Leto 1894. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos LX. — Izdan in razposlan dne 8. avgusta 1894. (Obsega štev. 168.—169.) I I 1 OS* Zakon z dne 20. julija 1894.1. o razširbi zavarovanja proti nezgodam. , S pritrdilom občil zbornic državnega zbora 1 azujem takö: Člen I. 1 V nastopnem oznamenjene podjetbe se v meri, y '»or bi že ne bile zavarovanju zavezane po za-z dné 28. decembra 1887. I (Drž. zak. št. 1. Proti 1888.), govorečem o zavarovanju delavcev p0 r|ezgodani, stavljajo pod dolžnost zavarovanja ®leri določil navedenega zakona: •noto Vsi obrati železnic, naj jih goni katera koli rr‘a sila. peč . Obrati vseli drugih podjeteb, ki se obrtoma al° s prevažanjem osel) in stvari po suhem in po Zakor 116 ru^ izjem, bi so v §. 2. navedenega poil *a Uslanovljene o plovstvenih obratih, stoječili l,0rtiorskimi zakoni. Orabačije (bagerije). cRst ^°4ietbe, ki se obrtoma pečajo s snažbo ‘n Poslopij (oken, streli i. e. r.). (8lov°'USl!h.) 5. Obrtoma obratovane podjetbe skladov blaga, vštevši tudi skladovnice in obrate skladov za les in oglje. 6. Podjetbe stalnih gledališč, tudi če se ne vršč skozi vse leto, gledé vseh delavcev in obratnih uradnikov, ki imajo pri njih posla, in pa gledé igrajočih oseb. 7. Gasilci po poklicu. 8. Izvrševanje obrta vodotokarskega (vodotoč-nih čistilcev). 9. Izvrševanje obrta dimnikarskega. 10. Izvrševanje obrta kamenarskega, vodnjakar-skega in konstruktorjev z železom, gledé vseh tistih vrst obrata, ki še niso privzete v zavarovalno dolžnost. Člen II. Dolžnost tozemskili železničnih podjeteb (člen L, št. 1.) in pa drugih po suhem obratovanih podjeteb za prevažanje (člen I., št. 2.), svoje služ-nike zavarovati proti nasledkom obratnih nezgod, razteza se tudi na tiste delavce in obratne uradnike, ki imajo trajno opravilo v inozemstvu ali v deželah ogrske krone ali na stičnih kosili ali pa na mejnih postajali; la dolžnost pak ne nastopi tedaj, kadar 98 so te osebe že po zakonarstvu (zakonodajstvu) druge države zavarovane proti nasledkom obratnih nezgod. Pri obratih plovstva po notranjem vodovju, ki so po členu I., številki 2. privzeti v dolžnost zavarovanja, razteza se ta dolžnost zavarovanja po meri nastopnih določil na vse podjetbe, ki imajo v ozemlju, kjer la zakon velja, svoj sedež ali pa svoj stalni zastop in katerih vozila vozijo ali samo in edino ali pa le za nekaj časa po domačem ozemlju. Delavci in obratni uradniki teh podjeteb so zavarovani : a) proti nasledkom obratnih nezgod, katere se pripeté v ozemlju, kjer ima ta zakon veljavnost, in b) tisti med njimi, ki so v službi na plovilih, plo-vočih med domačim ozemljem in deželami ogrske krone, oziroma inozemstvom, vrhu tega tudi proti nasledkom vseh obratnih nezgod, ki se pripeté vsled voženj teh ladij zunaj ozemlja, kjer ima ta zakon veljavnost. Osebe, oznamenjene pod b), niso zavezane zavarovanju tedaj, kadar so proti nasledkom obratnih nezgod zavarovane že po zakonarstvu druge države. 1887. 1. (Drž. zak. št. 1. iz leta 1888.), govorečega o zavarovanju delavcev proti nezgodam, predpisana naznanila, in pa čas, s katerim začne za nje veljavnost zavarovanja, ustanavlja minister za notranje stvari ukazoma. Člen IV. O pogodbah, katere so se med kake zasebno zavarovalnico in med podjetnikom katerega po teni zakonu zavarovanju zavezanega obrata sklenile o zavarovanju v tem obratu delo imajočih oseb proti obratnim nezgodam pred 1. dnem novembra meseca 1893.1. in katerih trajna doba še ni iztekla ob času, ko začne veljati tukaj oznamenjeno zavarovanje, uporabljajo se določila drugega odstavka v §. 61. zakona z dne 28. decembra 1887. 1. (Drž. zak. št. D iz leta 1888.) s tem pogojem, da obratni podjetnik, ki je sklenil dotično zavarovalno pogodbo, to pogodbo v treh mesecih po pričetku veljavnosti tega zakona s predložbo dotične police naznani političnemu oblastvu prve stopinje, v čegar okolišu leži zavarovanju zavezani obrat ali plovstvena podjetba, oziroma ima njen stalni zastop svoj sedež. Člen V. Postopanje, kako je določati Zahtevke odškodbe vsled kake obratne nezgode, katera je zadela zavarovano osebo v deželah ogrske krone ali v inozemstvu, vredi se ukazoma. Za pristojnost h kaki zavarovalnici, ustanovljeni po zakonu z dnč 28. decembra 1887. 1. (Drž. zak. št. 1. iz leta 1888.) je gledč podjeteb, zavarovanju zavezanih po členu I., št. 1. in 2., merodajen sedež podjetbe, oziroma sedež njenega stalnega zastopa. V slučajih, v katerih ravnokar navedeni zakon ustanavlja uradovanje tistega političnega oblastva prve stopinje, v čegar okolišu leži zavarovanju zavezani obrat, naj gledé na zavarovanje omenjenih obratov nastopa tisto politično oblastvo prve stopinje, v čegar okraju ima dotična podjetba svoj sedež, oziroma svoj stalni zastop. Člen lil. Rok, do katerega naj podjetniki že stoječih obratov v členu I., točki 1. do 10. oznamenjene vrste podajajo v S- 18. zakona z dnč 28. decembra Podjetnikom zavarovanju zavezanih obratov je dovoljeno, da sebe same, svoje pooblaščence ali zastopnike, nadalje druge osebe, ki so, ne da bi bile zavezane zavarovanju, izpostavljene nevarnostni* obrata, proti nasledkom obratnih nezgod po mer' določil zakona z dné 28. decembra 1887. 1. (Drž-zak. št. 1. iz leta 1888.) zavarujejo pri tisti zavarovalnici, h kateri spada obrat. Kedor se poslužuje te pravice, naj tedaj, ko zavarovalnici oddaje dotično izjavo, za vsako osebo, ki jo zavaruje, po pravičnem prevdarku zglasi znesek, ne presezajoč 1200 goldinarjev, kot letni zaslužek, ki ga je jemati v podstavo za prispevke podjetnika in za odškodko zavoda. Pravica podjetnika, zavarovanim pooblaščencem, zastopnikom in drugim zavarovanju ne zavezanim, toda zavarovanim osebam ob izplačevanj1' mezde ali plače zaračunjati kvoto zavarovalne#11 prispevka, ali pa utrgavati jo od mezde ali |>la< ( j odvisna je od domembe, ki se o tem vkrene m podjetnikom in zavarovancem. ed Določila §. 17. in §. 22., odstavka 2., 3. in v zakonu z dné 28. decembra 1887. 1. (Drž. -/-a 1. iz leta 1888.) v^lnih prispévkih, ki vanje. se ne uporabljajo o zavaro jih je plačevati za zavaro- -1 nostni razred in v odstotni postavek dotična zavarovalnica s pridržkom državnega odobrila. Zglasila, ki jih je zavarovalnici dajati po §. 1 8., 'n pa preračuni, ki jih je polagati po §. 21., naj se 'iztezajo tudi na zavarovane osebe, katere zavarovanju niso zavezane. Zavarovanost se pričenja z dném polom, ko zk'lasihf dojde zavarovalnici 1er neha z dném odgla-si|vo, najpoprej pak ]io preteku pol leta. Tudi kakor društva sestavljenim prostovoljnim gasilnim družbam in njih zvezam je dovoljeno, korporativno zavarovati svoje dejalne ude proti nasledkom nezgod v službi pri tisti zavarovalnici, v katere okolišu ima dotična družba ali zveza svoj sedež. O takih, prostovoljno v zavarovanje zglašenih gasilnih društvih naj se zmisloma uporabljajo določila, veljajoča za gasilce po poklicu (člen I., točka 7.). Ta določila, zlasti uvrstitev teh glasilnih društev v kak nevarnostni razred izda minister za notranje stvari ukazoma. Člen VI. Podjetnikom, katerih obrati niso po zakonu Zvezani zavarovalni dolžnosti, je dovoljeno, svoje delavce in obratne uradnike in pa ostale, v členu V. Namenjene osebe zavarovati proti nasledkom ^fatnih nezgod pri tisti zavarovalnici, v katere oko-leži obrat. O takem prostovoljno v zavarovanje zglašenem °^ratu se zmisloma uporabljajo vsa določila zakona ,Z drié 28. decembra 1887. 1. (Drž. zak. št 1. iz ek 1888.), izvzemši določila §. 17., 22., od-?lavka 2., 3. in 4. in pa §. 61., odstavka 2. in 3., 11takö, da je pravica podjetnika, pri izplačilu e*de ali plače zavarovancem zaračunjati kvoto ^Varovalnega prispevka k zasluženi mezdi ali plači, ^*r°ma utrgavati jo od nje, odvisna od domembe, Se o tem vkrene med podjetnikom in zavarova- nimi osebami. Člen VII. Določila tj. 6., odstavka 5. in 6.. in pa §. 16. v z. o z. j), n., po katerih se za proračun odškodbe, oziroma za zavarovalni prispevek vštevni letni zaslužek kakega delavca ali obratnega uradnika omejuje na tristokrat toliko, kolikor kedö služi po-prek na dan, in pa na znesek 1200 gl., ne uporabljajo se o osebah, katere zavarujejo železnične podjetbe po zmislu Člena I., št. 1. in eventuvalno po členu V. Te osebe je v zavarovanje privzeti ž njih polnim letnim zaslužkom, vštevši tudi premenljive prejemke (kilometerske, urske novce itd.), in ako bi ta ne dosegel letnega zaslužka, ki se pokaže po zakonu o zavarovanju proti nezgodam, s tern poslednjim zaslužkom. Zavarovanje mora biti splošno (korporativno) Q, Vse v dotičnih obratih delo imajoče delavce in rattie uradnike. Zavarovanost se pričenja z dném j 0tlb ko zglasilo dojde zavarovalnici ter neha p ^m odglasitve, najpoprej pak po preteku 'eta. v . Chedč podjetnika in ostalih v členu V. imeno-1 °seb veljajo določila navedenega člena. o, Ministru za notranje stvari se pridržuje, za lake vsi r|R Usbmoviti nevarnostne razrede ukazoma ; ije e8a po zavarovalnici na podstavi §. 1 8. navets zakona opravljena uvrstitev vsakega posa-obrata v kak nevarnostni razred in v posa-t^k1, °dstotni postavek tega razreda je zavisna od '*J Navedenega pravnega leka. z«ma D •"l obrate, za katere še ni ustanovljen uka-Ncvarnostni razred, opravi uvrstitev v nevar- Prispévki, ki jih je dajati za imenovane osebe, bolé vsi obratnega podjetnika. O železničnih služnikih, zavarovanih po členu 1., št. 1. ali po členu V., in pa o takih po členu V. zavarovanih državnih služnikih, katere mora po dopu-stilnih pogojih ali drugačnih veljajočih predpisih prevažati železnica brez zahtevka odplate, ne uporablja se, ako jim gré zahtevek odškodbe po določilih pričujočega zakona, zakon z dné 5. marca 1869. 1. (Drž. zak. št. 27.), izvzemši predpise §. 46. in 47. v zakonu o zavarovanju proti nezgodam. Ako bi pak omenjenim osebam ali njih ostalim šel kak zahtevek odškodbe po zakonu z dné 5. marca 1869. 1. (Drž. zak. št. 27.), zvišati je ranjencu iz zavarovanja proti nezgodam idoči prihodek za polovico, v slučaju trajnega hiranja pa tako, kakor je okolnoslim primerno, še črez to mero do dvojnega zneska, to je do 120 odstotkov vsega letnega zaslužka; njegovim ostalim idoči znesek je zvišati za dvé tretjini. Člen Vlil. Gledé obratov, katere v ozemlju, kjer ta zakon velja, obratujejo ogrska ali inozemska železnična upravstva, izdâ se izvršilo določil v členu 1., št. 1. in v členu VII. ukazoma. Člen IX. Določila drugega odstavka v §. 59. zakona o zavarovanju proti nezgodam se ne uporabljajo o zavarovalnicah, ustanovljenih po §. 58. istega zakona, ako število zavarovancev presega 50.000. Člen X. Ta zakon stopi v moč z dném razglasitve. Izvršitev njegova se naroča Mojemu ministru za notranje stvari in [»a Mojemu pravosodnemu ministru v porazumu z Mojimi ostalimi vdeleženimi ministri. V Išlu, dné 20. julija 1894. Franc Jožef s. r. zavarovauja proti nezgodam, se ukazuje, da morajo podjetniki obratov, na katere se je razširila dolžnost zavarovanja proti nezgodam, o vsakem takem obrata podati do 10. dné septembra 1894. 1. tisti po razglasu ministerstva za notranje stvari z dné 22. janu-varja 1889. 1. (Drž. zak. št. 11.) ustanovljeni zavarovalnici, v katere okraju je zavarovanju zavezani obrat, naznanilo, predpisano v §. 18. zakona z dné 28. decembra 1887. I. (Drž. zak. št. 1. iz leta 1888.), katero naj pové predmet in vrsto obrata, število oseb, ki imajo pri njem opraviti, in vsoto letnih zaslužkov, ki so merodajni za zavarovanje teh oseb (§. 6., odstavek 5., 6. in 7. v zakonu z dné 28. decembra 1887.1., Drž. zak. št. 1. iz leta 1888. o zavarovanju delavcev proti nezgodam). Naznanila, katera se morajo podajati v spredaj povedanem roku, kakor tudi priznanila o obratih' kateri se na novo priönö po preteku zgorenjeg® rokü in se morajo zglašati najkesneje v 14 dnéb> opravljajo naj se tako, da se v dveh izvodih izpol®1 oni obrazec, katerega za to določijo dotične zavarO' valnice; ta naznanila naj se po političnem oblast'’11 prve stopinje, v čegar okraju je obrat, vpošljej0 zavarovalnici. Tudi podjetbe, ki so dolžnosti zavarovanj® proti nezgodam zavezane že po zakonu z dné 28. de' cembra 1887. 1. (Drž. zak. št. 1. iz leta 1