00 Hmeljarski dom Petrovče
Pot k Miklavžu
otroška gledališka predstava; Ukrajinsko gledališko društvo
17.00 Velenjski grad Dona in Filip
akustični koncert
18.00 Gledališče Zarja Celje
Veseli december v Zarji: Zvezdica Zaspanka,
gledališka predstava za otroke
18.00 Dom sv. Jožefa Celje Zbor slovenske filharmonije
zborovski koncert adventnih pesmi; vstop prost
18.00 Dvorec Novo Celje_
Ženski pevski zbor Gotovlje
adventni koncert
18.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Učenci Glasbene šole Rogaška Slatina
božično-novoletni koncert
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Duo violončel Furioso in Ermin Tkalec
koncert 19.30 Plesni forum Celje
Praznična romanca
ob spremljavi BK banda bodo nastopili pevke in pevci Vocal BK Studia
PONEDELJEK, 19. 12.
9.30 in 11.00 SLG Celje_
Rolad Dahl in David Wood: Jakec in breskev velikanka
izven abonmaja
16.00 Ipavčev Kulturni center Šentjur
Mavrica »Pušeljc ti dam«
praznični koncert folklorne skupine
18.00 Celjski dom_
Mali godalni in pihalni orkester GŠ Celje
novoletni koncert
18.00 Glasbena šola Velenje Božično-novoletni koncert
TOREK, 20. 12.
10.00 SLG Celje_
Roald Dahl in David Wood: Jakec in breskev velikanka
izven abonmaja
17.00 Avla osnovne šole Lava
Igralni recital: Močna kakor smrt je ljubezen
Ljubiteljsko gledališče Teharje z mladimi gosti iz osnovne in srednje šole
17.00 SLG Celje_
Roald Dahl in David Wood: Jakec in breskev velikanka
izven abonmaja; po predstavi vas bo obiskal dedek Mraz
19.00 Celjski dom_
Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje
božično-novoletni koncert
SREDA, 21. 12.
9.30 in 11.00 SLG Celje_
Roald Dahl in David Wood: Jakec in breskev velikanka
izven abonmaja
18.00 Glasbena šola Celje_
Tematski večer oddelka nauka o glasbi in petja ter jazz oddelka
19.30 Cerkev sv. Nikolaja v Žalcu
Učitelji Glasbene šole Rista Savina Žalec
božični koncert
19.30 Glasbena šola Velenje
Koncert pevskih zborov in kitarskega orkestra
20.30 Špital za prjatle Celje
Duo Con Spirito
koncert
Pravljično Celje
ČETRTEK, 15. 12.
10.00 do 12.00 in 17.00 do 19.00 Glavni trg
Velike priprave na odprtje Pravljičnih vrat, ki vodijo v Pravljično deželo
od 10.00 do 19.00 Središče mesta
Božično -novoletni sejem
do 31.12.; v času koncertov
do 22.00_
10.00 do 13.00 Na trgu pred
Mestnim kinom Metropol
Pravljični vlakec in pravljični vrtiljak do 31.12.
16.00 Na trgu pred Mestnim kinom Metropol
Mini zoo
do 31.12.
18.00 Na zvezdi_
Čas je za mlade - muzika nekoliko drugače
predstavljajo se VS Amantes in GL Eruption Gimnazije Lava Celje
20.00 Glavni trg_
Trije mušketirji in ona
koncert
PETEK, 16. 12.
10.00 do 12.00 Glavni trg_
Velike priprave na odprtje Pravljičnih vrat, ki vodijo v Pravljično deželo
10.00 do 19.00 Na zvezdi_
Spoznajte izročilo srbske narodne skupnosti; SKHD Desanke Maksimović Celje
degustacija srbskih jedi...
16.30 Glavni trg_
Spoznajte izročilo srbske narodne skupnosti: SHD Desanke Maksimović Celje
nastop otroških skupin Opanak in Opančiči s spletom iger iz Šumadije, Pirota in Brusa
17.00 Glavni trg_
Veliko odprtje Pravljične dežele
19.00 do 22.00 Mestno središče Večerni nakupi s popusti, darilci in ostalimi ugodnostmi v starem mestnem jedru
20.00 Krekov trg_
Manca Špik & Kvatropirci
brezplačni koncert
SOBOTA, 17. 12.
9.30 in 16.30 Glavni trg_
Spoznajte izročilo srbske narodne skupnosti; SKHD Desanke Maksimović Celje nastop otroških skupin Opančiči in Opanak
10.00 do 12.00 in 17.00 do 19.00 Glavni trg
Pravljična dežela
pravljična vodenja; pravljična doživetja s prihodom gospoda Božička ter gospe Božičkove in belih vil; do 31.12.
10.00 do 19.00 Na zvezdi_
Spoznajte izročilo srbske narodne skupnosti; SKHD Desanke Maksimović Celje
degustacija srbskih postnih jedi in pijač, božično-novoletni bazar ročnih izdelkov
NEDELJA, 18. 12.
19.00 Na zvezdi_
Prižig IV. adventne svečke na velikem adventnem vencu
koncert: In Spiritu
19.00 Glavni trg - pred vhodom
v TIC_
Adventna vodenja po mestnem jedru z vodnikom Dejanom AžmanomEK, 19. 12.
DOGODKI MED 15. in 22. DECEMBROM
ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 15. december, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. ur Za otroke do 3. leta
SOBOTA, PLOŠČAD PRED KNJIŽNICO 17. december, Cart
ob 9. uri Sejem ročnih in unikatnih izdelkov Prijave na cartcelje@gmail.com
PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 19. december, Cvetje-sopotnik praznovanj od nekdaj do danes ob 17.30 Predava Nada Vreže
PONEDELJEK, KNJIŽNICA VOJNIK
19.	december, Pravljične dogodivščine za najmlajše
ob 17. uri in ustvarjalna delavnica
TOREK, GLASBA FILM
20.	december, Psihoanaliza in film
ob 17. uri Predava dr. Dušan Rutar
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
21.	december, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 17. urii Za otroke od 3. leta
ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 22. december, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta
NE PRAZNIČNI DELOVNI ČAS KNJIŽNICE
SPREGLEJTE! 24. 12. in 31. 12. do 13.00 25. 12. in 1. 1. ZAPRTO
NE DELOVNI ČAS KAVARNE MIŠKO KNJIŽKO
SPREGLEJTE! 24. 12. in 31. 12. do 13.00 25. 12. in 1. 1. ZAPRTO
17.30 Na zvezdi
Vstopimo v praznični čas s pesmijo
Pevsko društvo upokojencev Celje p. v. Milana Kasesnika in Ženski pevski zbor KUD Ljubečna
TOREK, 20. 12.
17.30 Na zvezdi
Vstopimo v praznični čas s plesom
Celjska folklorna skupina
SREDA, 21. 12.
12.00 Na zvezdi_
Čas je za mlade - muzika nekoliko drugače
Vokalno glasbena skupina GO Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje
Dnevi umetniške četrti
ČETRTEK, 15. 12.
19.30 Izložbe pred ateljejem Tomaža Črneja 70 let celjske pediatrije
odprtje fotografske razstave Tomaža Črneja
20.00 Atelje Tomaža Črneja
Goran Bojčevski z gostom
koncert
PETEK, 16. 12.
19.00 Umetniški prostori Manje
Vadla_
Darilo, družbeno kritično sporočilo
multimedijska instalacija 20.00 Galerija erotike Račka Dennis likes to play tennis
odprtje razstave Borisa Beja
SOBOTA, 17. 12.
18.00 Špital za pr'jatle
Darilo presenečenja -darilna instalacija
20.30 Umetniška četrt in Klet TamKoUčiri Gea Erjavec: Podarim: Ljubezen - performans
21.30 Izložba ateljeja Tomaža Milača
Predstavitev projekta U koledar 2017
Nuša Ofentavšek, Tomaž Milač, Tomaž Črnej
22.00 Klet TamKoUčiri_
Arty party s srečelovom
TOREK, 20. 12.
19.00 Atelje Andreje Džakušič
Andreja Džakušič: Zrak, Save the Future 4
predstavitev večmedijskega projekta
SREDA, 21. 12.
16.00 do 18.00 Kiparski atelje Bojane Križanec
Tečaj izdelovanja origamija
vodi: Keiko Miyazaki
Ostale prireditve
ČETRTEK, 15. 12.
17.00 Velenjski grad
Čari Srednje Amerike
potopisno predavanje Tomaža Petka
18.00 Pod šotorom v Vojniku
Srednjeveški plesi 19.00 Dom sv. Jožef Celje
Uboštvo sodobne kulture
predava: doc. dr. Aleš Maver
19.19 Mestna knjižnica Velenje Namibija in Bocvana -5000 km skozi puščave, slana jezera in delte mogočnih rek
potopisno predavanje Andreje Avberšek
PETEK, 16. 12.
19.00 Knjižnica Laško Vera vase
psihološko predavanje Alenke Rebula
SOBOTA, 17. 12.
9.00 na ploščadi Osrednje knjižnice Celje
cART
sejem unikatnih izdelkov
15.00 Muzej premogovništva Slovenije Velenje
Nočni ogled muzeja in obisk dedka Mraza s koncertom in javno vajo Harmonikarskega orkestra Barbara
16.00 Kulturni dom Dobrna Praznična prireditev z obiskom Božička in obdarovanjem otrok
17.30 Dom sv. Jerneja Vojnik
Šege in navade v adventu na Vojniškem
predavanje mag. Tomislava Kramarška
21.00 Celjski dom_
Swing cookies
predpraznični ples
NEDELJA, 18. 12.
16.00 Dobrna_
Odprtje razstave jaslic na prostem
PONEDELJEK, 19. 12.
17.00 Krčma TamKoUčiri Celje
Branje in pripovedovanje pravljic za otroke
pripoveduje: Desa Muck
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Sinajski polotok in Jeruzalem
potopisno predavanje Nadje Mirnik v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje
18.00 Sejna soba Občine Podčetrtek
Z avtom po Ugandi
potopisno predavanje Zorana Furmana; vstop prost
TOREK, 20. 12.
17.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli_
Prihod dedka Mraza za predšolske otroke
17.00 Osrednja knjižnica Celje Psihoanaliza in film
predava: dr. Dušan Rutar
SREDA, 21. 12.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Mojco za otroke od 3. leta starosti
18.00 Krajevna knjižnica Griže
Po pravljici diši
pravljična ura
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: SHERPA, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
KOLO SREČE
Tednikove wzaodbe
St. 50 / Leto 71 / Celje, 15. december 2016
Dvakrat polepšana nedelja
str. 33
Pernati raj sredi asfalta in Linške oči po decembrsko Za dobrobit živali str. 43
betona str. 31
str. 35
26
INTERVJU
OODELÖU
Asist. dr. Dragan Kovačić, dr. med
specialist interne medicine in specialist kardiologije in vaskularne medicine je bil pred časom leto dni tudi v. d. strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje, Čeprav bi lahko nato kandidiral za to delovno mesto s polnimi pooblastili, tega ni storil. Njegov odhod iz kardiološkega oddelka bi namreč pomenil strokovni »manjko«. »Strokovni direktor je funkcija, ki pomeni, da na nek način odhajaš iz medicine. To je zame prehitro. Uživam na prvi bojni liniji. Najraje sem med pacienti. V ambulanti. Na oddelku.«
»V zdravstvu vlada včasih
prava zmeda«
Kardiolog Dragan Kovačić: »Želim si, da država postavi jasen okvir zakonitega delovanja in da bo konec miselnosti, da so zdravniki lopovi.«
Kot sogovornik je brez dlake na jeziku. Eden redkih, ki se ne boji nobenega vprašanja. Neposreden. Opisujejo ga kot strokovnjaka, strogega, dosledno zahtevnega in človeka z vizijo za prihodnost. Ne dopušča napak. Jasno pove, da zdravstveni sistem v Sloveniji šepa in ne varčuje z besedami, ko nanese na upravičeno kritiko. Na dan najinega intervjuja je delal od 7. ure zjutraj do 20. ure zvečer. V bolnišnici. Ne v samoplačniški ambulanti. Do tega je izredno kritičen asist. dr. Dragan Kovačić, dr. med., specialist interne medicine in specialist kardiologije in vaskularne medicine v Splošni bolnišnici Celje ter predstojnik kardiološkega oddelka. V času stavke so na njegovem oddelku, delali vsi. Cele dneve.
»Stavka se je po mojem mnenju začela upravičeno. Zakaj? Ker smo se končno začeli boriti za standarde in normative. Ti pomenijo osnovo, po kateri bodo zdravniki delali. Moja srčna želja, da bi nekoč ločili lenuhe od pridnih in pridne od odličnih. To je bil pravi korak. Ali je bila stavka pravilen način, da to dosežemo, pa je vprašanje. Očitno je le to, da nekomu zviješ roke v tej državi, način, da se nekaj spremeni. V tistem trenutku, ko je debata v stavki preskočila na plačilni del zdravnikov, pa tudi meni ni bilo vse povsem jasno. Tudi mi, na našem oddelku, se nismo strinjali s 40-urnim delavnikom prvi teden stavke. Velika večina na kardiološkem oddelku takrat ni stavkala, saj smo delali ves čas.«
Je ta stavka vplivala na okrnitev zdravniškega ugleda?
Ugled zdravništva je nenehno upadal zadnja leta. Sistematično. In neverjetno, včasih prideš do trenutka, ko ti je nerodno povedati, da si zdravnik.
Kdo je kriv za to?
Zdravniki in politiki. Različne izjave in stališča o plačah v času, ko se nekateri borijo za golo preživetje in 30 dni na mesec delajo pošteno za 600 evrov. Požrešnost posameznikov. Na drugi strani pa politiki zavijajo
resnično problematiko zdravstvenega sistema v krivdo zdravnikov, ki naj bi bili za probleme neposredno odgovorni. Tipični primer so čakalne vrste. Če obravnavam na dan 16 pacientov v ambulanti in še dodatno število bolnikov, ki imajo težave in pridejo po pomoč, kako sem lahko kriv za čakalne vrste, če pa več ljudi, kot jim že pomagam, ne morem obravnavati? Pravzaprav imamo na našem oddelku že vrsto let normative in standarde. Vsak dober predstojnik oddelka jih ima. Točno vem, koliko mora vsak spe-
cialist na svojem delovišču narediti, koliko pacientov obravnavati. V zdravstvu včasih vlada prava zmeda. Če moji sodelavci kardiologi dosegajo svoj načrt dela in ga celo presegajo, ne morejo biti krivi za čakalne vrste v zdravstvu. Torej so problemi drugje.
Kje?
V tem, da ljudje v bolnišnice prihajajo tudi po nepotrebnem, ker niso nujni primeri ali pa se starajo in potrebujejo več zdravstvenih storitev. In to slednje je glavni problem. Zdravstveni sistem ne sledi potrebam prebivalstva. Potrebe so zrasle, sistem pa je šel navzdol. Delo smo povečali, ampak še vedno ne dovolj. Če ne bomo dojeli teh krivulj in potreb prebivalstva, se bomo čez nekaj let dobesedno zabili v zid in imeli neverjetne situacije. Kot v nekaterih državah nekdanje Jugoslavije, kjer so ljudje v bolnišnice nosili odeje in vzglavnike, saj jih v bolnišnicah niso imeli.
Kdo ne sledi potrebam prebivalstva? Država, ministrstvo, zdravniki?
Bistvo je v tem, da smo pred leti v slovenskem zdravstvu, ko je bila gospodarska kriza, reševali, kar se je rešiti dalo. Gasili smo požar, bi lahko rekli. Nekaj sto milijonov je šlo iz zdravstvene blagajne tja, kjer je država pač ta denar potrebovala. Država je zdržala, bolnišnice tudi. Nobena od teh se ni »sesula«. Vmes pa so potrebe prebivalstva po zdravstvenih
»Kje je največ korupcije v zdravstvu? Pri nabavi dragih materialov. Sistem lahko uvede strožji nadzor in cene zmanjša, a to ne bo odvezalo politike od tega, da bi stopili pred pred ljudi in rekli, da vseeno ni dovolj denarja. Sistem je neurejen. Kar ni prepovedano, je dovoljeno. To pomeni drugače rečeno: ko mačke ni doma, miši plešejo. Mi si želimo le, da država postavi jasen okvir zakonitega delovanja in da bo konce miselnosti »zdravniki = lopovi«. Ker to je le dimna zavesa za to, kar se dejansko dogaja.«
INTERVJU
27
storitvah naraščale, kar je bilo spregledano. Zdaj politiki ne upajo govoriti o povišani prispevni stopnji za zdravstveno zavarovanje, ker bi bil to zanje politični samomor. Mi pa plavamo v tem. Nastal je status quo, kjer se z reformo poskuša rešiti nastala situacija. Dejstvo je, da se bo ta morala rešiti in politika bo morala dati temu prednost. Ljudje so občutljivi, ko gre za zdravstvo. Ko je človek bolan, želi čim prej priti na vrsto in biti pozdravljen dobro in kakovostno. Ljudem ne bi bilo težko dati nekaj denarja več za zavarovanje, če bi za ta denar dobili tisto, za kar plačujejo. Zato na nas gledajo čudno. Ker za svoj denar ne dobijo tega, kar pričakujejo. In potem nekomu rečeš, naj pride čez nekaj mesecev, on pa potrebuje
dosegljivi kot ljudem iz Prekmurja ali Posavja. To je zame celo protizakonito. Ampak tega zaenkrat nihče ne načenja. Kardiokirurgija pa je vizija za prihodnost naše bolnišnice. Interna kardiologija se tako razvija, da že zdaj prevzemamo veliko posegov iz kirurgije.
Prej ste omenili, da je vaša srčna želja, da bi nekoč ločili lenuhe od pridnih in pridne od odličnih. Je v zdravniških vrstah veliko lenuhov?
Toliko jih je kot vsepovsod drugje. Še vedno nekako velja v Sloveniji pogled na zdravnike kot na bogove v belem ... Mi smo navadni ljudje s posebnimi znanji. Kot elektrotehniki, avtomehaniki, in odstotek lenih je enak kot drugje. Če veste, koliko lenuhov
»Pomembno je izobraževanje ljudi o zdravju. Razmišljamo o predavanju, ki bi bilo na voljo enkrat mesečno vsem v Celju. Pravzaprav moram pohvalit ljudi, ker nikoli niso bili tako fit kot so danes. Toliko skrbi za lastno zdravje še nikoli ni bilo. Ampak še vedno to ni dovolj. Telesna aktivnost ob zdravilih, če jih nekdo že jemlje, povišuje starost.
Telo je stroj, ki se mora gibati. Če se ne, se nanj nalepi tisoč bolezni.«
storitev, ki jo plačuje, čim prej.
Je to pacientu težko povedati?
Vedno mi je težko. Ampak moje področje dela je na pol urgentno. Torej, če nekdo pride in reče, da ga boli v prsih, ga pregledam. Po hodniku kardiološkega oddelka so prihajali različni. Nekdo govori, da so bogati prej na vrsti. Ni res. Če človeka boli, pri nas ni nobenih razlik. Za vse smo tu in za vse velja isto merilo. Problem pa nastane, ko presežemo vse svoje zmogljivosti, ko se znajdemo v situaciji, ko nimamo aparatur ali dovolj postelj na oddelku. Kar nekaj mesecev so trajali dogovori za devet dodatnih oddelčnih postelj in za dodatni program koronarografij v Celju. Kaj smo s tem dosegli? Čakalne dobe smo skrajšali z devetih mesecev na en mesec! Ampak ne bo dolgo tako. Če ne bomo sledili potrebam prebivalstva, bodo čakalne dobe spet daljše. V tem pogledu zdravstvo ni dovolj prožno.
Za koronarograf je ravno vaš oddelek pred leti moral ves čas pritiskati na ministrstvo za zdravje in ga preprečevati, da je ta aparat nujno potreben. Za ljudi, ne samo za bolnišnico.
Takrat so nam govorili, da nam v Celju ta aparat ne bo uspelo dobiti. Pa nam je. Vsaka taka stvar terja kar pet do deset let dogovorov! To ni prav. Država pač poskuša racionalno razdeliti denar, vendar pa je realnost takšna, da če imaš nekaj samo v Ljubljani, je to za nekoga, ki je iz Bistrice ob Sotli, težje dosegljivo. Medicina gre v policentričnost, ne pa v avstroogrski način koncentracije samo v nekaterih centrih.
Je celjska bolnišnica še vedno podcenjena v Sloveniji? Velikokrat to slišimo. Pred leti že, ko je bilo govora o robotskih operacijah. Vi si v Celju želite kardiokirurgijo.
Ne mislim, da bi morali v Celju delati transplantacije srca, ker je Slovenija premajhna. Kljub temu pa to, da bodo določene posege opravljali samo v določenih centrih le »posvečeni« in bodo le njihove roke »svete«, ostali pa bomo gledali kot palčki - ne bo šlo več. Nekoliko se to že spreminja. Sem popolnoma proti temu, so določeni posegi eni skupini prebivalstva v samo določenih centrih bolj
je v vašem poslu, je enako približno pri nas.
Kje so? V vidnejših vrstah?
Pravijo, da ni vse zlato, kar se sveti. Čeprav ne bi rekel, da so vedno v prvi vrsti. Imajo pa bistveno več časa navezovati stike in lobira-ti. Slovenija pa je majhna, mreže so povsod in tak sistem omogoči, da tisti, ki lobira, prej priplava na površje. Ne morem reči, da so vsi v prvi vrsti lenuhi. To bi bilo krivično. Morda je to pregrobo. Ker ni merila, po katerem bi to nekomu dokazal. Le občutek imam tak. Če bi imeli merila, bi lahko rekli: glej, delaš 40 odstotkov manj od drugega. Ampak spet nastane problem. Kaj s takšnim? Odpustiti ga ne morete, kajti če to storite, ga delovno sodišče kasneje vrne nazaj na delovno mesto. To je neverjetno. Če bi tako delala zasebna podjetja, ki bi bila »kaput« v nekaj mesecih!
So potem imeli mladi zdravniki v anonimnem pismu prav, ko so govorili, da opravljajo dela namesto zdravniške elite?
Pravica mladih zdravnikov je, da delajo in da delajo veliko. Njihovo znanje izhaja iz njihove kilometrine. Koliko pacientov pogledajo, koliko jih obravnavajo. Ko sam gledam nazaj v preteklost, so me tisti mentorji, ki so me najbolj gnali, največ naučili in tistim sem danes najbolj hvaležen. Nikakor pa ni prav to, da starejšim ali nadrejenim sistem nalaga toliko administracije, da jim vzame tisti potreben čas, ki bi ga lahko namenili mentorstvu mlajšim. To pa je napaka. Starejši sistem je dopuščal mentorjem več časa za delo z mladimi in odnos varovanec - mentor je bil svet odnos. Ker se mladi od mentorjev naučijo največ. Prvič se učijo iz knjig na fakulteti, drugič pa od mentorja v praksi. To je sistem medicine že stoletja, ni od včeraj. Danes pa se največji del specializacije namenja samo prečrpavanju kadrov iz ene bolnišnice v drugo, da lahko mladi opravljajo vizito, zdravniška elita pa izgine po sobah in piše članke ali pa kaj drugega.
Se bo zaradi takšnih opozoril kaj spremenilo ali je zdravniški lobi tako močan, da bo še naprej tako?
Mislim, da se bo v določenem delu nekaj vendarle premaknilo in sicer tam, kjer so vodilni dovolj lucidni in poznajo sistem. Meni denimo
zelo pomaga, da imam med svojimi prijatelji poslovneže. Ko vidim, kako delajo pri njih, razmišljam, da je dobro ta sistem vnesti tudi sem. Skratka, potrebno bo spremeniti več stvari, da bo zdravstveni sistem zaživel. Če si javnost želi, da bodo javni zdravstveni zavodi vodeni drugače, se bo v državi moralo nekaj spremeniti. To je tako kot v politiki. Če nekdo dobi oblast, naj vlada. Vladanje pomeni, da nekomu ukažeš, kako naj dela. Če ni navodil, potem vsi delajo po svoje. Te svobode je malo preveč. V tujini je kar nekaj dobrih modelov. Če nekdo ne izpolnjuje svojih obveznosti, se ga lahko odpusti. Nato trg uredi ostalo. Ko si plačan po tem, kako delaš in koliko, je to drugače. Začne se razvoj in ljudje težijo k temu, da bi bili še boljši. Zdaj pa je pri nas sistem tak, da starejši si, več dobiš, ne glede na to, da si pravzaprav slabši ...
Veliko je bilo govora o obremenjenosti zdravnikov. Dopoldne v rednih ambulantah, popoldne v zasebnih ...
Tako zelo se govori o tem, da v tem vidim že nevoščljivost. Če nekdo korektno opravi redno delo v bolnišnici, kdo mu lahko prepreči, da v svojem prostem času dela to, kar želi? Nihče. Saj nismo v sužnjelastniškem sistemu. Kdo ga mora ustaviti, če je preveč utrujen? On sam. Če je nek zdravnik tako utrujen in nato stopi v ambulanto ali za operacijsko mizo, ga noben sistem ali sodnik ne bosta »dobila«. Administrativno pisanje ur ..., koga bodo inšpektorji dobili? Potreben je dogovor, koliko ur lahko nekdo dela na mesec in potem se je treba tega držati! Najhujši sodnik si vedno sam sebi.
Ste kritik dela v samoplačniških ambulantah.
Glede tega pa je tako: to, da nekomu rečeš, da bo čakal šest mesecev na nek pregled v bolnišnici, če pa bo plačal za pregled, lahko pride v zasebno ambulanto še istega dne, je samo nesramnost. Tega zdravnik nikakor ne bi smel delati, če ima srce, tega enostavno ne sme početi. Tak je moj odnos do samoplačni-ških ambulant. Sam sem takšno delo »črtal« na vsej fronti. Druga zgodba pa so ambulante s koncesijo. V čem je ovira, če zdravnik opravi svoje delo v bolnišnici, potem pa gre v ambulanto, ki ima koncesijo, kjer prav tako na preglede prihajajo ljudje z napotnicami, torej za preglede ne plačujejo? Kaj je tak zdravnik naredil narobe, če tam pregleda še pet bolnikov, saj gre še vedno za javni sistem? Je pa vprašanje, vredno premisleka, naslednje: zakaj takšne ambulante lahko plačujejo zdravnikom, ki bi teh pet pacientov raje pregledali v bolnišnici, bolnišnica pa ne more? Opažam, da namreč ljudje zdaj mešajo tako koncesijske in samoplačniške ambulante.
Vi ste glede tega dokaj strogi na oddelku.
Moja politika je pač, da moraš doma vse narediti, ne jamraj pa, da si obremenjen zaradi dela drugje. Zato nadzorujem kvaliteto svojih sodelavcev. Zgodilo se je že, da je
»Rad imam to delo. Morda me moti le to, da ko pridem domov, so otroci že v pižamah, ker se takrat zavem, da sem premalo časa z njimi.«
eden od zaposlenih začel »šepati« pri delu na oddelku, nakar je dobil jasna navodila, da mora zmanjšati delo drugje. Želim povedati, da vsa zadeva ni tako enoplastna.
In da javnost pogosto sodi površinsko?
Zelo površinsko. Se pa strinjam s tem, da bi morala država vzeti pod drobnogled sa-moplačniške ambulante. Ker ravno na tem področju smo zdravniki izgubili ogromno ugleda za najmanj denarja. Res je neverjetno, kako je na nas padla vsa negativa zaradi teh samoplačniških ambulant. Umazana bližina denarja in zdravnika. Tega se ne grem.
Težko je te stvari glede plač in denarja sprejeti nekomu, ki je tehnični kader, denimo. Samo teden dni pred zdravniško stavko je bil protest najmanj plačanih delavcev v javnem sektorju ...
Srce me boli, kot poslušam, da dobi kuharica 600 evrov plače. Ali ste se vi v življenju učili in borili, da bi vam bilo dobro ali slabo? Ali želite, da je Slovenija dežela revežev ali dobro situiranih? Odgovor je v obeh vprašanjih drugi. Ne moremo težav reševati tako, da napadamo tiste, ki jim je dobro, zato, ker je drugim slabše. Moralo bi biti drugače. Moramo pomagati tistim, ki jim gre slabše. Takoj sem za to, da zamrznemo ali znižamo svoje plače, da lahko pomagamo tistim, ki jim je slabše. Ampak ta denar naj gre direktno njim, ne nekim vmesnim členom, da bo potem na koncu tisti, ki potrebuje, od mojih 300 evrov dobil le 12 evrov! Občutek imam, da nekateri na zdravnike gledajo kot da smo prileteli z Marsa in da smo zrasli v »bogatiji«. Sam sem otrok podoficirja v nekdanji vojski in administratorke. Mama ima 400 evrov pokojnine, oče 500! Boli pa me, ko se pogovarjamo, kot da ne zdravniki ne vemo, kako ljudje živijo. Vem, o čem govorim. Kam mislite, da izgine velik del moje plače? Tudi jaz plačujem zato, da je mojim staršem nekoliko bolje. Sit lačnemu ne verjame in obratno. Zato pa ni nobene simpatije med sindikati, na nas gledajo kot da »surfamo« na valu. In ta dogovor med vlado in sindikatom . Je samo puhlica, na koncu pa bo trajalo mesece in mesece, da bomo lahko to speljali do konca.
Zaupanje je čisto padlo. Tudi zaradi različnih afer, kot je bila z nepravilnostmi pri zdravljenju otrok na ljubljanski kirurgiji. Kako lahko ti starši potem zaupajo zdravstvu?
Težava pri nas je, da smo majhni. Zanimivo pa je, da bi se prav zaradi te majhnosti moralo biti prednost to, da bi se določene stvari dogovori hitreje. V politiki marsikakšne stvari zavijajo v vato, demokracijo vsak razume po svoje. Ko nekoga izvolimo, ga namesto tega, da mu pustimo, da vlada, dajemo takoj v
nič, ga od začetka do konca štirih let vladanja pljuvamo. Isto je v zdravstvu. Zaznamo problem, potem pa je tu tisoče odborov, združenj, čeprav je morda neka stvari jasna. Manjka program z jasnimi določili. Ko se zgodi primer, da bi lahko preprečili več smrti, je to katastrofa. Če kdo misli, da nas, zdravnike, to ni prizadelo, se moti. Spomnite se samo primera Kajtna, ko je človek umrl pred našimi vrati. Tisti zdravnik, ki na to ni občutljiv, ni nikakor za belo haljo.
SIMONA ŠOLINIČ, foto: SHERPA
»Javnost meni, da so dobavitelji medicinskih pripomočkov zlobci, ki so državo oropali, zdravniki pa smo njihovi pomočniki.
Stent oziroma žilna opornica je pred desetimi leti stala 3000 evrov, danes stane 300. Torej je v tem letih prišlo do desetkratne pocenitve. Ne smemo primerjati hrušk in jabolk. Če že nižamo cene materialov, se moramo zavedati, ali je res cenejše boljše. Je cenejši avto boljši? Postaviti je treba cenovni standard, pod katerega zaradi kvalitete in varnosti ne smemo. V določenih situacijah so nabavne službe bolnišnic znižale cenovno raven materialov do te mere, da je bila vprašljiva kakovost le-teh. V Celju vem, da vstavljamo najboljše žilne opornice v Sloveniji. Naj nekdo pride in dokaže, da sem od ene žilne opornice dobil nekaj denarja ali da nisem vstavil kvalitetne!«
28
REPORTAŽA
Članice društva so si za vodilo izbrale besede matere Tereze: »Ne dopustite, da bi katerikoli človek, ki je prišel k vam, ne odšel od vas vsaj malo srečnejši.« (Foto: arhiv društva)
Prav vsak se kdaj znajde v položaju, ko ne zmore več
Društvo Generator kot dodatna pomoč starejšim in ranljivim skupinam v njihovem domačem okolju
Društvo Generator je društvo za pomoč starejšim in drugim ranljivim skupinam ljudi. Nudi pomoč na domu, svetovanje in izobraževanje. Uradne ure na sedežu društva na Kidričevi 3 v Celju imajo vsako sredo dopoldne, sicer pa so dosegljivi na dežurni številki 070/235-265 in elektronskem naslovu drustvo.generator@gmail.com.
Prebivalstvo zahodnega sveta - in Slovenija pri tem ni izjema - se stara. Če je bilo v Sloveniji pred tremi leti 4,5 odstotka starejših od 80 let, jih bo leta 2060 več kot 12 odstotkov. Dolgotrajna oskrba starostnikov se sooča z novimi izzivi. Institucionalna oskrba bi se morala zmanjšati v prid čim daljše oskrbe na domu, v znanem domačem okolju. Trenutni družbeno-socialni sistem tega ne omogoča v zadostni meri. Društvo Generator je eno tistih, ki pri tem orje ledino.
Anja, Klavdija, Marinka, Lidija, Marjana, Ana, Štefka in Vesna so ženske zelo različnih poklicev - pokrivajo področja od prava, socialnega skrbstva do vzgoje in izobraževanja - skupen pa jim je čut za sočloveka in proaktivnost, ko gre za oblikovanje lastnega delovnega mesta in uvid v prihodnost, ki ji ne moremo ubežati. Letos spomladi so ustanovile društvo, ki ima sedež v Celju. Že doslej so uspele svoje delovanje razširiti po celotni regiji, v prihodnje pa
V društvu neprofitno, za prostovoljne prispevke nudijo pomoč pri gospodinjskih opravilih, pri osebni negi, pri urejanju okolice in delu zunaj hiše ali stanovanja. Poleg tega pa lahko ljudem pomagajo pri prevozu po opravkih, dostavi živil iz trgovine, zdravil iz lekarne, dostavi že kuhane hrane, ponujajo svetovanje s področja prava in socialnega varstva, informiranje in pomoč pri izpolnjevanju obrazcev, pomoč in oporo pri premagovanju čustvenih stisk, izvensodno mediacijo, druženje, spremstva, pa tudi počitniško in dnevno varstvo otrok, inštrukcije za osnovne in srednje šole, organiziramo izlete, delavnice, izobraževanja in podobno.
povezale ljudi različnih starostnih skupin in s tem še okrepile medgeneracijsko sodelovanje. V prvi vrsti si želimo spodbuditi čim več starejših, ki bi jim lahko pomagale izboljšati kakovost življenja v tretjem življenjskem obdobju.«
Bolj kot starost nas omejujejo predsodki
Kot opažajo, je staranje
na svoje uporabnike, pri tem pa verjamemo, da bo opolnomočenje obojestranski proces.« Kot pravijo dekleta, izhajajo iz sočutja in ne iz pridobitništva. Nagovarjajo torej starejše, ki niso sposobni v celoti poskrbeti zase, a bi z malo zunanje pomoči še vedno lahko ohranja-^^^^^^ li ustaljen način življenja, in mlajše, ki bi svojcem to privoščili, a jim zaradi obveznosti in pomanjkanja
»Starejši ljudje sicer potrebujejo konkretno pomoč pri fizičnih delih in osebni negi, a včasih še bolj potrebujejo nekoga, ki jih bo poučil o njihovih pravicah, ki jim bo pomagal izpolniti obrazce, napisati prošnjo. Če bo potrebno, bomo s pomočjo donatorjev poskušale pomagati tudi v finančnem in materialnem smislu.«
bi rade svoj koncept pomoči na domu vpeljale na območju cele države. »Ravno pestrost naših poklicev, znanj in izkušenj nam omogoča, da je spekter storitev, ki jih ponujamo, zelo širok. V prihodnje ga želimo še okrepiti, saj se želimo popolnoma prilagoditi potrebam družbe, ranljivim skupinam pa še posebej,« je dejala predstavnica društva Vesna Vošner. »Rade bi
Po podatkih Statističnega urada se v Sloveniji najhitreje povečuje delež prebivalcev starejših od 85 let. Leta 1989 jih je bilo 0,7 odstotka vsega prebivalstva, po projekcijah bi jih naj bilo do leta 2060 7,6 odstotka. Tretjina vseh prebivalcev bo takrat starejša od 65 let. Glede na nizko rodnost bo prebrival-stva v Sloveniji tudi v celoti številčno manj.
Dolgoročno si bodo financiranje delovanja poskušale zagotoviti z različnimi razpisi občin, evropskega socialnega sklada in pristojnega ministrstva. Svoje delovanje so nenazadnje zastavile tudi s širšo družbeno odgovorno noto. »V prvi vrsti nudimo različne oblike pomoči na domu, drugi del našega dela pa pokriva samo promocijo društva in opozarjanje na razmere v družbi, osveščanje ljudi, povezovanje organizacij in posameznikov, zbiranje donacij za socialno šibke in podobno,« pravi Vošnerjeva.
Poslanstvo bi lahko postalo služba
Ker svoje delo vidijo kot dopolnitev obstoječe socialnovarstvene oskrbe, se bodo v prihodnje še bolj povezale z drugimi nevladnimi organizacijami, s centri za socialno delo, z domovi za starejše in tudi drugimi inštitucijami, kot so občine, krajevne skupnosti, šole, vrtci in ostali javni zavodi. Na drugi strani bodo še kako do-
»Zelo pomemben vidik našega dela je vzpodbujanje ljudi k pozitivnemu razmišljanju. K zavedanju, da niso sami, da jim je v stiski nekdo vedno na voljo. Ne želimo ponujati le kratkoročnih rešitev, ampak podporo, da si bodo ljudje življenje uredili tudi na dolgi rok. V kolikor tega ne bomo mogle same, bomo ljudi usmerile na inštituci-je in službe, ki jim bodo potrebno pomoč lahko zagotovili.«
v sodobni družbi na nek način odrinjena tema, starost pa polna stereotipov, kar povzroča nezanemarljiv med-genaracijski prepad. »Ni res, da si starejši ljudje ne želijo biti aktivni, da so zaradi fizične šibkosti manjvredni in nemočni. Naše izkušnje kažejo, da so ovire zgolj v glavi. Res pa ljudje v tem obdobju potrebujejo nekaj več posluha in razumevanja ostalih. In to je niša, ki bi jo rade zapolnile s poslanstvom našega društva.« Prav v tem duhu so izbrale tudi ime društva. »Starejši ljudje imajo ogromno izkušenj, veliko dragocenih znanj in življenjskih modrosti. Verjamemo, da imajo tudi veliko neizpolnjenih sanj. Me pa smo mlade in polne energije. To želimo prenesti
časa tega ne zmorejo zagotoviti sami.
Zgolj ena od bolj prilagodljivih možnosti
Kot pravijo v društvu, njihova dejavnost ni konkurenčna že obstoječim oblikam pomoči na domu, ki jo zagotavljajo centri za socialno delo, domovi za starejše, posebni javni zavodi ter zasebniki s koncesijo, sofinancirajo pa jih občine. »Tovrstna pomoč je žal velikokrat povezana z birokracijo, s finančnimi in časovnimi omejitvami. Kot članice društva lahko na teh področjih delujemo bolj neobremenjeno. Naše delo je brezplačno, s prostovoljnimi prispevki in z donacijami poskušamo pokriti stroške.«
brodošle pobude podjetij in posameznikov, ki bodo v njihovem delu videli priložnost, da nekaj družbeno odgovornega naredijo tudi sami. »Ko nas ljudje pokličejo, jih običajno obiščemo in se najprej temeljito pogovorimo. Skupaj z uporabniki in njihovimi svojci oblikujemo individualni načrt za sodelovanje, zadovoljstvo uporabnikov z našimi storitvami sproti preverjamo, po potrebi dopolnjujemo in izboljšujemo.« Ker so mlado društvo, je njihovo delo še precej neprepoznavno. A kot pravijo, bodo vztrajale. Ker verjamejo v poslanstvo svojega dela in v možnost, da ga bodo spremenile v poklic.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
PORTRET
29
»Prakso sem imel vsak dan«
Lasje - material, ki nima omejitev
Gašper Sedminek je priznan obraz v svetu frizerstva. Spretne prste je v rosnih letih treniral na kitarskem vratu, ob koncu osnovne šole pa se je odločil in jih prestavil na človeško glavo. Mojster avantgardne pričeske, lastnik dveh frizerskih salonov, televizijski voditelj in idejni vodja več modno-frizerskih projektov pravi, da je uspeh odvisen od ideje, trdega dela in zagnanosti, pri čemer šolske ocene pri matematiki in slovenščini žal v življenju ne pomenijo nič.
Ko sva se srečala, si je popravil goste skodrane lase in naredil požirek kave, ki ga je ob osmi uri zvečer držala pokonci po petnajstih urah dela ...
Ljudje imamo včasih nerealne želje. Gašper Sedminek je prepričan, da so visoki cilji nujni v življenju, saj le tako rušimo svoje meje. In čeprav to velja tudi za frizerstvo, je tukaj realnost pomembna ravno toliko kot domišljija. Pričeske, ki jih vidimo v medijih, so vedno »narejene na idealne lase«, primerne za točno določen tip pričeske, če že ne na posebne umetne lase, ki so prišiti na silikonsko prozorno podlago. Nakodran las je do potankosti čudovit le na las, ki je že naravno nekoliko skodran! Vsak las ni primeren za vsako frizuro. »Od mene boste sicer šle čudovite, a če pričeska ni primerna za vas, zjutraj ne bo več takšna, kot bi si želele ... no, razen če se zbudite z mano in vam jo pred odhodom popravim ... pričesko namreč,« se Sedmi-nek nasmeji in srkne še poži-rek kave.
Sistem je enostavno slab ... tudi šolski
Mladi frizerji morajo delati, saj potrebujejo vajo, prakso, pravi Sedminek. V Slovenijo mu je pred nekaj leti uspelo pripeljati svetovni obraz frizerstva, da Vincija v slikarstvu in Pavarottija v operi, in sicer Angela Semi-naro, ki je bil novembra ponovno izvoljen za najboljšega frizerja v Veliki Britaniji. Takrat je ravnatelju frizerske srednje šole v Ljubljani ponudil sode-
lovanje. Mladi nadebudni frizerji bi lahko sodelovali pri modni reviji, predvsem pa spoznali in se družili s svetovno zvezdo frizerskega posla. A ravnatelja ni zanimalo, rekel je le, da lahko Seminara obišče njihovo šolo. »Kot bi se pogovarjal s popolnim primitivcem,« je Sedminek povzel ravnateljevo ravnanje. A pot za mlade je trnova. »Mi smo se učili na starših, najprej na očetu, počasi na mami, kmalu pa sem v garaži lahko ostrigel nekaj prijateljev in nekaj zaslužil. Danes je to skoraj nemogoče,« frizer komentira represivno politiko na področju dela na f črno. Glasno priznava, da je tudi sam služil tako: »Prakso sem imel vsak dan in to ves dan. Za to praktično nisem prejel plačila, >le< neverjetna znanja. Služil pa sem v garaži.« Kot poudarja, sicer ne želi spodbujati dela na črno, saj tudi sam vodi dva uspešna frizerska salona in odvaja
va pa, da je mladim
dobno suženjstvo,
»To ni suženj-
izkušnje so mi dale ne-
precenljivo znanje, ki se ga ne da ovrednotiti.«
Slovenija ali tujina - povsod delam za denar
Po končani srednji šoli se je Gašper izobraževal v Italiji, Londonu in Zagrebu. Pri tem mu je uspelo, da postaja prepoznavna ikona frizerstva. A to, da dela s svetovnimi zvezdami in se z njimi (in njihovimi pričeskami) fotografira, Sedminku ni dovolj. »Veste, veliko je frizerjev, ki pridejo do priložnosti, da uredijo pričesko svetovni zvezdi. A zelo malo je takšnih, ki za to prejmejo plačilo.« Kot pravi, je to obdobje za njim. »Bolj mi je pomembno, da sem osvojil srca ali glave domačih. V lokalnem okolju sem dobro sprejet in to mi je najbolj pomembno. Ne grem v New York, če mi ne plačajo vozovnice, nastanitve in storitve. Ne bom delal za to, da se bom fotografiral z zvezdami.«
umetnika. Je izraz frizerjeve domišljije in dokaz njegovih spretnosti.« Veliko frizerjev celo življenje le striže in barva in s tem ni nič narobe, pravi Sedminek. A v njem se skriva preveč umetnika, da bi se lahko zadovoljil s tako enoličnim delom. »Če bi lahko počel le to, bi počel le to, in sicer vsak dan ves dan, a realnost je, da nimam niti časa, da bi pokazal vse, česar sem sposoben.« Vsak umetnik ima nek material, s katerim ustvarja, in las je material, ki dopušča brezmejne možnosti oblikovanja.
Gre pa pri tem večkrat kaj narobe, priznava mlad frizer. »Nekaj je v glavi, nekaj je moja ideja, drugo je realnost.« Kot pravi, se tudi različni lasje različno obnašajo in odzivajo na oblikovanja.
Frizer, ki dobro izgleda, tudi za kamere ...
... ki ga spremljajo pri njegovem ustvarjanju. Sedminek namreč vodi oddajo Super-stylish, v kateri gledalce popelje v zakulisje k zvezdnikom. Še posebej je ponosen, ker je oddaja rezultat skupne ideje z Dejanom Tamšetom, s katerim že pripravljata nove projekte.
Medtem ko si je Sedminek z rokami popravil za nepo-znavalca popolnoma urejeno pričesko, je nekoliko za šalo komentiral svoje neurejene lase. »Stranka pač mora biti vedno bolj urejena od mene. Še posebej ko zapusti salon. Kako bi pa izpadlo, če bi izgledal bolje kot moje stranke?«
Sedminek je še enkrat popravil svoje razmršene lase, spil še požirek kave in pojasnil, da bo naslednjič tako v miru sedel celo uro čez približno deset dni. Do takrat pa bo delal, veliko delal: »Zelo enostavno, a drži - brez nič ni nič.«
EVA POPOVIČ Foto: EP, arhiv Gašper Sedminek
petek, 16 Л.ISfew©(K GOsll
-v
Sebastjan Cilenšek, trener OK Sip Šempeter
ш? тшт
sreda, 21.12. ob 20.00 GOSTJE:
_Dani Г)апНп<;а in Г) RASF
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
30
REPORTAŽA
Aleksander Kavčnik meni, da je delo rudarja nevarno in ga je najlažje opisati s fotografijo.
Aleksander Kavčnik na odprtju razstave (Foto: Jernej Vogrin)
Črnobeli rudarski kruh
Razstava Aleksandra Kavčnika o zahtevnem delu rudarjev
V Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju je na ogled razstava šaleškega fotografa Aleksandra Kavčnika z naslovom Premog -črnobeli kruh. V letošnjem letu je delo rudarjev predstavil že na dveh razstavah, zadnja razstava je umeščena v njegov delovni prostor, 500 metrov globoko pod zemljo.
Aleksander Kavčnik je že od konca osnovne šole zaprisežen rudar, fotografija, ki je njegova vez med temo in svetlobo, pa ga navdihuje že 25 let. »Resna fotografija me spremlja zadnjih deset let. Najprej sem fotografiral s kompaktnim fotoaparatom, zadnjih deset let pa z zrcalno-refleksnim. Nato se je zgodil preobrat in sem ta fotoaparat
zamenjal z novejšimi sistemi. Zdaj fotografiram z brezzrcal-nim aparatom znamke Fuji, ki je moj varuh spominov,« je povedal šaleški fotograf. Poudarja, da je prostočasni fotograf in da je fotografija postala vedno bolj zanimiv medij, pa tudi, da sodobne fotografije brez Photoshopa ni. »Včasih je bila temnica, v kateri so mojstri fotografije znali
marsikaj narediti. Danes imaš namesto temnice program za obdelovanje fotografij. Vsak pravi fotograf snema v >raw< formatu oziroma surovem formatu. Posneta fotografija gre tako skozi razne programe obdelave in na koncu še skozi >fotošop<. Veliko fotografov uporablja montažo. Recimo, slikaš pokrajino, ki ni toliko zanimiva, pa ji mogoče dodaš fotografijo neba, ki si jo naredil že kdaj prej.« S fotomonta-žo dveh rudarjev na razstavi je skušal prikazati simbolični pomen rudarjenja, kaj ta dejavnost pomeni za občane in državo. »Rudarji osvetljujemo Šaleško dolino in državo. Če nas ne bi bilo, bi bil svetlobni mrk.«
Iz nemogočih pogojev dobra fotografija
Fotografiranje v jami zahteva veliko praktičnih ur ter predvsem znanja. V njej so »brutalni« pogoji, saj vladajo vlaga, tema in prah. »Tem pogojem sva bila izpostavljena ne samo jaz, pač pa tudi moj fotoaparat. Večina fotografij je posnetih brez bliskavice, zgolj ob rudarskih svetilkah. V jamskih prostorih je
namreč veliko prahu in če fotografiraš z bliskavico, se to opazi. Uporabil sem zgolj pridušeno svetlobo, ki jo dajejo svetilke ob progah.«
Na zadnji razstavi z naslovom Premog - črnobeli kruh predstavlja fotografije, ki so nastale v Premogovniku Velenje, v posebnem okolju, ki ni zahtevno samo za rudarja, ampak tudi za fotografa. »Njegove fotografije niso samo dokumentarno beleženje dogodkov, ampak so tudi osebno izpovedne, občutene, saj ta svet rudarjev doživlja tudi sam, ne samo v vlogi fotografa. Ravno temu dejstvu pripisujem izjemno izrazno moč njegovih fotografij,« je povedala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.
Dobra stara klasika črno-belih fotografij
Fotografije so posnete v črno-beli tehniki, ki je po besedah likovne kritičarke »dobra stara klasika«. »Kavčnik zelo zgovorno prikaže ozračje v podzemlju, soočanja med svetlobo in temo, med človekom in skrivnostnim podzemljem in tehnologijo, ki je v njem. Takšna dramska napetost pokaže, da razmere služenja kruha in fotografskega izražanja niso enostavne. Avtor te razmere uporabi za tenkočutno razkrivanje tega podzemnega sveta,« je doda-
la Stibilj Šajnova. Portreti so v črno-beli tehniki veliko bolj karakterni kot v barvah. Odločitev za črno-belo fotografijo ima tudi simbolni pomen. »Takšna fotografija govori o črnobelem kruhu. Bel kot vir preživetja, črn predvsem v zgodovinskem pomenu, kot tisti težko prislužen kruh.«
Markanten Teš
Kadar ne fotografira svojih kolegov, Aleksander Kavčnik v svoj objektiv rad ujame tudi dvorec Gutenbüchel, pa tudi pokrajino v vseh letnih časih in ob vseh delih dneva. »Ker delam v rudniku v popolni temi, najraje fotografiram ponoči ter poskušam ujeti vse spremembe na nebu. Ko pridem domov po naporni službi, se sprostim tako, da se odpeljem na obronke Šaleške doline in fotografiram pokrajino.« Del te pokrajine je vedno markanten Teš. »Termoelektrarna Šoštanj je bila včasih fotogenična stavba, ko se je kadilo iz vseh blokov in si lahko v zraku ujel slona in druge živali. Danes, ko obratuje samo blok 6, je žal le bleda senca bogate in pomembne preteklosti. Včasih sem naredil vsaj eno njegovo fotografijo iz različnih pozicij,« je dodal Kavčnik, ki vedno najde navdih v svoji dolini.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
REPORTAŽA
31
Pernati raj sredi asfalta in betona
Mirko Kovač je sredi asfaltne baze v Planinski vasi uredil živalski vrt in umetnostno galerijo
Planinska vas je za širšo javnost postala sinonim za asfaltno bazo in vseslovensko pravno vprašanje s hamletovskim zapletom -sme ali ne sme obratovati. Danes, ko je podjetje eno redkih preživelih v panogi nizkih gradenj, se o tem še komaj kdo sprašuje. Zaposluje približno petdeset zaposlenih in to je na obrobju Kozjanskega argument, ki preglasi vse ostale. Lastnik Mirko Kovač je vodenje podjetja prepustil ženi, sam pa si je omislil živalski vrt in galerijo. »Pridite pogledat, res vam ne bo žal,« nam je zagotovil, ko nas je ponovno povabil na obisk.
»Trdim, da imamo najboljši živalski vrt v državi,« se zasmeje gostitelj. »Resda nimamo slonov in žiraf, a imamo toliko različnih vrst, da jih težko najdete na enem mestu. Poleg tega so vsi obiskovalci dobrodošli brez vstopnine, da o jajcih, ki jih pridelamo, sploh ne govorim,« se razgovori, preden nas z oskrbnico pošlje na ogled. Ideja, da bi imel v okolici industrijskega objekta živali, se mu je porodila pred približno tremi leti. A kot pravi, nobena zgodba ni uspeh na prvo žogo. Zdaj so dobili precej izkušenj, se dobro pripravili na različne okoliščine, jato zavarovali pred lisicami in ji omogočili kar najboljše bivalne pogoje. In tako je nastal ZOO Rajski vrt.
Od piščet do prepirljivih gosi
V veliki ptičji kletki si je mogoče ogledati papige različnih vrst, barv in velikosti. Nadstropje nižje je zbrana pernata druščina vseh mogočih kokoši. Kot nam zaupa oskrbnica Darja, je Kovač velik ljubitelj perjadi in z vsake razstave ali sejma malih živali prinese najlepše primerke. Mimo nas se sprehodi nekaj izjemno bahavih petelinov. Vmes sta celo fazan in orjaški zajec. V ogradi nekoliko stran nas pridejo pozdravit ovce in koze. Druščina ni nič manj pisana in eksotična, pa
Oskrbnica Darja Teržan med svojimi velikimi oboževalkami
če se sliši še tako domača. Francoskim kozam je pač treba priznati, da so odete v precej nenavadno skodrane oprave. Ob ribniku jata gosi tako neustavljivo ozmerja fotografa, da bi prevod pred objavo verjetno potreboval resno cenzuro. Pavi so trenutno brez pisanih repov, a jih to ne ustavi, da ne bi prav ponosno vozili svojih opuljenih kočij. Vmes se pase približno 150 kokoši, ki zlepa ne pustijo nobeni zeleni bilki, da bi
ugledala luč sveta. »Spomladi bomo morali zemljišče pre-graditi,« mi bere misli Darja. In tik pred koncem nas povabi še v ogret zabojnik, kjer se ravnokar valijo piščančki. »Sem pridejo otroci najraje. Čisto brez besed ostanejo, ko vidijo, kako piščeta prikljuva-jo na svet.«
Dediščina za naslednje rodove
V prostorih baze so stene okrasili z umetniškimi slika-
Mirko Kovač v svoji galeriji. Najbolj je ponosen na sakralno dediščino v domačem kraju, ki so jo uspeli rešiti pred propadom.
mi Iva Vrečka iz Šentjurja. Mirko Kovač nam ponosno razkaže tudi dva kosa starinskega pohištva. 120 let stara orehova omara naj bi prišla z Madžarske, med vojno so jo Nemci odpeljali v Srbijo in po osvoboditvi je prišla nazaj v Slovenijo. Od kod je prišlo ogromno ogledalo, ni povedal, a so se za primerek originalnega beneškega stekla zanimali celo predstavniki filipinskega veleposlaništva. Žal je ogledalo za njihove prostore nekaj centimetrov previsoko. Tako omara in ogledalo še vedno iščeta novega lastnika. »Pa ne da bi ju kam preganjal,« se nasmeje Kovač. Ko ponosno razkazuje fotografije cerkva in planinske okolice, ga za trenutek premaga ganjenost. Od leta 2011 so namreč obnovili zvonike in zunanjost na vseh podružnicah v župniji. »Ker tega nihče drug noče narediti,« se mu glas zlomi. »In ker imamo srečo, da si to lahko privoščimo. Tako smo pustili nekaj dobrega za zanamce,« odgovori na vprašanje, kaj ga je gnalo k tem obnovam. Koliko denarja je v to vložil, pravi, da nikoli ni izračunal. »Žena ne sme vedeti,« se nasmeje. In doda, da imajo nekaj podobnih projektov še v načrtu.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
Jajca ekološke pridelave namenijo tudi za poslovna darila, kolikor jih potrebujejo, pa jih vsak dan lahko vzamejo tudi zaposleni.
32
ŽIVLJENJSKA ZGODBA
»Želim, da bo otrok v življenju pošten in da bo znal presoditi, kdaj se čemu odreči zaradi prave stvari, ter da bo dobra oseba. Želim mu to, kar želim svojim otrokom. Naučiti ga živeti, da se bo enkrat znal znajti sam. Mu omogočiti boljše življenje. Vsak človek nosi v sebi kakšno travmo iz otroštva. Če lahko ob tem storim kaj dobrega in mi to uspe, potem je to najlepše. V tem trenutku vem, da smo srečni.«
»Nimam se za rejnico. Sem mama.«
Besede ženske, ki ima hvalevredno poslanstvo: »Niso vsi starši, ki morda ne zmorejo vzgoje svojega otroka, slabi.«
Javnosti je rejništvo največkrat predstavljeno, kadar se govori o odmevnih primerih odvzemov otrok iz primarne družine iz različnih razlogov, ki bi lahko ogrozili njegov razvoj. Le malokrat v javnosti spregovorijo rejniki. Ali celo ne spregovorijo. Negativne zgodbe, povezane z rejništvom, so v medijih namreč do rejnikov lahko tudi krivične. Rejniki opravljajo izjemno nalogo - vzgojo. Ne zaradi denarja, ampak zaradi otroka, ki ga dobijo v rejništvo. »Nimam se za rejnico. Sem mama,« nam je povedala ženska, ki ima že nekaj časa v rejništvu otroka, starega nekaj let. In s temi besedami je povedala vse.
Zaradi zaščite osebnih podatkov otroka ali podatkov, ki bi lahko razkrili, s kom smo se pogovarjali, imena rejnice ne bomo izpostavili. Niti kraja iz katerega izhaja. Za rejništvo se je njena družina odločila prvič. Razlog? »Pomoč otroku in staršem, ki morda iz različnih razlogov svojega poslanstva ne zmorejo opraviti,« je dejala. Toda odločitev, da družina sprejeme rejenca, ni zrasla v enem samem dnevu. Zorela je tri leta. Nato so sledili vloga na center za socialno delo, izobraževanje in usposabljanje. In dan, ko je
družina spoznala otroka, ki je danes pri njih. Družina sogovornice je zdaj njegov dom.
Javnost o rejništvu premalo ve
»Brez podpore vseh članov moje družine ne bi šlo. Vsi smo si to želeli in ta želja se nam je uresničila. V času priprave na rejništvo izveš veliko stvari. Tudi takšne, o katerih morda prej nisi vedel,« pove. Ali je kdaj razmišljala, da bi od te odločitve odstopila? »Nikakor. Živim z otroki in zanje že vse življenje,« odgovori. A treba je bilo veliko prilagajanja, prizna. Tudi organizacije. Toda pri vzgoji otroka, ki ga ima v rejništvu, uživa. Z njim preživi ogromno časa, daje mu vse, kar daje svojim otrokom.
V pogovoru omeni, da je pravzaprav vesela, da lahko pove svoje mnenje. »Moram reči, da sem se ves čas, ko se je v medijih govorilo o rejništvu, počutila slabo. Imela sem občutek, da realnost ni predstavljena iz vidika rejnikov, ampak samo z vidika bioloških staršev. Javnost mora vedeti, da vsa rejništva niso enaka, saj so tudi različni razlogi za rejništvo. Ne gre samo za odvzeme otrok,« pojasni. Njena družina na primer dobro sodeluje z biološkimi starši. Otrok ima tudi redne stike s starši pod nadzorom centra za socialno delo. Toda sogovornica pravi, da se ne želi s tem obremenjevati. Meni, da je prav tako. »S centrom za socialno delo in tam zaposlenimi se dobro razumem,
naredili so ogromno, da se otrok počuti dobro. Tudi biološka starša vesta, da je otrok v varnem okolju,« razloži.
Ko spremlja javno mnenje, prizna, da se v Sloveniji preveč »vrtimo« okoli zakonov in da javnost o rejništvu premalo ve. Še vedno so prisotni miti, da se nekdo za rejništvo odloči zaradi
denarja. A resnica je daleč od tega. »Zakoni ščitijo otroke, starše, rejnike, centre za socialno delo in vse te interese je treba upoštevati, da se otroku zagotovi najboljše. Majhno odstopanje od tega lahko povzroči, da ima javnost občutek, da se na otroka pozablja. Zato imajo tudi rejniki različne izkušnje. Nekateri otroci imajo zdravstvene težave, motnje v razvoju, so bili morda zlorabljeni, imajo travmo, ne samo psihično, tudi čustveno. Vse to je treba upoštevati. Zato imajo rejniki veliko nalogo. Vztrajanje zaradi tistega, kar je dobro za otroka,« še doda.
»Kot da bi bil moj otrok«
Rejništvo ne pomeni trajnega odvzema otrok biološkim staršem. Če ti sčasoma svoje okolje, življenje, okoliščine in odnose uredijo tako, da so primerni za odraščanje otroka, ga družini sistem vrne.
Na drugi strani rejniki nikoli ne vedo, kdaj bo napočil ta trenutek in ali sploh bo. »Živiš v negotovosti. Tudi za otroka bi bilo dobro, če bi vedel, ali bo šel nazaj in kdaj. Toda kljub temu mi rejništvo veliko pomeni. Prišel bo trenutek, ko bo v dobi odraščanja morda kaj vprašal in mu bomo morali razložiti. Pripravljati ga moraš na to, da enkrat nekoč ne bo več s teboj, a pri tem paziti, da ga ne navežeš nase. In na te stvari, ta vprašanja, ki se porajajo rejnikom, te v fazi postopka pripravijo v času izobraževanja,« pravi naša sogovornica. Trdi, da je rejništvo v Sloveniji dobro urejen sistem. »Ko poslušam, da ljudje kritizirajo centre za socialno delo, mi ni vseeno. Sama dobro sodelujem z delavci centra. In če bi čas zavrtela nazaj, bi se še enkrat odločila enako,« pravi.
Ve, da marsikdo od rejnikov ravno zaradi izkrivljenega poročanja o rejništvu v javnosti kdaj razmišlja, da bi od tega poslanstva odstopil. »Takšna odločitev je lahko
slaba samo za otroka. Ponovno bi moral v drugo družino. In tu imajo ravno centri za socialno delo zahtevno vlogo. Predvsem pa rejniki. Sami se morajo postaviti zase. Se boriti. Zato se tudi rejniki družimo, si delimo izkušnje in nasvete. Mnoge rejnice, ki jih poznam, so mi zgled. Ker so se za otroke žrtvovale. Ker to ni služba, sta vzgoja in poslanstvo. Otrok postane del družine,« doda
Na otroka, ki ga centri za socialno delo namestijo v družino, nikoli ne bi smeli gledati kot na rejenca, doda. »Enako je, kot da bi bil moj otrok. Čuti se, da v sebi nosi svojo zgodbo, da je nekoliko zmeden, ko mu razložimo o še eni mami in še enemu očetu ... Zavedamo se, da bo enkrat moral izvedeti kdo v resnici je, da ga bodo zanimale njegove korenine. Pri tem ga ne želimo omejevati, saj so stiki s starši pomembni za njegov razvoj,« doda. »Veste, niso vsi starši, ki morda ne zmorejo vzgoje svojega otroka, slabi,« doda.
Cilj: poštenost
Prizna, da so prijatelji in znanci s spoštovanjem sprejeli odločitev njene družine, da pa še vedno nekateri ljudje v tem vidijo mit, da se nekdo za rejništvo odloči zaradi denarja. A se na to ne ozira. »Vem, da imajo vsi starši radi svoje otroke. Vem, da otroku lahko omogočim boljše življenje. Nisem mačeha. Teh danes ni več. Bile so včasih, ko ni bilo kaj dati v usta in se je nato ženska odločala, kateremu otroku bo dala hrano najprej. Vem, da mu lahko omogočim vse tisto, kar potrebuje. Zato sem - mama. Nikoli mi ni bil problem začutiti, če nekdo nečesa nima, in potem pomagati. Ne gre za materialne dobrine. Zato tudi hvaležnosti ne potrebujem. Hvaležnost se bo morda pokazala nekoč, ko bodo otrok, ki je rejenec, ali moji biološki otroci prišli do mene in rekli: >Glej, lepo nam je bilo pri tebi<,« pravi.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: splet
KOLO SREČE
33
Dvakrat polepšana nedelja
Na drugo srečanje z bralci in s poslušalci smo se odpravili v Božični Vojnik - Prišli so tudi iz drugih občin
Novi tednik in Radio Celje sta se v nedeljo odpravila na srečanje z bralci in s poslušalci v Vojnik. Tam je bilo na ta dan čisto posebno vzdušje, saj so prišli številni obiskovalci na odprtje Božičnega Vojnika, na veliko z jaslicami povezano prireditev.
Vreme je zadnjo nedeljo res bolj spominjalo na zgodnjo pomlad kot na skorajšnji božič. To je privabilo k stojnici in kolesu sreče naše medijske hiše številne bralce in poslušalce, ki so lahko kolo tudi zavrteli. Zanimanja za vrtenje ni manjkalo, zato je pred kolesom sreče hitro nastala dolga vrsta tistih, ki so se
pripravljali, da ga bodo spravili v pogon. Obiskovalci so naštevali bližnje in bolj oddaljene kraje, od koder so prišli.
Hitro se je razvedelo, da bo vsak iz vrste prejel neko lepo darilo. »Prstan sem dobila!« se je na glas veselila ena od srečnic kolesa sreče. In to se je še kar vrtelo. »Jaz sem dobila brisalce za avtomobil,« je povedala druga, ko je odprla vrečko sreče. Nekdo drug je zadel kosilo v gostinskem lokalu in še in še bi lahko na-
Več fotografij na naši spletni strani.
števali. »Avtomobila ni med darili, saj je bil že podeljen,« je v vrsti čakajoče spomnila voditeljica naše predstavitve v Vojniku Saška Pukl. Ob njej je bilo še več drugih sodelavcev medijske hiše Novi tednik in Radio Celje. Ljudje, ki so hodili mimo našega prostora, so lahko prejeli tudi zadnjo številko Novega tednika. Še več, obiskovalci stojnice so lahko zapisali svoje praznične želje na list papirja in ga oddali v posebno škatlo. Te želje bomo
Ko je decembra nebo rdeče, stari ljudje pravijo, da Miklavž piškote peče. V nedeljo sta jih kot kaže Božiček in dedek Mraz.
nato v naših medijih objavili. Poleg tega je vsak, ki je zapisal kakšno svojo željo, prejel za spomin lonček z napisom Novega tednika in Radia Celje.
Tudi za nematerialna darila smo poskrbeli, saj se je na prizorišču podil jelenček Rudolf, naša hišna maskota. Jelenček je delil objeme, ki jih je bil deležen marsikdo, za nameček pa je z eno od obiskovalk našega prostora še zaplesal.
BJ, foto: SHERPA
34
ZA ZDRAVJE
Skrbite z svoje Srce?
Letno zaradi bolezni umre 19 tisoč ljudi, od tega 40 odstotkov zaradi bolezni srca in ožilja
Umrljivost zaradi srčno-žilnih obolenj se je v Sloveniji sicer nekoliko zmanjšala tudi na račun tega, da so ljudje vendarle začeli nekoliko bolj zdravo živeti, in zaradi številnih preventivnih osveščanj. A še vedno je vsaka smrt zaradi bolezni srca in ožilja preveč.
Kako se soočiti z tvkleznijo srca in ožilja?
Kadar se pojavita srčni infarkt ali huda bolezen srca in ožilja, se bolnik s prvo rehabilitacijo sreča v bolnišnici s prvimi nasveti in z osveščanjem o tem, kako bo moral spremeniti način življenja. Nato sledi sekundarna rehabilitacija v rehabilitacijskih centrih, ki so v različnih zdraviliščih, pri čemer se je v zadnjih letih napotitev srčnih bolnikov v zdravilišča zmanjšala. Ravno zato je za te bolnike velikega pomena tista rehabilitacija, za katero lahko najbolj poskrbijo sami.
Bolnik se na primer po srčnem infarktu ali katerikoli drugi diagnosticirani srčno-žilni bolezni znajde v hudi situaciji. Ne ve, kaj takšno obolenje pomeni za njegovo službo, koliko bo sploh zmožen delati, kaj
bo zmožen početi. Kot pravi prim. Janez Tasič, dr. med., spec. interne medicine, iz Koronarnega kluba Celje, se bolniki pogosto najprej srečajo z zanikanjem vzrokov za obolenje. Predvsem v smislu, da za bolezen ali infarkt »nista kriva nezdrav način življenja ali na primer kajenje«, ampak vzrok pripisujejo naključnosti. »Nato sledi psihična stiska, kjer je pomembna pomoč psihologa ali psihiatra,« pravi Tasič. »Potem sledi tretja
faza,
ko se mora človek soočiti z realnostjo. Postati aktiven in se zavedati sprememb, ki jih vnaša v svoje življenje. Nenazadnje je pomembno tudi, kako s tem sooči tudi družinske člane, spremeni prehrano, fizično aktivnost in kako se prilagodi na novo stanje,« dodaja. Vsi srčno-žilni bolniki vedo, da imajo na tem področju vodilno vlogo v Sloveniji koronarni klubi, ki so jih začeli ustanavljali že pred dvajsetimi leti, in ravno Tasič je bil glavni pobu-
1
Zanimivosti
dnik za celjski koronarni klub. Tem klubom je v vseh teh letih s preventivo in z osveščanjem ter predvsem s pomočjo bolnikom uspelo nekaj, kar morda na eni strani ni uspelo medicini. Pomagali so zmanjšati umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni, ker so bolniki spremenili način življenja in so posledično potrebovali manj zdravil, saj so se zaradi fizične aktivnosti in spremenjenega življenjskega sloga počutili bolje. Z aktivnim pristopom v programe doživljenjske rehabilitacije se zmanjšajo število obiskov pri zdravniku, poraba zdravil, število hospitalizacij, dvigne se kakovost življenja in podaljša aktivna življenjska doba.
SIMONA ŠOLINIČ foto: SPLET
f Srce dnevno prečrpa kar sedem tisoč litrov krvi in izvede kar sto tisoč utripov.
Ta mišičast organ je velik kot pest in pri odraslem človeku tehta od 250 do 350 gramov.
Neodvisno od naše volje se v mirovanju vsako minuto skrči od 50- do 90-krat. Vsako minuto prečrpa kar pet litrov krvi, zato je eden najbolj obremenjenih
organov v telesu.
Srčni utrip lahko pri aktivnem človeku naraste tudi na več kot dvesto udarcev na minuto.
IX
Za bolnike s srcno-zilnimi obolenji je priporočljivo
Organizirana vodena skupinska vadba v obliki redne fizične aktivnosti.
Stalno nadzorovanje krvnega tlaka.
Sprostitvene tehnike.
Pohodi in izleti v naravo.
Redno izobraževanje na predavanjih o zdravju in pravilni prehrani.
Tečaji prve pomoči z reanimacijo, učenje na lutki in delo z defibrilatorjem.
Nordijska hoja pod mentorstvom.
r
ZDRAVILIŠČE LAŠKO

THERMANA
Laško
OSTEOP ATSKA-K1ROPRAKTICN A AMBULANTA
V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM
dr. Vershinin Andrey-
ПК. OSTEOPATIJE, ORTOPED, REVMATOLOG
TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262
WWW.CENTERZDRAVJA.NHT; Е-РОЈГА: VERS1N1N.ANDREJ@GMA1L.COM
i
»Dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in žilja so zvišan zvišan holesterol, zvišan krvni sladkor, čezmerna telesna teža, kajenje, telesna neaktivnost, 4 -> fj stres, spol in starost Zato je nujno, da poskrbimo, da je teh dejavnikov v našem življenju manj. Z zdravim načinom življenja lahko nastanek in napredovanje omenjenih srčno-žilnih bolezni in njihovih zapletov odložimo, zmanjšamo njihovo težo in znatno podaljšujemo življenje.«
t-
Jr
NASVET
TEDNIKOVEGA
ZDRAVNIKA
KULINARIKA
35
EVINA 1 KUH'NA^
Linške oči po decembrsko
Sprehod med trgovskimi policami
Tokrat je bil seznam za nakup relativno kratek. Kupila sem maslo, moko, sladkor, jajce, limono, marmelado in mandeljne. Odločila sem se za marelično marmelado, kasneje pa sem iz domače zaloge uporabila še ribezov džem.
Za dekoracijo sem uporabila sladkor za pisanje, jedilne snežinke, kupila pa sem še jedilne bleščice.
Namig: jedilne bleščice so precej drage. Za le nekaj mililitrov sem odštela skoraj štiri evre, zato priporočam nakup v spletnih prodajalnah.
Priprava testa
90 gramov masla ali margarine (sama vedno navijam za maslo) in 90 gramov sladkorja sem penasto zmešala in primešala naribano limonino lupino.
Krhke kekse, polnjene z marmelado, ki se bohoti skozi luknjo v sredini piškota, vsi poznamo. Linške oči so klasika na vsakem krožniku s suhim pecivom. A z malo domišljije lahko postanejo pravi praznični okras.
Najbolj znani okrogli piškoti z luknjo v sredini so zaradi svoje podobe dobili ime linške oči. In ni pravih linških oči, če v sredini ni izrezljane luknjice, ki z različnimi okusi marmelad dobiva vedno drugačno podobo - kot različne barve šarenice pri očesu. Kekse večkrat najdemo tudi v obliki cvetov, kjer luknjica ponazarja središče cveta, lahko pa jih oblikujemo tudi v metulje ali srčke, a takrat odprtina z marmelado izgubi pomen. Sama sem se tokrat odločila, da bom linške oči oblikovala v smrečice, odprtine pa v praznične okraske -bučke na smreki.
V drugi posodi sem penasto zmešala jajce, nato pa ga dodala zmesi iz masla.
Zmesi sem dodala še 90 gramov zmletih mandeljnov, pripravila sem 220 gramov moke in dobro polovico počasi dodala zmesi. Preostanek moke sem dodala čisto pri koncu med gnetenjem testa z roko.
Namig: limonino lupino pred uporabo vedno dobro operemo. Pri ribanju moramo biti pozorni, da ne naribamo tudi bele plasti, saj greni pecivo.
Namig: kadar mešamo maslo, naredimo to čim hitreje, sicer se zaradi toplote maslo topi.
Testo sem oblikovala v hlebček, ga zavila v prozorno živilsko folijo in ga čez noč pustila v hladilniku.
Namig: če se nam mudi, je priporočljivo, da je testo na hladnem vsaj pol ure.
Od ohlajenega testa sem vzela manjši del, ga položila na papir za peko in ga s papirjem tudi prekrila.
Tako prekritega sem razvaljala na debelino treh milimetrov. Pomembno je, da je testo enakomerno razvaljano in nič debelejše, saj sicer piškoti niso krhki.
Pred peko sem iz testa izreza-	Smrečice, pripravljene v pekaču, sem s po-	Piškote sem pekla pri
la smrečice. Teh mora seve-	močjo slamice še naluknjala, pri čemer sem	180 stopinjah približno
da biti parno število, saj dve	bila pozorna, da so luknje ponazarjale okrasne	10 minut oziroma do
smrečici sestavljata en piškot.	bučke na praznični jelki.	zlato rumene barve.
Pečene piškote sem razvrstila po parih. Nepreluknjane polovice sem enakomerno premazala z marmelado, jih prekrila s preluknjanimi polovicami ter piškote okrasila s sladkorjem za pisanje, z jedilnimi bleščicami in dekorativnimi jedilnimi snežinkami.
zaradi različnih marmelad lahko ustrežemo različnim okusom
Priprava piškotov je zares preprosta. Pri okraševanju pustimo domišljiji prosto pot, zares veliki lepo okrašeni piškoti, zaviti v celofan, pa so lahko tudi lepo darilo za praznike.
36
REPORTAŽA
Ko znova odkriješ otroka v sebi
Sloviti Moskovski cirkus na ledu se je ustavil tudi v Celju
Cirkusi pri nas ne gostujejo prav pogosto. Spominjam se, da sem kot otrok bolj ali manj vsakič izkoristil priložnost, če je kakšen resen, velik cirkus zašel v Celje. Na primer Medrano, ki je najbrž največkrat gostoval pri nas, ponavadi na parkiriščih pri Celjskem sejmu.
Pravzaprav se ne spomnim več, kdaj sem nazadnje bil v cirkusu. Če me spomin preveč ne vara, najbrž s svojo hčerko, ko je bila še v zgo-
dnjih razredih osnovne šole. No, zdaj pa že končuje študij. Tako sem vsaj malo nadaljeval družinsko tradicijo spremljanja cirkusov v Celju
in si ogledal gostovanje Moskovskega cirkusa na ledu.
Vmes, v vseh teh letih, sem najbrž tudi kakšen cirkus izpustil, čeprav mislim, da bi število teh gostovanj lahko tudi preštel na prste ene roke. Na to, da je cirkusov pri nas manj, precej vpliva tudi strožja zakonodaja glede živali, ki so še vedno v mnogih državah sestavni del cirkuškega ansambla. Tudi moskovski cirkus ima slone, žirafe in tigre. Vendar lahko z njimi uprizarja predstave v vedno manj državah, še najmanj prav v Evropi, kjer so gibanja za pravice živali zelo močna, je med drugim v pogovoru pred predstavo
Senzacija v celjskem Zlato-rogu povedala Natalija Abra-mova, dolgoletna direktorica Moskovskega cirkusa na ledu.
Ta cirkus, ki je del večjega Moskovskega cirkusa, na evropski božično-novoletni turneji, katere prva postaja je bila Ljubljana, druga pa Celje, ne potuje z živalmi. A zato ni nič manj privlačen. V to smo se lahko prepričali tudi v knežjem mestu, kjer
gledalci z bučnimi aplavzi in vzkliki niso skrivali navdušenja. Še najbolj pa so bili vragolij cirkuških akrobatov in klovnov veseli otroci.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA
Klovnovske točke so navdušile predvsem najmlajše.
REPORTAŽA
37
»Za otroke klovni, za očete lepotice, za mame kostumi«
O formuli uspeha Moskovskega cirkusa na ledu z direktorico Natalijo Abramovo
Moskovski cirkus na ledu je znan tudi kot Cirkus Nikulina, kar pomeni, da je poimenovan po dolgoletnem direktorju Juriju Nikulinu. V času njegovega vodenja je cirkus dosegal največje uspehe in požel svetovno slavo. Tradicijo svojega slavnega očeta danes kot lastnik in direktor cirkusa nadaljuje Maksim Nikulin, znani ruski režiser in igralec. Cirkus Nikulina, katerega del je torej tudi cirkus na ledu, ima svojo lastno dvorano na znani ulici v Moskvi, imenuje se Cvetnoi bulvar in je od Rdečega trga oddaljena le deset minut.
Moskovski cirkus na ledu, ki je v minulih dneh navduševal v nekaterih slovenskih mestih, je del enega najstarejših in najbolj priljubljenih ruskih cirkusov (ustanovljen leta 1880). Že vrsto let je direktorica cirkusa Natalija Abramova, nekoč vrhunska umetnostna drsalka, s statusom mojstrice športa.
Z njo smo se pogovarjali v dvorani Zlatorag pred začetkom predstave Senzacija, s katero cirkusanti nastopajo na evropski turneji.
Zakaj je vaš cirkus začel evropsko turnejo prav v Sloveniji?
No, predvsem zato, ker v vaši državi še nikoli nismo bili. Doslej smo nastopali v mnogih državah sveta, še zlasti pa smo število gostovanj razširili, ko smo v našem cirkusu pridobili »plastični« led. Potem smo nastopali tudi v Indoneziji, sicer pa poleg evropskih držav večkrat tudi na Japonskem in drugod.
In kakšen vtis ste dobili o Sloveniji?
Da je to majhna, a zelo zanimiva država, videli smo marsikaj, kar nismo pričakovali. Gledalci so nas zelo lepo sprejeli, zelo nam je všeč.
A ste seznanjeni s tem, da veliko Rusov prihaja v Slovenijo oziroma, da jih kar lepo število tudi živi pri nas?
V to sem se lahko prepričala že po prvem nastopu v Ljubljani. K meni in našim artistom so rojaki pristopali pred predstavo in po njej in nam povedali, kako veseli so našega prihoda, da si lahko ogledajo rusko šolo cirkusa in naš profesionalen pristop. »Iz Rusije ste nam pripeljali čudovito darilo,« so nam rekli. Res je bilo prijetno to slišati.
Ali menite, da je ruski cirkus najboljši na svetu?
Ruski cirkus ima zelo bogato tradicijo. Na glavnih tekmovanjih cirkusov v Franciji (Cirkus jutrišnjega dne) in v Monte Carlu ruski cirkusi osvajajo visoka, tudi prva mesta. Največjo konkurenco predstavlja kitajski cirkus, ki ima trenutno sloves najboljšega na svetu.
Kaj je značilno za ruski cirkus, v čem se razlikuje od ostalih cirkusov po svetu?
Morda v drznosti artistov, zagotovo pa v ljubezni do dela v cirkusu, saj artisti po svojih plačah ne morejo konkurirati bolj prestižnim poklicem.
Ali je res cirkus v Rusiji bolj umetnost kot zabava?
Seveda je umetnost, a takšna umetnost, ki je dostopna vsem slojem, vsem gledalcem, za razliko od predstav vrhunskih simfoničnih orkestrov. Cirkus na ledu je sicer umetnost svoje vrste, poseben žanr, na naših predstavah ne boste videli petkratnih salt in podobnih akrobacij. Naše predstave temeljijo na dodelani koreografiji, podobno kot pri baletu, s to razliko, da artisti prav vse točke predstave izvajajo na drsalkah. Prednosti in posebnosti cirkusa na ledu so tudi večja razgibanost, dinamika dogajanja, hitrejše nizanje točk. Seveda ima glasba prav tako ključno vlogo v naših predstavah.
V zaodrju: "-----—nnsfihei "jjgj t6fi
V pogovoru z Natalijo Abramovo, dolgoletno direktorico Moskovskega cirkusa na ledu
Kako je pred pol stoletja prišlo do nastanka Moskovskega cirkusa na ledu?
Za to gre zasluga režiserju Arnoldu Gregorijeviču Arnoldu, priznanemu cirkuškemu in estradnemu režiserju sovjetske dobe. Sprva je bilo precej nasprotnikov in dvomljivcev, ki niso verjeli v uspeh takšnega cirkusa. Potem je odločitev o ustanovitvi cirkusa sprejelo ministrstvo za kulturo. Šlo je za željo po drugačnem cirkusu, z novimi artističnimi možnostmi, ki jih omogoča umetnostno drsanje. Temu žanru cirkusa je kasneje na primer sledil tudi cirkus na vodi, kjer je v ospredju koreografija, ki je mogoča na podlagi sinhronega plavanja.
Kako je mogoče postati artist v vašem cirkusu? Predpostavljam, da je osnova izvrstno obvladanje umetnostnega drsanja?
Poznamo dva načina rekrutiranja: bodoče artiste iščemo med vrhunskimi umetnostnimi drsalci, ki jih naučimo cirkuških žanrov, npr. žongliranja, vrvohodstva, klovnovstva. Ali obratno, izbiramo vrhunske akrobate, telovadce, žonglerje, ki se morajo naučiti še odlično drsati. Glede na to, da je cirkus seveda tudi predstava, ki temelji na estetiki, je zelo pomemben tudi zunanji videz artistov. Jasno, tudi muzikal-nost, ne moreš biti artist, če nimaš občutka za glasbo, ritem, koreografijo.
Kaj je značilnost predstave Senzacija, s katero nastopate na evropski božično-novoletni turneji?
V našem repertoarju je veliko takšnih predstav, kot je Senzacija. Sestavljena je iz vseh cirkuških žanrov, najrazličnejših akrobatskih in plesnih točk, ki ima vsaka svoje ime. Zanimiva točka je na primer Transformacija, za katero je značilno zelo hitro menjavanje kostumov. Senzacija je zasnovana tako, da je za vsakega nekaj: za otroke klovni, za očete lepa dekleta, za mame lepi kostumi (smeh).
ROBERT GORJANC, foto: GrupA
38
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Celjski strop -evropska mojstrovina (7)

www.kamra.si
kamra
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
Ikarov padec
Ikar je bil sin slavnega atenskega arhitekta, kiparja in kamnoseka Dedala, ki je na Kreti zgradil znameniti labirint, v katerem je bil zaprt Minotaver. Da ne bi izdala skrivnosti labirinta, je kralj Minos oba držal v ujetništvu. S Krete sta lahko ubežala le tako, da sta izdelala krila iz voska in perja. Kljub opozorilu, naj ne leti preblizu morja in ne preblizu sonca, se je Ikar med letom dvignil previsoko, vosek se je stopil in mladenič je strmoglavil v morje. Otok, kjer je morje naplavilo truplo, se imenuje Ikarija.
Na vseh grafikah gigantov so dodani pojasnjevalni elementi prikazane zgodbe, celjske upodobitve pa so omejene le na padajoča gola telesa in jih brez poznavanja predlog ne moremo pravilno razumeti. Uporaba predlog nakazuje široko razgledanost slikarja in poznavanje takratnih modernih slikarskih smernic.
Iksionova kazen
Upodobitev pripoveduje, kako je Zevs na Olimp povabil Iksiona. Ta je namesto hvaležnosti pokazal le pohoto in poželenje do Zevsove žene Here, ki se je pri možu pritožila zaradi gostovega nadlegovanja. Zevs je spoznal Iksionove nečiste namene in mu v posteljo podtaknil oblak, spremenjen v podobo Here, da bi preveril, ali bo gost ravnal moralno. Iksion je podlegel skušnjavi in preži-
Ikarov padec (detajl Celjskega stropa, foto: Tomaž Lauko)
Iksionova kazen (detajl Celjskega stropa, foto: Tomaž Lauko)
vel ljubezensko noč, kot je bil prepričan, z najvišjo med boginjami. Zaradi nespoštovanja bogov je bil s strelo izgnan z Olimpa. Zevs je ukazal grešnika privezati na ognjeno kolo in
ga zalučati čez nebo; kasneje je bil obsojen na kazen v Tartaru, kjer trpi še dandanes. Se nadaljuje ...
GABRIJELA KOVAČIČ, Pokrajinski muzej Celje
novi tednik I radio celie
Daniel Kahneman: Razmišljanje, hitro in počasno
Ne številke. Čustva poganjajo svet.
Svet se zdi zapleten do skrajnosti. Naša vloga v njem nam je lahko pisana na kožo kot razmeh-čano maslo na domač kruh ali pa je sinonim za človeško krivico v vseh mogočih pojavnostih. Katerokoli gledišče izberemo, se tisto zares veličastno dogaja v naših glavah. V našem umu. To je svet, ki se mu ne da izogniti. Svet, ki deluje po svojih lastnih pravilih. In večini se niti ne sanja, kakšna v resnici so.
V uvodu avtor razmišlja o tem, kako bodo sodelavci v neki pisarni pri vodnem balonu zaradi njegove knjige obogatili svoj besednjak vsakdanjega obrekovanja. Kako se bodo drugače izražali, ko bodo presojali dejanja, odločitve in obnašanja ljudi v svoji sredi. Ampak zakaj sploh obrekujemo? Po eni strani je veliko lažje, a tudi precej bolj zabavno prepoznavati in označe-
vati napake drugih kot svoje. Pričakovanje inteligentnega obrekovanja pa je močan motiv za resno samokritiko. »Veliko močnejši od novoletnih sklepov, ko se zaobljubimo, da bomo v prihodnje sprejemali boljše odločitve doma in v službi,« v uvodu zapiše Kahneman. A knjiga samokritično ogledalo nastavi z ročajem v znanstveno utemeljeni podlagi. Razmišljanje, hitro in počasno je ena najbolj odmevnih
»Intuicija strokovnjakov žal ne izhaja vedno iz strokovnosti. Pred mnogimi leti sem obiskal investicijskega direktorja velikega finančnega podjetja, ki mi je povedal, da je ravno vložil nekaj deset milijonov dolarjev v delnice podjetja Ford.
Ko sem ga vprašal, kako se je odločil za to, je odvrnil, da se je pred kratkim udeležil avtomobilske razstave, ki ga je zelo navdušila.« Tudi ko gre za deset milijonov dolarjev, včasih ne štejejo finančni izkazi, ampak občutek -»mejdun, tile pa znajo narediti dober avto«.
O avtorju:
Daniel Kahneman (1934) je priznan psiholog izraelsko-ameriških korenin in eden najbolj vplivnih sodobnih mislecev. Je tudi strokovnjak za vedenjsko ekonomijo. Na tem področju je leta 2002 dobil Nobelovo nagrado. Predaval je na univerzi v Jeruzalemu in na vseh najbolj uglednih ameriških univerzah. Knjiga Razmišljanje, hitro in počasno (2011) je eno temeljnih psiholoških del tretjega tisočletja. V prevodu jo je letos izdala založba Umco, in sicer v zbirki Angažirano.
knjig na področju psihologije v zadnjem desetletju. Nekateri jo postavljajo ob bok Bogastvu narodov Adama Smitha in Interpretaciji sanj Sigmunda Freuda.
Kahneman na podlagi desetletja trajajočih raziskav utemelji razliko med hitrim, intuitivnim in čustvenim razmišljanjem ter počasnejšim, bolj premišljenim in temeljitim pristopom k logičnim izhodiščem nekega problema. Delo je namenjeno širšemu občinstvu, a ne zapade v nikakršno populistično posploševanje. Naše odločitve so namreč vedno preplet obeh načinov razmišljanja, ne glede na to, ali načrtujemo temeljne življenjske korake in poslovne strategije ali nakupujemo v supermarketu.
In včasih, ko se zapletemo v konflikte, pač ne gre za pomen izrečenih besed. Gre za intona-cijo, gre za branje med vrsticami, gre za način komunikacije. To je za običajne smrtnike že v tisti knjigi življenjskih pravil, ki je nikoli ne bodo odprli, kaj šele razumeli.	StO
ALBUM S CELJSKEGA
Celjski lovci, 1926
Moj stari oče Anton Agrež (prvi z leve) v družbi celjske zelene bratovščine. Po ustnem izročilu stare mame Ivane Agrež so mi najbolj ostali v spominu naslednji lovci: hotelir Bernard (iz Gosposke ulice), medičar in lectar Kraupner (z Glavnega trga), Železnik (sovaščan starega očeta s Skalne kleti) ter Knez in Debenjak. Med lovci sta na fotografiji dva oficirja v uniformi Kraljevine SHS; v ozadju je eden od lovcev z značilnim srbskim pokrivalom šubaro. Devet uplenjenih divjih zajcev kaže na to, da je bilo v tistih časih v gozdovih divjadi v obilju.
Spomini
Lov je bil v prvi polovici 20. stoletja predvsem privilegij bogatejših celjskih meščanov. Čeprav je bil moj stari oče le trgovec z lastno stojnico na celjskem mestnem trgu, so ga lovci sprejeli medse in spoštovali. Na lov je odhajal z nahrbtnikom, ki je v svoji notranjosti skrival skromno malico v nasprotju z bogatimi lovci, ki so razumljivo nosili s sabo poln nahrbtnik dobrot. Seveda so zeleni bratje kdaj pa kdaj preveč pogledali v kozarec, zato je stari oče velikokrat prišel domov v rož'cah in ob tem zbudil otroke, pa naj je bila
ura polnoči ali dve zjutraj, ko so morali kleče moliti in peti. Ko je opazil, da se ga bojijo, se je razjokal. Zaradi preveč popitega vina so se pojavile tudi posledice travm prve svetovne vojne, ki jo je preživel na soški fronti kot avstro-ogrski vojak 87. celjskega pešpolka. Tudi njegova prerana smrt v 49. letu je posledica težkih in nečloveških razmer na fronti. Na pogreb starega očeta je prišlo veliko ljudi, lovci pa so mu v zadnji lovski pozdrav izstrelili častno salvo. Prispevek: Rudi Škedelj (Celje) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
BRALCI POROČEVALCI
39
Dobrodelno zakorakali v december
December s sabo prinaša ogromno sreče, topline, iskrenih nasmehov in toplih objemov, ki razveselijo prav vsakogar. Tega se dobro zavedajo tudi člani Rotaract kluba Celje, ki so ponovno dobrodelno zakorakali v december. Otrokom Mladinskega doma Malči Beličeve iz Ljubljane so pripravili prav poseben konec tedna, ki so ga poimenovali kar po dobrem možu Miklavžu.
Miklavžev konec tedna v organizaciji Rotaract kluba Celje v knežjem mestu je že tradicionalen. Letos je člane kluba obiskalo enajst otrok Mladinskega doma Malči Beličeve iz Ljubljane, ki so bili zaradi različnih težkih razmer umaknjeni iz svojih primarnih družin ter so tako prikrajšani za praznično toplino doma. Rotaractovci so otrokom pripravili prav
poseben ustvarjalni program, s katerim so jim popestrili decembrsko praznično vzdušje.
V soboto so obiskali otroški muzej Hermanov brlog, nato so se odpravili v Osnovno šolo Lava, kjer so se zabavali pri različnih športnih aktivnostih. Popoldne je zaznamovalo drsanje na celjskem drsališču, da pa je bil dan popoln, jih je presenetil tudi dobri mož Miklavž, ki je vsakega obdaril in mu narisal nasmeh na obraz. V nedeljo so otroci imeli še prav posebno dogodivščino, ki se je bodo še zagotovo dolgo spominjali, saj so pobliže spoznali konje. Mladi rotarijci so tako s svojo aktivnostjo ponovno pričarali tisto, kar vsi v teh časih najbolj potrebujemo - kanček sreče in topline.
URŠKA PEPEL Foto: MARKO PUNCER
Tradicionalno miklavževanje v bolnišnici
Člani Leo kluba Celjski vitezi smo organizirali tradicionalno, že 17. miklavževanje po oddelkih Splošne bolnišnice Celje. Skupaj z Miklavžem smo 5. decembra v dopoldanskih urah obiskali in obdarili najmlajše bolnike ter mimoidoče.
Naš Miklavž Zlatko je pričaral nasmehe na mala usta in obdaril skupaj s člani Celjskih vitezov več kot osemdeset otrok ter jim vsaj za kratek čas popestril bivanje v bolnišnici. S svojo energijo in dobro voljo je polepšal dan tudi zaposlenim na vseh oddelkih kot tudi naključnim obiskovalcem bolnišnice.
Zares bogato založene darilne pakete kot vsako leto so nam pripravili v Hmezad trgovinah, za kar se jim v imenu otrok in v svojem imenu iskreno zahvaljujemo. Še posebej se zahvaljujemo Zlatku Kerčmarju, ki se nam vsako leto pridruži pri obdarovanju bolnih otrok. JAN JELENC, tajnik Leo kluba Celjski vitezi Celje
Rotarijci za osnovnošolce
Rotary klub Žalec je pripravil tradicionalni, že deseti dobrodelni koncert z naslovom Žarek upanja za otroški nasmeh, na katerem je zbiral denar za otroke OŠ Vransko-Tabor in OŠ Bra-slovče.
V športni dvorani na Vranskem so pod zastavo žalskega rotary kluba tokrat
nastopili Modrijani, Orkester slovenske policije, M. J. A. V in Kvatropirci, zapeli so tudi Manca Špik, Darja Gajšek in Martin Juhart.
Predsednik žalskega rotary kluba Stane Veniger se je v svojem nagovoru zahvalil vsem, ki so pripomogli k še eni uspešni glasbenodobro-delni akciji, v kateri so zbrali
7.500 evrov. Simbolična čeka je nato predal ravnateljicama obeh šol, Majdi Pikl iz OŠ Vransko-Tabor in Andreji Zupan iz OŠ Braslovče. Obe sta se za donacijo zahvalili in zatrdili, da bodo v šolah denar namenili za financiranje nadstandardnih programov za socialno šibke otroke.
LK, foto: TT
Tuš opremil 52 prostovoljnih gasilskih društev
DONACIjA
Da je gasilsko delo častno in spada med najbolj solidarne oblike dela, sta potrdili znani Slovenki - gasilki. Predajo donacije sta namreč podprli Sara Stadler, letošnja vinska kraljica in že 11 let aktivna gasilka v Bistrici ob Sotli, ter Nastja Pečnik, pevka in kla-viaturistka ansambla Žarek ter gasilka v Gorici ob Dreti, ki želi postati poklicna gasilka.
Bojan Ratej, direktor marketinga v Tušu, podarja donacijo Franciju Petku, poveljniku Gasilske zveze Slovenije.
Zaključila se je velika dobrodelna akcija Za življenja gre, v okviru katere so v Tuše-vih trgovinah kar tri mesece s pomočjo nakupov posebej označenih izdelkov zbirali sredstva za nakup prepotreb-ne opreme prostovoljnih gasilskih društev za reševanje v vodi in iz nje.
V sklopu dobrodelnega projekta so z vrvmi, čeladami, škornji in reševalnimi jopiči v Tušu opremili skupno kar 52 prostovoljnih gasilskih društev, skladno s potrebami, evidentiranimi v Gasilski zvezi Slovenije. V času dobrodelne akcije je bilo opremljenih 10 prostovoljnih gasilskih društev iz celjske in posavske regije, 24 društev iz mariborske, koroške, podra-vske in pomurske regije, ter 18 gasilskih društev iz gorenjske in notranjske regije ter regij Ljubljana I in II.
»Verjamemo, da bomo v prihodnosti širom Slovenije priča še bolj uspešnem de-
Na zaključni podelitvi v Planetu Tuš Kranj so opremili še zadnjih 18 prostovoljnih gasilskih društev z opremo za reševanje v vodi in iz nje.
lovanju gasilcev, ki smo jim prejela v akciji, bo gasilskim vencijah, povezanih z vodo,«
olajšali njihovo požrtvovalno enotam omogočila varnejše in pravijo v Tušu.
delo. Oprema, ki so jo društva uspešneje delovanje na inter-	Promocijsko besedilo
40
BRALCI POROČEVALCI
Tematska večera
Glasbena šola Celje je novembra svoj glasbeni program obogatila z dvema tematskima večeroma. Telemannova piramida so svoj tematski večer poimenovali godalci in ga posvetili skladatelju G. P. Telemannu ob 250-letnici njegove smrti. Učenci z oddelek za klavir in orgle so zaigrali v akordih francoske glasbe. Tematski večeri v Glasbeni šoli Celje postajajo stalnica v že tako bogatem glasbenem repertoarju, z njimi pa se želijo glasbeniki predstaviti občinstvu še v nekoliko drugačni luči.
ML
.. —I
, : J I I
■

1~7T7
Teta Pehta, a vas pa nič noge ne bole?
Silver ir "
DOKOLENKE SILVERLINE
s postopno kompresijo vam:
@ Močno izboljšajo prekrvavitev @ Ščitijo pred mikrobi in bakterijami (✓) Pospešuje regeneracijo @ Preprečujejo otekanje nog @ Primerne za vsakogar
Vaša cena? Pokličite za praznično ponudbo!
— redna cena —
2790 EUR
Naročite na
080 30 25
www.vitavera.si
Priznanja v razvedrilni matematiki
Državnega tekmovanja iz razvedrilne matematike, ki je bilo 26. novembra, na I. gimnaziji v Celju, se je udeležilo štirinajst kajuhovcev.
Osvojili so dve zlati priznanji in prvo nagradi, ki sta ju
dosegla Klara Drofenik in David Opalič. Klara je že tretje leto zapored postala državna prvakinja, David pa je lani dosegel drugo nagrado.
Zlata priznanja so dobili še Ana Intihar Marulc, Jan Žekar,
Sebastian Plaznik, Ana Opalič in Timen Stepišnik Perdih. Srebrna priznanja so osvojili Tjaša Jecl, Vita Komel, Eva Je-ran, Miha Ambrož, Rene Ratej, Rok Bosil in Maša Smajila. Za tekmovalce je bila v dvorani
Gimnazijka organizirana tudi prireditev, na kateri so nastopili napovedovalka Valerija Koval, plesalka Danijela Preskar, plesalca Zala Kotnik in Savin Kotnik ter pevci okteta Kajuh.
NP, foto: Jože Petrak Zajc
Vita Vera d.o.o., Dunajska 51, 1000 Ljubljana
Najboljši v razvedrilni matematiki
BRALCI POROČEVALCI
41


t Skulpture iz bal
Krajani Šmarjete pri Celju so iznašli izviren način, kako umiriti oziroma upočasniti promet na zelo prometni cesti Vojnik-Ce-lje, ki je brez pločnika in kolesarske steze. Postavili so izvirne skulpture iz bal. Udeleženci prometa občudujejo postavljene umetnine in promet se je upočasnil.
Foto: MM
DISCO PLANET CELJE
PET I 23. 12. I 22h
DISCO PLANET CELJE
PET I 30. 12. I 22h
Prodaja vstopnic: v Planet baru v 1. nadstropju Planeta Tuš Celje. Več na www.planet-tus.si
ЈЕл! eseai
_ fUU
unico
42
VRTNARIMO
PneVntlc
Zrl meje, j/rtnrmrken
Kmetuje lahko vsak. Pa kaj se!
Še takemu vrtnarskemu amaterju je jasno, da trenutni mrzli dnevi za delo nr vrtu niso ravno primerni. Je pa to čas za najglobljepremisleke. Oni dan sem namreč spet slišala, kako bi bilo treba vse brezposelne, vse meščane, li popoldne nimajo kaj delati1 m vse, ki stokajo nad genetsko-petticidno-pošastnostjo kupljene ze-jenjave, enostavno poslaki noa njive. Ker da si svojo zelenjavo lahko pridela eis6j vsak. Neobdelane zemtje da je vrh glave, pridnih rok. pa komaj kaj. Nak, vam povem, da zgolj volja in prtdne roke še zdaječ niso dovolj.
Začelo sejv, k j skm želela z bulttnega vrtičkarslva presrdlatt na mahe bolj re-ren njivski sistem, kjer bi ji lahdj prldeSala tudi la-rtno žito za domač kruh. Ker njive nimam, sem jo morala vzeti v najem. Morda imate širom po regiji res občutek, da je veliko zatravnjenih njiv, veliko travnikov, ki bi jih lahko preorali, veliko domačij s praznimi hlevi. Občutek ni napačen, a vsaka takšna zapuščena njiva ima tudi lastnika - pa čeprav na berglah - ki ne bo dovolil tacanja po soojemsveču. Če vam bo vseeno dal njivo v najem, pa bo zelo verjetno zahteval gnojenje vsaj dve-koatn če ne trtkraj letno, najemnino In še gjdvno nadzorno funkaijo.
Na vrju ste lahkim še tako samozavestni, a verjemitet da ajlve ne morete prelapj-tati na roje. Če najamete sosedovega kmeta, je to posel. Ker je njegov traktor pač drag delovni stroj in čas dragocen, bo račun za storitev seveda temu primeren. Resda samo v ustni obliki, a vseeno primerno zasoljen. In njive tudi ne morete zasejati zgolj z »nafehtanim« semenom. Torej astronomskim stroškom pridajte še to. Potem pa upajte, da bodo tudi škodljivci upoštevali vaša ekonačela in se vašega posevka izogibali. Res nočete vedeti, koliko stanejo še zaščitna sredstva. Bolj kot so naravna, dražja so.
Ne bom seštevala, a to vsekakor ni posel za reveže. Pa naj bodo še tako pridni. Sredi velikega mesta je približno enako dostopno tudi vrtičkanje. In kaj je bistvo tega decembrskega razmišljanja? Ko bo čas za to, se s posebno hvaležnostjo lotite brkljanja po gredicah in njivah. Če le imate možnost. Ker namreč ni dano ravno vsakomur.
Matija Golner, predsednik Turističnega in kulturnega društva Celje, predaja zlato vrtnico Metla 2016: Stavba, ki je bila napovedovana kot elitna, zdaj krže klavrno rode jo. lastniku Gostilne in pivnice Stari pisker, Aljažu Žilniku.
Vrtnica cvetočemu »piskru«, metla stavbi duhov na Glaziji
Turistično in kulturno društvo Celje ob koncu leta ocenilo (ne)urejenost okolij
»Kakšnih večjih odstopanj in poeebnos11 v primerjavi mi-nulrni letom glede urejenosti stavb in okalj a njsmo zaznali, večinoma se povsod krepijo prizadevanja za lepšj videz,«< je celovito letošnje oiepševalne dosežke v trad<cionalni akciji Zlata vrtmca in metla ocenila Vesn j Golnes, vodja projektov k Turističnem in kullumem društvuCelje.
Na zaključnem dogodku napodlagiprejetihpredlo.ov oj koncu jeta je društro e podelilo 24 priznan. za lepr Nobelovi sobi Kvartirne hiše urejeno okolje, vrt in cvetlice
Setveni koledar
Čas za presajanje je od 15. ves dan do 29. ob 4. uri.
. uri.
15. ČE	cvet
16.PE	cvet do 10. ure, odi j6 ure list
1B.IO	list
18.NE	plod
19. PO	od 10. ure plod
2O1TO	
21. SR	od 13. ure korenina
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 20Л6, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743.
k trm letu. Najvišje jrriznanje, rjata vrtnico 2016, je za lepo urejen in ocvetličen letni vrt .sajela Gostilno in pianica Stari piskeriz Celja. »tNa ve-hkv veselje mimojdočlh in .osttov Starega pjskra je letni vrt lokala vsako leto bogato ocvetličen z negovanimi in s pisanimi cvetlicami. Tako je tudi sicer z rastlinami pusta ulica bogata z zelenjem in s pisanimi barvami,«< sov društvu utemeljili podelitev najvišjega priznanja.
Žal pa je vsako leto še vedno tudi nekaj sivih lis v mestu, kjer si neurejenost ali zanemarjenost stavb zaslužita grajo. Odgovornim za takšno stanje po je eamenjenametla - predvsrm kof opozorüo, da bi stanje izboljšali.
Celjsko turinMno drujtvo je metlo letosnamenile lastniku nedokončaee in nezavarovane stavbe medicinskega centca na Glaziji v Celju. »Vremeneki jev.plivi in vandalizem so iz nedokončanega medicinskega poslopja naredili Iteprivlačno in za okolje zanemarjeno ter
kevarkv sttavbo. Takima kot: je, ob dovo zu do celjske bolnišnice in ob eni največjih garažnih hiš v Celjh, vsekakot kvarivi-dez okolja,« je še poudarila Golnrrjeea. V ožjem izboru za metlo so bili še lbltnikli)
nekdtnje gostilni Berger v Savinjski ulici h propadajoče stavbe v Rszlagovi ulici 14 io stavile v paodaji na Ljubljanski cesti 42.
ROBERT GOVJANC Foto: GrupA, SHERPC
Marjana Bobik, Vojnik
Nagradni natečaj
Izbiramonajjepšj adventni venček
Bliža se adventni čas,ko bomo bivalne plostore polepšali z adven-tnim venčkom, na katerem morajo b iti štiri sveče, ki ponazarjajo štiri tedne pted božičem. Pošljite nam fotografijo adventnega vebčka, ki ste ga izdelali sami. Vsaktedeo bomo isbrali fotografijo najlepšega ko eakrat prispelega ajtentnecja venčka in jo DbjrsNi.
Lajtniks zmacjDv^lni^g^ veofka bomr razglasili 22. decembra in gatuji nasadili. Vaše^V^!.! pričakujemo do 1SJ. dejembjana naslov tednif@nt-rc.si ali Presnnova uHca ј1 300j Celje.
Vabljeaie sodelovanje!
Nagrade podarja Trgovina OBI, Kidričeva ulica 32, 3000 Celje
ШПЗН
ŽIVALSKI SVET
43
»Posebni smo po tem, ker v vse programe vključujemo dobrobit živali. Osnova je, da znaš žival nežno prijeti in pobožati ter se ji pravilno približati.«
V hlevu imata Manca in Matej šestnajst konj. Čreda se pase celo leto, če ni dežja ali slane, poleti je zunaj ponoči, pozimi pa obratno.
Za dobrobit živali
Nova generacija lastnikov Ranča Kaja in Grom
Več kot šestindvajset let je Ranč Kaja in Grom, zadnjih dvanajst let v Raz-gorju pri Vojniku, prostor za drugačno druženje z živalmi, za navezovanje tesnejših in pristnejših stikov med ljudmi in živalmi. Zlasti otroci so tam redni obiskovalci, njim so namenjene delavnice, počitniški programi, drugačna praznovanja rojstnih dne-vov ... »Otroke lažje naučiš pravilnega ravnanja z živalmi in spoštovanja narave. Na ta način bodo tudi kot odrasli drugače razumeli svet okrog sebe in skrbeli za živali,« pravi Manca Grubič, ki je letos uradno prevzela lastništvo ranča. Z možem Matejem tako nadaljuje delo svojih staršev, Darje in Andreja Žnidaršiča, ki se s to dejavnostjo ukvarjata že skoraj tri desetletja.
V teh dneh pripravljata vse potrebno za to, da bo zanimiv program s konji kmalu zaživel tudi pri Koči na Pesku na Rogli, medtem
ko mlada generacija nadaljuje njuno delo v Razgorju.
Ambasadorji živali
V čem je ranč drugačen od podobnih v Sloveniji? Manca pravi, da kot ambasadorji živali postavljajo njihove interese na prvo mesto. Ljudi osveščajo, da imajo živali svojo voljo in čustva, svoje slabe in dobre dneve. »Kar je meni fino, ni nujno, da bo tudi živalim. Vprašanje je, če je psu všeč, da ga vsak dan kopajo. Nekaterim že, vsem pa verjetno ne.« V vse programe je vključen vidik upoštevanja živalskih potreb, že najmlajšim dajo »injekcije svoje ljubezni«, kot sami pravijo, da otroci drugače gledajo na konje. »Če nič drugega, je to pomembno zato, da se jih ne ustrašijo, da vedo, kako konj kihne, >go-vori<, prosi ... Potem vidijo, da konj ni samo sredstvo za jahanje,« pravi Manca. Otroci morajo za žival poskrbeti, da vidijo, kaj pomeni celovita skrb. »Prevečkrat ljudje kupijo otroku psa in ko se ga naveliča, pristane v zavetišču. Če
bodo otroci vedeli, kaj pomeni skrb za žival, bo tega manj,« je prepričana Manca, ki dodaja, da je tudi med odraslimi vedno več tistih, ki razmišljajo podobno kot na ranču.
Trije psi in vsi ostali
Sicer pa je ranč domovanje številnih živali. Ne le konja, že ob prihodu obiskovalec spozna tri pse, ki so malo posebni. Hrtica Žaba divja okrog po treh nogah, saj jo je v mladosti zbil avto. Na ranč je prišla, ko so prvotni lastniki ugotovili, da ima hči hudo alergijo na pse. Tudi mešanko Kalo je zbil avto in je oslepela, a je polna energije in zna kljub temu prinašati vrženo igračo. Na ranču je našla dom, potem ko je Darja slišala, da je lastniki zaradi slepote ne želijo več, saj zaradi službe nihče ni mogel skrbeti za njeno varnost. Maksi pes Max je edini po dolgih let, ki mu nič ne manjka, pravi v šali Manca. Dobili so ga na prošnjo znanke, češ da ima nekaj »težav«: je neizmerno vesel vsakega
Manca in Matej Grubič z enim od konj na Ranču Kaja in Grom in s slepo psičko Kalo.
obiskovalca, ne laja in rad lovi žogico. Krasnega kosmatinca uspešno prevzgajajo, da ne bo več preganjal drugih živali, in že zdaj je Mateju v pomoč, ko je treba peljati konje na pašo ali nazaj v hlev.
Na ranču živijo tudi ko-zice, ovce, vietnamska puj-sa, mačke . Vse te živali spoznajo obiskovalci ranča in zlasti srečanje z obema »invalidnima« kužkoma je poučno, saj sta dokaz, da je prostor pod soncem tudi za takšne, ki niso popolni.
Na Rogli še »skijoring«
Živali ostanejo na njihovem ranču do smrti, zato je v hlevih kar šestnajst konj. »Nekaj se jih je pri nas rodilo, nekaj smo jih dobili. Gospa, ki je bila zelo bolna, je prosila, če bi vzeli njenega konja, za katerega ni mogla več skrbeti in je želela, da pride k nam, ker je vedela, kako delamo. Ko smo imeli pred letom težave z zagotavljanjem krme, smo se pogovarjali, da bi dali katerega drugam v oskrbo. Ampak katerega? Nazadnje so vsi ostali doma,« razlaga Manca, ki pravi, da so letos prvič po več letih kupili dva konja, to sta ponija, ki sta živela v okolju, kjer so ju obravnavali kot predmet in sta bila ožuljena in sta imela slabe izkušnje z otroki. »Pri nas sta spoznala, kako krasni prijatelji so lahko otroci in ne stiskata več zob, ko slišita otroški glas, temveč se veselita >crkljanja<, ki ga prej nista poznala.«
Če na ranč prihajajo predvsem tisti, ki njihovo dejavnost že poznajo, pa se bodo lahko širšemu krogu ljudi predstavili v prihodnje na Rogli. Darja in Andrej bosta tja odpeljala tri konje in celo leto ponujala zanimiv program stika razumevanja živali in
Max je mešanec med bernardincem in mastifom in je bil vzgojen, da mora preganjati druge živeli. Na ranču se že lepše obnaša in pomaga Mateju pri konjih.
Darja Žnidaršič je prva v Slovenijo prinesla Tellington TTouch metodo in danes je usposobljena, da jo uporablja za konje, pse in druge živali ter za ljudi, Manca Grubič pa za konje. »To je metoda, ki je sestavljena iz dotika in dela na tleh. Vsi dotiki vplivajo na inteligenco in spomin celice ter možgansko delovanje,« pravi Manca. Z njo želijo doseči, da je žival uravnotežena, da nima vedenjskih in fizičnih težav. Metoda je odlična za poglabljanje oziroma vzpostavitev odnosa z živaljo. Lahko je tudi pomoč pri zdravljenju in odpravljanju nezaželenih vedenj. Pomaga tudi ljudem, zato na ranču razmišljajo o seminarjih za nosečnice in dojenčke.
Žaba je psička posebne vrste. Ne samo da zna dobro izkoristiti svojo »invalidnost«, kot mačka zleze v naročje in želi »crkljanje«.
stika z njimi. Darja bo pri hlevčku imela tudi etnološke in z naravo povezane delavnice za otroke. Glavna zimska dejavnost bo »skijoring«, pri katerem bo konj z jahačem vlekel smučarja. Zaenkrat bodo smučarji lahko to novost preizkusili na Pesku okrog maneže, enkrat tedensko pa tudi pri hotelu Planja, kjer je prostor na nogometnem igrišču. Cilj Žnidaršičevih je, da bi nekoč lahko imeli tekme v tej disciplini s spretnostnim poligonom.
Življenje v naravi
Če je Matej mestni otrok, ki je šele v zadnjih letih odkril, da ima odličen občutek za delo z živalmi, pa je Manca z njimi rasla. A nikoli ni bilo delo s konji nekaj, k čemur bi jo doma silili. Verjetno tudi
zato odločitev, da bo ostala na ranču, ni bila težka. »Včasih se je zgodilo, da sta se starša dlje zadržala na kakšnem sestanku in sta me prosila, če lahko nahranim konje. Med počitnicami se mi je zdelo zanimivo, ker je bilo na ranču vedno veliko otrok in sem se jim pridružila. Pri šestnajstih letih sem začela sama pomagati pri taborih in jih vedno več vodila,« se spominja sogovornica, ki prizna, da je vmes bilo tudi kakšno obdobje, ko je konji niso najbolj zanimali. Danes je drugače, delo z živalmi je tisto, kar ji daje smisel življenju. Pa seveda družina in nekajmesečna hči, ki ji bo lahko v prihodnje predajala vse svoje znanje, izkušnje in ljubezen do živali.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
44
MLADI ZA MLADE
Anketa
Cas obdarovanja
Božični čas je čas topline, ko se doma vsi družimo za mizo in obujamo spomine. To je najlepši čas - čas obdarovanja, ljubezni, miru in smeha.
V šoli je bilo praznično vzdušje mogoče zaznati že konec novembra, ko smo začeli krasiti šolski hodnik, knjižnico in razrede. Organizirane so bile številne delavnice, v katerih smo dijaki lahko pokazali svoje ustvarjalne sposobnosti.
S pomočjo ankete smo želeli izvedeti, kaj dijaki menijo o obdarovanju, še posebej v božično-novoletnem času. Naša anketa je pokazala, da dijaki radi obdarujejo svoje bližnje in prijatelje, ker jih želijo vi
deti srečne. Najraje jih obdarujejo za božič. Darila najpogosteje kupijo, pri čemer večina zanje zapravi od deset do trideset evrov. Najpogosteje jih zavijejo sami. Nekateri se tudi potrudijo in darila izdelajo sami. Dijake smo tudi vprašali, kakšna darila najraje prejemajo. Večina jih najraje prejme denar. Nekateri so veseli oblačil.
Med božično-novo-letnimi prazniki bodo dijaki večinoma obdarili svojo družino, prijatelje, fanta oziroma dekle in sorodnike. Največ dijakov obdari Božiček, malo manj tudi Miklavž. Za praznike dijaki darila podarijo tako, da jih skrivaj položi-
jo pod božično drevo ali jih izročijo osebno.
Večina dijakov naše šole še vedno pošilja voščilnice, vendar je tega vedno manj. Vedno več je tistih, ki si voščila pošiljajo preko elektronskih naprav.
Najlepši otroški spomini na božično-no-voletni čas so povezani z božično večerjo z družino, odpiranjem daril, ki so nastavljena pod pisano božično smrečico, in s prazničnim vzdušjem.
S pomočjo ankete smo ugotovili, koliko dijakom pomenita praznični čas in obdarovanje. Za obdarovanja, za družino, prijatelje in sorodnike bi zapravili veliko denarja, saj jim ti ljudje veliko pomenijo. Najraje pa ta čas preživijo v krogu družine in prijateljev.
JONA JAKOP in LEA KUŠAR, 1. letnik, smer aranžerski tehnik
Dijake smo vprašali, katerih božičnih daril so se najbolj razveselili, ali bi podarili knjigo in kaj jim pomenijo božično-novoletni prazniki.
Najbolj se spomnim darila, ki mi ga je podaril stric. Od njega sem za božično darilo dobila morskega prašička. Bila sem ga zelo vesela. Čeprav sem se ga na začetku bala, sem ugotovila, da je zelo prijazen. Njegovo ime je Miško.
Tamara, 1. AT
Za praznike bi stricu rada podarila knjigo Skrivni vrt. Najbolj mi je v spominu ostala majhna kuhinja, ki mi jo je podarila krstna botra. Med prazniki mi je najbolj všeč, ko praznujemo in ko v družini vlada ljubezen. Ko slišim besedo božič, najprej pomislim na Jezusovo rojstvo.
Pia, 1. C
Če bi izbiral med knjigami, bi podaril knjigo z naslovom Marsovec. Najlepše darilo, ki sem ga do zdaj dobil, je kameleon. Na božično jutro me je čakal v terariju pod božičnim drevescem. Med prazniki sem najraje z družino in s prijatelji.
Tin, 2. HT
Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje.
Kako zavijemo knjigo
1. korak: Poišči predmet, v katerem vidiš dekorativno vrednost. To so lahko tudi stari obrabljeni okraski za jelko.
2. korak: S pomočjo orodja, ki ga imaš pri roki, obdelaj izbrani predmet.
3. korak: Po opravljenem obdelovanju zberi delce obdelanega predmeta in ga pripravi za nadaljnje delo.
4. korak: Knjigo, ki jo izbereš za darilo, zaviješ v bel papir. Nanj posuješ delce prej obdelanega predmeta in jih z lepilom trdno pritrdiš na darilo.
5. korak: Tako zavito darilo z ljubeznijo podariš izbrani osebi ali ga položiš pod praznično jelko.
Foto: Nejc Kelner
OTROŠKI VRTILJAK
45
Na-te'straniNovegateAnika prostor najiejO'piSane
aktivnOsti-preAsOjskih- otrok..
Če se kaj .^M'^KPri babici zanimivega /?y//(\\\ali na igrišču dogaja tudi л л л л л л л pred v vašem	blokom,
vrtcu, v	nam
varstvu	sporočite.
Otroci so v vrtec prinesli domača posušena zelišča, iz katerih vsak dan vzgojiteljic skuhajo čaj. S čajankami popestrijo zimsko vzdušje.
»Čisto, čisto tiho stopajo copatki .
Nekateri smo za barvanje, drugi za branje, tretji za igranje z avtomobilčki.
Eden od izdelkov na letošnjem novoletnem bazarju, ki ga bodo imeli v vrtcu. Ideja za vašo okrasitev stene?
... so ubrano peli otroci in njihove vzgojiteljice v Vrtcu Anice Černejeve v enoti Hribček ob našem obisku.
Ko stopiš v Vrtec Anice Černejeve v enoto Hribček, se počutiš, kot da si stopil v dnevno sobo prijetnega stanovanja. Vzgojiteljici in njihovi pomočnici so si letos zamislile, da bi večnamenski prostor uredile kot dnevno sobo prijetne zimske koče. Kamin je postavljen iz ška-tel, pobarvan, okrašen, nad njim je slika družine. Poleg njega je krasna velika smreka, okrašena s plastičnimi kozarčki, ki spominjajo na prave zvončke. Seveda so jih naredili otroci s pomočjo vzgojiteljic. Pod kaminom je »zakurjen« ogenj, ki še pričara pravljičnost vrtca.
V začetku meseca je k njimi prišla babica Zima in jim prebrala pravljico. Od takrat vzgojiteljice poskušajo otroke držati v napetosti pričakovanja dedka Mraza, četudi je december z raznimi dobrimi možmi že malce izpraznjen glede pričakovanj. »V naši dnevni sobi pojemo, plešemo in beremo pravljice. Tukaj bomo pričakali tudi dedka Mraza in imeli novoletni bazar, kjer bomo prodajali svoje izdelke iz materiala, ki jih imamo v vrtcu,« je povedala vzgojiteljica in vodja vrtca Lavra Magdič. Z denarjem, ki ga bodo zbrali, bodo kupili igrače ali si ogledali kakšno predstavo v mestu.
Vzgojiteljice so zadovoljne s sodelovanjem s starši, ki jih vedno znova pohvalijo, kako
skrbijo za njihove otroke, saj se v vrtcu počutijo kot doma. »Včasih mi kakšen otrok reče, da je v našem vrtcu še boljše
kot doma. No, to seveda vzamem z rezervo, a sem vesela, da tako radi pridejo v naše varstvo,« je zaključila Magdičeva.
BGO
Foto: SHERPA
in prodaja ur
Mirjana Švab s. p.
Celjska cesta 1 a 3210 Slovenske Konjice T: 03759 08 80 Gsm: 051605 166 F: 03 759 0881
Delovni čas:
od 8:00 do 12:00 m od 13:00 do 17:00 sob.: od 8:00 do 12:00 ned.: zaprto
46
RAZVEDRILO
Šalo nam je poslala Mira Milec iz Celja.
Doma
V šoli so učiteljica in učenci razpravljali, kako doma živijo.
Vsak je povedal svojo različico, Janezek pa je dejal: »Pri nas smo ata, mama in jaz in skupaj spimo v isti postelji. Kaj morem, smo pač revni.«
Čez nekaj dni je prišel Janezek v šolo z buško na glavi in ga je učiteljica vprašala: »Janezek, kaj se ti je zgodilo?«
Janezek: »Saj veste, pri nas ata, mama in jaz skupaj spimo v postelji. Ko smo zvečer legli, me je oče vprašal, ali spim. Ker sem povedal, da še ne, sem jih dobil.«
Učiteljica mu da nasvet: »Ko te bo spet vprašal, ali spiš, bodi kar tiho in bo vse v redu.« Nekaj dni je res bilo vse v redu, nato je Janezek prišel v šolo s še večjo buško. Učiteljica: »Ja, Janezek, kaj se ti je pa zdaj zgodilo? Ali nisi upošteval mojega nasveta?«
»Saj veste, zvečer smo ata, mama in jaz skupaj legli. Oče me je vprašal, ali že spim. Bil sem tiho kot miš, nakar je mama rekla: >No, stari, gremo.< Ker sem samo vprašal, kam, sem jih spet dobil ...«
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Povabilo bralcem
Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več ... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili!
Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si.
»Dekleta, pazljivo izbirajte moža, saj vaš otrok ne bo podoben audiju, ampak vozniku.«
Šalo nam je poslal Nan-de Jakopič iz Laškega.
Kokošnjak
Gospodar in hlapec cepita drva za zimo. Gospodar pošlje hlapca, naj pogleda v kokošnjak, zakaj se kokoši tako grdo derejo, da ni morda prišla lisica. Hlapec vzame palico in pohiti, da bi pregnal lisico. Ko se vrne, ga vpraša gospodar, kaj je bilo. Hlapec: »Nič posebnega. Gospodinja je pospravljala po kokošnja-ku in si pela.«
Šale nam je poslal Janez Gradišnik iz Štor.
Žival ali človek?
Delavec zboli in odide k zdravniku ter ga vpraša: »Gospod zdravnik, povejte mi, ali sem človek ali žival.«
»Človek, zakaj vendar sprašujete?« reče zdravnik.
Delavec odgovori: »Poglejte, vsako jutro tečem na postajo kot pes, potem visim na avtobusu kot opi-
ca, sam sebi se zdim neumen kot bik, ko sem pri delu, se ženem kot osel, malico pojem kot volk, a ko pridem zvečer domov, me žena vpraša, če sem spet delal nadure, vol neumni.«
Revma
Mož potoži ženi, da bo moral v zdravilišče, kjer bo lahko v topli vodi razgibaval roko, ki ga zelo boli. Žena
Vir: splet
ga takoj potolaži: »Nimamo denarja za zdravilišče, se boš pa zdravil doma in pomival posodo v topli vodi.«
Prijateljice
Žena ošteva moža: »Sram naj te bo, z mojo najboljšo prijateljico me varaš.«
Mož ji odgovori: »Tebe naj bo sram, ker si tako nevoščljiva. Ti imaš lahko veliko prijateljic, meni pa še ene ne privoščiš!«
Fotografijo nam je prinesel naš naročnik Slavko Zgoznik s Polul pri Celju. Leta 1936 jo je posnel Ignac Čater, oče Hermana Čatra. Slavko je bil takrat star dve leti in njegova družina je živela blizu razkladalne postaje Apnenika Pečov-nik, kar se vidi v ozadju. Po žičnici so vagončki pripeljali apnenec iz kamnoloma in na postaji iztresli tovor, nato so ga žgali v apno. Lesenega dela seveda že dolgo ni več, a se prostor, kjer je bil apnenik, še vidi, tam je šla včasih tudi pot na Celjsko kočo, le da je zdaj speljana mimo gasilskega doma.
8				7		2		
9			6		2	4		
7				1		9		
	7			2				5
							8	6
	3		1					
					9	8	4	
		2						
		5			4		7	
REŠITEV SUDOKU 234
Kaj je hansaplast? Selotejp z medicinsko šolo.
5	8	6	3	7	9	2	4	1
7	1	4	2	6	8	5	3	9
3	2	9	4	5	1	6	7	8
8	6	5	1	4	3	7	9	2
2	4	3	5	9	7	8	1	6
1	9	7	6	8	2	4	5	3
6	3	1	7	2	5	9	8	4
9	7	2	8	3	4	1	6	5
4	5	8	9	1	6	3	2	7
Modna pravila zaključkov leta
Sezona sto in enega zaključka ter prazničnih zabav je na vrhuncu. Posledično so polne tudi trgovine, tako ljudi, ki mrzlično iščejo svojo letošnjo opravo kot kosov oblačil, (pre)polnih bleščic.
Sama pojem v narodno-zabavnem ansamblu. Vsak petek in soboto je naloga našega ansambla, da skupinam pridnih delavcev pripravi nepozaben zaključek delovnega leta. Vsak konec tedna tako videvam gospe in gospode, ki so večji del dneva porabili za razbijanje glave o tem, kaj bodo oblekli na poseben večer. A pri tem prevečkrat pozabijo na tistih nekaj najbolj ključnih pravil.
Visoke pete terjajo svoj davek. In ta se začne precej pred večerom. Z letala (ali vsaj z odra) se vidi, katera je obula pete prvič in zadnjič v določenem letu. In drage dame, le en nasvet imam ... ne dovolite, da bo vaše »štor-kljanje« in opotekanje postalo najbolj zabaven del večera. V visokih petah je pač treba znati hoditi, sicer pa si pri ljubi Mariji, vseh svetnikih, Judi ali Alahu obujte nizke pete.
Visokih pet prav tako ne kupite le tri ure pred zabavo. Čeprav čevlji v trgovini delujejo zares udobno, verjemite, da ni tako. Visoke pete nikoli niso zares udobne, še najmanj, če so nove in »ne-razhojene«, ožuljene noge pa tako ali tako nikoli niso bile v modi.
Nogavice, ki spadajo h krilu, so prav tako vredne omembe. Če se odločite za kožno barvo nogavic, se je pač treba zavedati, da je vaša koža poleti druge barve kot pozimi. Ko se odločate med barvami nogavic, torej poglejte ten svoje kože, ki jo boste v obleki kazale. Nogavice primerjajte s svojim obrazom in tenom svojih rok in ne dovolite, da bo vaše telo spominjalo na znamenito viki kremo. In čeprav v vaši minimalistični torbici, v katero ste komaj stlačili telefon ter 30 evrov, ni prostora za dodatne nogavice, to ni izgovor, da jih nimate s seboj. Vedno, ampak res vedno kupite dva para enakih nogavic. Nikoli ne veste, če bo ravno vaš stol kriv za raztrgane nogavice že v prvi uri zabave.
In za konec... decembra se vse blešči in to je edini čas, ko je primerno nase nanesti povečano količino svetlika-jočih se podrobnosti. A za voljo vseh zgoraj naštetih, eno novoletno drevo v prostoru je dovolj! Ne pozabite: rek »manj je več« drži vedno, razen ko gre za nasmeh in dobro voljo. Ne dovolite, da bi bile ožuljene noge ali raztrgane nogavice razlog za »murkast« obraz. Tudi ta ni nikoli v modi!
NEOŽULJENA
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
SEVERNI DEL VELIKE BRITANIJE
Svetujem vam, da se prenehate ...
KrižamKe a
usamKe
MOČVIREN SVET
PAPIRNATO POKRIVALO
SNOV, KI POVZROČA NASTANEK EMULZIJE
ANGLEŠKI REŽISER RUSSELL
Povsod z vami
ARABSKI ŽREBEC
PESNIK KLOPČIČ
PEVKA KRANER
OSLOV GLAS
VISOKOGORSKA ŠVICARSKA DOLINA
PRIMORSKI CMOK
EGIPČANSKI FARAON
SLOVENSKI ILUSTRATOR (MARJAN)
IZDELOVANJE ORNA-MENTOV NA PREDMETIH
23
NAROD DELOVNO, ŽIVLJENJSKO OKOLJE
20
4. IN 9. ČRKA
IZ PLJUČ IZTISNJENI ZRAK
KAR KAJ VLEČE
PRIPADNIK GOTOV
AMERIŠKI PISATELJ (GORE)
15
KRAJ PRI LJUTOMERU
HUNSKI VLADAR
GORSKE REŠEVALNE SANI
MAJHEN REP
AMERIŠKA ATLETINJA DEVERS
IGRA PRI TAROKU
Dragotin
ŠIVILJA IN ŠKARJICE
LESENA POSODA
ELEKTRONSKA NAPRAVA
KRAJ PRI RIBNICI
HIMALAJSKA KOZA
LESKETAJOČA SE TKANINA RASTLINA OVIJALKA
NIZEK ŽENSKI GLAS
LISTNATO DREVO
NEKDANJI VODIČ OPIC
19
LATINSKI VEZNIK
IZRAELSKA LUKA
DRUGA OBLIKA GENA
IZUMITELJ (THOMAS ALVA)
JUŽNOAM. INDIJANEC
DESNI PRITOK VARDARJA
EMIL BARONIK
PRIPADNIK INDOEV-ROPSKEGA LJUDSTVA
KOLONA VOZIL (EKSPR.)
LETALSKA POŠTA (ANG.) PTIČJI ORGAN
NEM. ZVEZ. DEŽELA STVARJE KONČANA (LAT.)
ŠVEDSKA PISATELJICA LINDGREN
UBRANI, SKLADNI ZVOKI NESTROKOVNJAK
ITALIJANSKI IGRALEC (FABIO)
16
LUKSEM-BURŠKATV
LASNI SUŠILNIK
GORA V EGIPTU
MAJHEN LIST
PREDSTOJNIK FAKULTETE
HRVAŠKA IGRALKA BEGOVIĆ
KNJIŽEVNIK KERSNIK
LIRSKA PESNIŠKA OBLIKA
24
iE
GL. MESTO
AZER-BAJDŽANA VRSTA SEKIRE
12
NAVIGACIJSKA NAPRAVA
STRANSKA DELA TRUPA
18
PEVKA DEŽMAN
OZNAKA ČEŠKE
VPRA-ŠALNICA
TANKA PLAST TKIVA
ALEK-
GOSPA SANDAR (DALMAT.) KANARČEK (REDKO)
AMERIŠKA IGRALKA (IRENE)
VATIKANSKA ČASOPISNA AGENCIJA
14
NAIVNA ŽENSKA
RUDOLF ČAČINOVIČ
BIBLIJSKO
IME PALESTINE
VINKO KORENT MAMINA SESTRA
ISLAMSKO SVETO ZVEZA PISMO
10
IZKORIŠČEVALEC (EKSPR.)
PARNA KOST MEDENICE
ČLAN
PROTEST. ORGANSKA LOČINE MOTNJA V ZDA
22
Nagradni razpis
1.	nagrada: Gorenjeva majica, kuhinjska servieta NT&RC in knjiga Celjske Mohorjeve družbe
2.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe in kuhinjska servieta NT&RC
3.	nagrada: Gorenjeva majica
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	24
Ime in priimek: Naslov:
Kontaktna telefonska številka:
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Ona: Spoznali boste, da ste bolj priljubljeni in zaželeni v družbi, kot si domišljate. Nikar ne bodite preveč skromni, ampak izkoristite naklonjenost okolice do stvari, ki jih počenjate.
On: Z znanko se boste podali v prijetno avanturo, ki vas lahko stane veliko več, kot ste pripravljeni žrtvovati. Zato dobro premislite, preden dokončno zapletete situacijo, da vam kasneje ne bo žal.
Ona: Počasi prihaja čas, ko boste končno odložili neprestano delo in skrbi, saj prihajate v obdobje, ko bo vaše življenje veliko bolj sproščeno, kot je bilo do zdaj. S partnerjem si boste privoščili prijetno praznovanje, ki ne bo kar tako...
On: Zdaj pač ni čas, da bi nasedali grožnjam. Če boste odstopili od prvotnih zamisli, boste zabredli le še v večje težave. Zakaj ne bi poskusili z malo bolj tveganimi potezami - mogoče je ravno to tisto, kar potrebujete?
ijji^iij.m™1
Ona: Spet se okoli vas potikajo grabežljivci in ponovno morate dokazovati, kdo ste. Ne smete izgubiti poguma, pa naj izgleda situacija še tako brezizhodna. Ob primernem nasvetu boste tudi vi našli pravi izhod iz krize.
On: Doživeli boste precejšen poslovni šok, vendar ni nobenega razloga za panično obnašanje. Situacija se bo slej kot prej umirila. Povsem drugače bo na ljubezenskem področju, kjer se vam obeta prava avantura.
ШШШ
Ona: Cel teden se boste ukvarjali s tisočerimi nepomembnimi stvarmi, proti koncu tedna pa si boste končno vzeli nekaj časa tudi zase in za partnerja. Pričakujte novico, ki vaju bo resnično zelo razveselila.
On: Kritično obdobje je sicer za vami, vendar vam sploh ne bi škodilo, če bi še vedno pazili na besede. Na delovnem mestu se vam ne piše nič dobrega, zato se raje potrudite, da vam bo ostalo vsaj to, kar imate.
DVOJČKA ** ■ STRELEC #
Ona: Sprejeli boste mamljivo poslovno ponudbo, ki vam bo v kratkem času prinesla precej denarja. Je že res, da ga bo treba deliti s sodelavci, vendar boste tako zadovoljni vsi.
On: Pri delu ne boste zbrani, saj vam bodo misli stalno uhajale k prijetni neznanki, ki ste jo srečali pred nekaj dnevi. In ravno ko boste najbolj zasanjani, se vam bo pripetilo izjemno presenečenje.
Ona: Zaradi neposlušanja nasvetov se boste znašli v precejšnjih težavah. Nikar ne bodite trmasti, ampak raje sprejmite ponujeno pomoč. Prijateljska pomoč je vedno dobrodošla, še posebej če imate možnost za to.
On: Ko boste spoznali, kaj pravzaprav iščete, boste že zelo blizu temu, da to tudi najdete. Vložite še zadnje napore v to, kajti končni uspeh je že na dosegu roke. Le zakaj bi ga po neumnosti izgubili?
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 20. decembra.
Geslo iz številke 49: Zavrtite kolo sreče z nami Izid žrebanja
1.	nagrado, Gorenjev predpasnik in majico ter Petrolov dežnik, prejme: Anica Arnšek iz Gorice pri Šmartnem.
2.	nagrado, Petrolov dežnik in knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Justina Ljubek iz Lisc.
3.	nagrado, Petrolovo majico, prejme: Hilda Premik iz Griž.
Nagrajencem čestitamo. Prvo in drugo nagrado bosta nagrajenca dobila na oglasnem oddelku naše hiše.
Ona: Če se boste tako gnali za uspehom, se vam lahko hitro zgodi, da boste tik pred koncem omagali. Poskusite z malo zmernejšim tempom in videli boste, da bo na koncu vse v najlepšem redu. In še prijatelje boste pridobili.
On: S pomočjo prijatelja boste spoznali prijetno neznanko, ki vam bo že od začetka pošteno pihala na dušo. Na začetku boste sicer malce previdni, vendar vam bodo hitro popustile zavore .
DEVICA
Ona: S partnerjem se bosta dogovorila o zadevi, ki je bila zadnje čase kar precej žgoča tema med vama. Sicer je res, da boste morali malce popustiti, vendar se boste na koncu vsekakor pošteno zabavali.
On: Izognili se boste neprijetnemu srečanju z osebo, ki vam je v preteklosti storila marsikatero krivico. Toda kako dolgo se boste lahko še skrivali? Nenazadnje se boste morali vendarle postaviti za svoje cilje.
Ona: Srečali boste nove ljudi, ki bodo kmalu imeli kar precej pomembno vlogo v vašem poslovnem življenju, zato se potrudite, da boste pustili kar najboljši vtis. Povabila na večerjo nikar ne zavrnite - prav prijetno bo.
On: Kdor čaka, dočaka. To je star pregovor, ki se je ponovno potrdil. Zdaj boste lahko mirneje gledali na prihodnost, kjer se že svetlika plamen uspeha. Šele zdaj boste videli, da je lahko ljubezen veliko lepša, kot ste jo poznali.
KOZOROG
Ona: Čeprav si morebiti ne želite korenitih sprememb, se boste vendarle morali prilagoditi novonastalim odnosom v partnerjevi družbi. Vse skupaj bo izgledalo precej lahkomiselno, vendar prvi pogled presneto vara.
On: Nenadoma se bo pokazala odlična priložnost na ljubezenskem področju, kar vas bo izjemno razveselilo. Nikar se ne obotavljajte, ampak se prepustite vrtincu čustev, ki vas bodo zajela.
VODNAR
Ona: Kar prekipevali boste od sreče, kar bo vzbudilo precejšnje začudenje in zanimanje pri prijateljih, ki jim ne bo nič jasno. Nikar se ne obremenjujte s tem, ampak uživajte srečo, dokler jo imate na dosegu roke.
On: Pripravljeni boste deliti uspeh s svojimi sodelavci, kar bo precej povzdignilo vašo priljubljenost. In še simpatijo boste dobili, zato bo vse skupaj še veliko prijetneje, kot ste si obetali.
Ona: Če boste tako previdni, sploh ne boste spoznali, v čem je čar naključnih presenečenj in hrepenenj. Razgibajte življenje, ki vam počasi, a zagotovo drsi v ustaljene okvirje, kar vam lahko prinese le velik kup dolgočasja.
On: Čeprav ste se nekoč že opekli, začnite vse skupaj ponovno. Na koncu boste vsekakor zmagali in poželi pohvale, ki si jih zaslužite. Kar pa se tiče zdravstvenega stanja, ne bi bilo odveč, če bi malo popazili.
2
REKA
13
OČE
6
17
11
7
21
3
4
ORANJE
5
8
9
48
RUMENA STRAN
, , . . !	ml	,
Poroke namesto smučanja
a» ■ » r r r r
' ' ' Л ' ',Y '
»»Iff t
*	' r r ■
r r .
Na Golteh so pred kratkim člani združenj žičničarjev, kolesarjev in pohodnikov ter zbornica gorskih centrov spregovorili o novi smučarski sezoni in ocenili poletno. Ko so dobili besedo še predstavniki posameznih smučarskih središč (za nekatera smučišča
so bile Golte očitno kar daleč, saj ni bilo predstavnikov Ro-gle, Kranjske Gore, Vogla, Kop, Mariborskega Pohorja), smo lahko slišali, kako so zadovoljni s povečanjem števila porok na svojih smučiščih. Ob milih zimah, temperaturnih inverzijah, majhnem posluhu države
za drago obratovanje žičniških naprav so morda poroke prava rešitev in tržna niša ob tegobah z glavno dejavnostjo. Predsednik združenja kolesarjev in pohodnikov Marko Lenarčič (levo) in gostitelj Ernest Kovač, predsednik združenja žičničarjev, sta ob dobri statistiki porok na smučiščih res lahko le pokala od zadovoljstva.
Foto: GrupA
Župana v cirkusu
Sloviti Moskovski cirkus na ledu je v Celje privabil tudi kamniškega župana in nekdanjega komika Marjana Šarca in njegovo družino. Začudeni, zakaj si predstave ni ogledal prejšnji dan v dvorani Tivoli, saj je vendarle
bliže Kamniku kot Celje, je povedal, da je Božiček pač kupil karto za Celje. Sicer pa da ni nič narobe, če gre malo na izlet v knežje mesto. Ali se je na predstavi moskovskega cirkusa srečal tudi s celjskim županom, ne vemo.
Oče Božičnega Vojnika
Ste si ogledali Božični Vojnik? Ali veste, da je njegov oče nekdanji župan in sedanji občinski svetnik Beno Poder-gajs (na fotografiji)? Pravi, da se mu je zamisel porodila med ogledom božične razsvetljave v sosednji državi, kjer je bilo takrat na enem samem mestu prižganih milijon lučk.
Začel je razmišljati, kako bi lahko popestrili adventni in božični čas v Vojniku. Tako se je rodila Podergajsova zamisel o veliki razstavi jaslic Božičnega Vojnika. Povezal se je s Turističnim društvom Vojnik in predsednico Natašo Kovačič Stožir (na fotografiji) ter s številnimi drugimi, ki so začeli ustvarjati bogato predstavo Božičnega Vojnika. Podergajs ni samo idejni oče, ampak tudi »motor« postavitve razstave, ki privabi v Vojnik več deset tisoč obiskovalcev.
Foto: SHERPA
Vemo pa, da se je Bojan Šrot, za katerega je znano, da mu je všeč ruska kultura, s svojo partnerico Katarino Karlovšek spretno in diskretno izmaknil kameri našega fotografa. Najbrž je za razliko od kamniškega župana vedel, da je terenska ekipa Rumene strani v akciji.
Foto: GrupA
Kreslin s Pojezijami
Zaključki bralnih značk za odrasle so v knjižnicah običajno zanimivi in zabavni do-
godki. Tako je bilo tudi pred tednom v Osrednji knjižnici Celje, kjer so zaključili peto
bralno značko za odrasle Z branjem do zvezd. Gost je bil legendarni pevec in pesnik Vlado Kreslin, ki je obiskovalce z dobro glasbo in s poe-
zijo v okviru svojega projekta Pojezije popeljal do zvezd. Vmes seveda niso manjkale anekdote in šaljive prigode.
Foto: GrupA
Delila sta nasmeške
Mi
Knežje mesto oziroma dvorana Celjskega sejma je bila konec tedna najbolj nasmejani kraj na sončni strani Alp.
Za nevsakdanje nasmeške ter še za marsikaj je poskrbel veliki mednarodni sejem Ш erotike, kjer sta nastopila tudi Oriana Girotto in Tadej Bricelj, sicer radijev	ski voditelj. Nastopila sta Mj seveda zgolj v voditeljski vlogi, kot povezovalca prireditve pred skoraj enajst tisoč obiskovalci.
^ Oriana se je lahko kljub temu, da je postala konec letošnje spomladi že drugič mamica, postavila z zavidanja vredno postavo.
Foto: Celjski sejem