List 23.
Noriški konj.
Od onega časa, kar ministerstvo kmetijstva daje denarno podporo družbam kmetijskim, deželnim komisijam pa posebno za povzdigo konjereje, se je oživelo med našimi kmeti veselje, zboljšati živinorejo domaČo.
In to je bilo silno potrebno.
Za vse bolj hribovske dežele stoji pa tisto težko pleme k6nj, ktero je že v starodavnih časih slovelo pod imenom noriškihk6nj, v prvi vrsti. Najbolj so to pleme čisto izrejevali v gornjem StajarsKem, Koroškem in Kranjskem, vendar nikjer s tako posebno skrbjo kakor v Pincgavu na Salcburškem. Zato se je med ljudstvom starodavno ime: „noriški konj" bolj zgubilo in razširilo se pa ime: „pincgavski konj". Vendar je le pravo ime za vse take težke konje: „noriški konj".
Tak težki konj, 15 in še več pesti visok, z debelo glavo, močnim vratom, širocimi prsi, širokim križem, močnimi nogami je popisan pa tudi narisan v bukvah, ki jih je spisal dr. Jan. Bleiweis pod imenom „Umna živinoreja" in jih na svetlo dala kranjska kmetijska družba.
Pisatelj je visokoučenega gosp. Davorina Trstenjaka naprosil, naj mu iz zgodovinskega svojega zaklada kaj več piše o živinoreji tistih dežel, ki so bile nekdaj pod imenom N o r i k u m znane, da postane našim živinorejcem
?rav jasno, od kod ime noriškega konja. Gospod 'rstenjak je radovoljno vstregel pisateljevi želji in mu izročil sledečo zgodovinsko črtico, ktero iz gori omenjenih bukev ponatisnemo zato, da se dandanes, ko je ime noriških konj na dnevnem redu, znanje tega
Imena razširi med vse,   kterim je v obče mar za na-toroznanstvo.
Gosp. Trstenjak o noriških konjih  piše sledeče:
^Prebivalci od Celja do virov Drave, od tod čez visoke Tore (Hochthauern) do izliva reke In v Donavo, dalje doli kraj desnega pobrežja Donave blizo do Kahlenberga (mons Cetius) v dolenji Avstriji, od tod prek čez staj ar s ko gorovje pri virih Rabe, nad gorenje slovenske gorice (Windischbiicheln) po sedanji železniški črti do Save, proti zapadu pa do Kar-vanjkov imenovali so se že pred Rimljani, za Rimljanov noter do 6. stoletja Norici ali Noričani, to je stanovniki: nora, Schluchten, Vertiefungen, Thal-einschnitten, kterim je glavno mesto bilo Nore j a, ki pa že za Plinija ni več stala. Iščejo je pri današnjem gorenještajarskem Neumarktu, 2 uri od koroškega Brezja (Friesach). Te prebivalce imajo Nestor, Schloz-zer, Gilferding in jaz za Praslovene. Kakor Strabon piše, bilo je divjih konj (equi sylvestres) obilo v Noriku, in kralj Voccio, ali po drugem berilu V o-cio (primeri ime kranjske vasi V okle, staročesko ime Vok, starosrbsko Vokca) je poklonil Juliju Cesaru 300 konjnikov, ko se je vojskoval z Galli.
Noriške konje so že Rimljani zavoljo njihove teže, krepkosti in živahnosti zelo čislali, rabili so jih pri triznah (Kampfspielen) in ime „equus noricus" obveljalo je tako za zaznamovanje čilega konja, kakor „chalyos noricus", za Čilo tvrdo jeklo. Cesar Nero je imel posebno čvrstega konja iz Norika, kte-remu je bilo ime: Drauco, to je, Dravko, bodisi, da je kraj Drave zrastel, bodi-si, da je bil silen, čvrst (staroslovenski drav, firmus, novoslovenski s predpostavljeno pismenko z, zdrav, sanus). Rimljan sufiksa ko ne pozna, nima ga nobeden drug jezik, nego slovanski, primeri: V r a n k o, črn konj , Z o 11 k o, Črnko, Sivko; Dravko je toraj bil cuzek slovenski.
To po Rimljanih rabljeno ime za težkega konja, za konja noriskega plemena, se je obdržalo do de-nešnjega dne, in gorenje-štajarsko in koroško pleme se veli po d e ž e 1 i, v kteri se je rodilo, in ki se je N o r i k, Noričansko zvala, „n oris ko", „die norische Pfer-derace".
Slovani so od nekdaj sloveli kot izvrstni konjerejci. Že Homer hvali mule in konje Venetov = Slovenov, kteri so pri svojem preseljevanji iz azijanske pradomovine v mali Aziji v tako zvani Paflagoniji ob severnem primorji črnega morja zaostali. Tudi Veneti ob Adriji stanujoči so redili izvrstne konje, in že za Rimljanov je slovela ergolia (Gestiitt) blizo Akvileje, brž ko ne na Krasu v denešnji Lipici. Stari letopisci radi trdijo, da se je v Lipici ohranila Še pleha starove-netskih k6nj. Akvilejčani, posebno pa Venetčani so častili boga solnca Belina; Tertullian pravi, da Belin je tudi bil bog NoriČanov, in res so našli na Cigelni blizo Celovca kamen z napisom: „Belino augusto sa-crum". Mi Stajarci imenujemo gorenje-štajarskega (noriskega) konja Turjaka. En del Noričanov in pa starih prebivalcev zapadno-slovenskih dežel od Nauporta (Vrhnike, ktero Strabon imenuje: colonia Tauriscorum), od tod spod Triglava prek čez gorenje-koroške planine pri sv. Krvi, dalje po gorenj e-štajarskih planinah in solnograških (Rot-tenmanner, Radstatter, Hochtauern) se je imenoval Tau-risci, to je: Toriščani, Turiščani, stanovniki tur, 16 r dialektično t a u r. Slovenec vse , kar le po takem gorovatem svetu stanuje, imenuje: „turje", tako t ur j i petelin, Auerhahn, t ur j a koza, Steinbock, t ur j i zajec, beli, kakoršni so na Ojstrici in na Kočni, in tako tudi konja planinskega turjak.
Tako imate dokazov dovolj, da so noriških k6nj
pleho slovenski žrebci vplemenili, da je „Nori-sches Pferd", Neronov Dravko si na slovenski zemlji iskal sladkege sena, čilega ovsa za moč obre-me njen j a".
180