SVEN HEDIN — F. PALNAK
Za morjem.                                ¦
.    (Konec.) 11. SKALNATO GOROVJE.
f~\         .         r~) omaj je končal viteški »Bivol« svoj govor, ko ob-
\ \     mI       I I     s*0^ v'a^ na ve^ki postaji.   Indijanec vstane, po-
\ \  ^i^     / /      kima važno in lahno v pozdrav in v trenutku je
\ 1    f\    J J       že izginil med množico tam zunaj. Namesto njega
1 v_L—\/J         pa je vstopil učen prirodoslovec ter sedel na isti
I   /------->. \         prostor. Prašan in truden je bil, uredil svoje kov-
II            A \         čege in prtljago in zdaj je bil zadovoljen, da lahko \ \            \ l        malo počije.
/ /              l \             Kot prirodoslovec, ki je navajen ostro opazo-
/ /               \ \      vati, je kmalu spoznal v Ivanu Evropejca, in vlak
/ /                \ \     še ni prekoračil meje Kansasa in Kolorado, ko mu
^"^    je že moral Ivan poročati o svojih   dogodkih in
načrtih.
Tedaj se dvigne na zahodu dežele svetlorumena stena, ki so nje ro-bovi v oblake zakriti vršaci. Ivan, ki je postal ob žalostnem pripovedo-vanju Indijančevem in ob enakomernosti brezkončne prerije že pobit, oživi zopet, ko ugleda sveže, hladne vrhove skalnatega gorovja ter začne izpraševati svojega sopotnika, kaj je njega prineslo na daljni za<pad.
»Dobil sem državno^ podporo,« razlaga učenjak, »da nabiram po dr-žavah na zapadu rastline in živali, da pa mi ne zmanjka drobiža, potujem kolikor mogoče poceni. Ampak rad imam to veliko, lepo Arneriko1. Ali še niste zapazili, kako v velikem je tu vse napratvljeno, pa naj je že naredil Bog ali ljudje? Če vidite to-le Skalnato gorovje in njegovo nadaljevanje, Ande v Južni Ameriki, je to kar najdaljše gorovje na vsej zemlji. Ce sei peljete čez reko Misisipi-Misuri,že slišite.da, je to najdaljša reka, kar jih je. Če se vozite s parnikom po Kanadskih jezerih, zveste, da so to največja
¦   —   202   •«—
sladkovodna jezera na vsem svetu. In ta mnoga velfka mesta, ki so zrasia v sto, kvečjemu v dvesto letih iz nič! Te železnice, ti mogočni mcstovi, ti neizčrpni prirodni zakladi iti ta vsesvetovna trgovina! Kako probujeno in delavno je to ljudstvo, kako hitro se tu vse razvija, koliko živahnejše je tu življenje kot v starem svetu, v trudni Evropi1, odkoder je šlo na mi-lijone ljudi sera, da si izboljšajo svojo usodo.«
Ivan si je mislil pri sebi, kako prenaglo sodi ta učenjak; zakaj njegove dosedanje izkušnje so že jako ohladile njegovo prvo navdušenje za novi svet. Pa sram ga je bilo, da bi to priznal, zato je rekel samo: »Lepo je vi-deti, kako vedno natančneje se kaže Skalnato gorovje, in grebeni so jas-nejši, čim bliže jim prihajamo.«
»Seveda! 2e na teku vlaka spoznate, da gremo navzgor. Olejte, kako prehajajo prerije počasi v bregovito znožje! Kmalu preidemo v svet, kjer raste dobje in mahagoni. Šele višje zgaraj pokrivajo tla krasni igiasti go-zdovi, in ob potokih in rekah rasto vrbe in jelše, kakor pri nas doma.«
»Vi kot prirodoslovec mi pač laihko poveste: Na Mišigenskem jezeru mi je pravil neki čolnar, da so tu na zapadu drevesa, ki so visoka nad sto metrov. Ali je to res?«
»Prav res! Vaš znanec je imel v mislih bržkone obe vrsti iz družine iglavcev, ki1 ju imenujemo mamutova drevesa, ker so velikani v rastlin-stvu, kakor mamut v živalstvu. Oboji rasto v Kaliforniji, na zapadnem pobočju Siere Nevade. Če gledate na ta, v nebo kipeča drevesa1, mislite, da ne rasto nič za drugega, kot da zro njihovi vrhovi1 prosto čez grebene Obrežnega gorOvja prosto na Tihi ocean. Eden teh velikanov, ki je že dolgo pcdrt, je bil visok 144 metrov in je imel pri tleh 35 metrov obsega! Rekli so mu »gozdnr oče«. Njegovo deblo je bilo votlo. Pravtako votlo je bilo pri drugem podrtem mamutovem drevesu, ki mu pravijo »jahalnica«, ker jahaš na kotiju lahko daleč vanie. Ta drevesa so stara bojda več tisoč let. Ko bi znala govcriti! Ali pa če bi imela napisane na svojih Ietnih ko-lobarjih vse dogodke, ki so se zgodili v tem času v njih okolici! Videla so prihajati in odhajati rdečekožce rod za rcdotn. Za njimi so prišli beli. Pred kratkim — bi rekla mamutova drevesa1; zakaj kaj jim je starost ne-kaj stoletij! Prostor v Sieri Nevadi, kjer stoje ti zadnji drevesni1 velikani, je last vsega naroda. Nihče jih ne srne posekati. Če bi jih ne varoval za-kon, bi se jim godilo, kakor bizonom in Indijancem.«
»Ali so tu v Skalnatem gorovju tudi take narodne lastine?«
»Da, Narodni park. To vam je čudež! Cele knjige so že pisali o njetn. V njegovih dolinah izvira kakiti štiritiso'č vročih vrelcev in kakih sto geizirov, presihajočih vodometov z vročo vodo. Oeizir »Velikan« meče vodo blizo sto metrov visoko, in »Stari, zvesti geizir« meče vodo vsako uro. Razentega je v parku še drugih zanimivosti, čreda bizonov, antilope in jeleni so tu varni pred lovci. Tudi bober je svoboden na obrežju reke.«
Mamutova drevesa
-^.   204   «—
12. MEDVED GRISLI.
»Ali je v Skalnatem gorovju tudi kaj nevarnih zveri?« vpraša Ivan prirodoslovca, ko je sopihal vlak navkreber v temno dolino.
»Gotovo! Največji med njimi je medved grisli. Tako strašno sicer ni nevaren in je gotovo boljši kot njegov glas. Če ga pustiš v miru, ne stori človeku nič žaleg-a, m še, če ga napadeš, zbeži. Če pa je ranjen in vidi svoje zasledovalce blizu, pa je strašen. To je najmočnejša žival v okolici, ta v prejšnjih časih je bil znak največje hrabrosti, če je nosil kdo okolo vratu nanizane medvedoive zobe in kremplje.
»Lepo je videti žival, ko stopica po gozdu in goščavi, kjer se smatra za neamejenega vladarja vseh živali na svetu. Orisli medved ie časih rjav, časih siv, in sivi so neki nevarnejši kot rjavi. Večji je kot naš rjavi medved in je dolg časih do 2V2 metra. Drugače pa živi kakor navadni medved. ima svoje brloge, žre jagode, lesnike, orehe in korenine, pobija pa tudi živali in je dbber ribiC. Tu se ravno spominjam neke lovske zgodbe.
»Bel lovec bi rad dobil tnedveda grislija, in mlad Indijanec ga odvede na kraj, kamor je eden hodil. Lovca sta nastavila za vabo ubitega jelena ter se skrila za malo skalo. Indijanec je poznal medvedove navade in ni se zmotil. Kmalu prihlasta iz gozda velik medved; pri hoji je bil tako smešen, da se beli lavec ne more vzdržati smeha. Indijanec pa ostane tih in resen. Medved postoja, voha v zraku ter se ozira na vse plati, če ni nobene nevarnosti. Kar obstane na nekem mestu, povoha svoje prednje šape, se vrže na zemljo ter se valja nekaj časa po tleh; bržkone se je ho-tel namazati s kako dišečo rastlino.
»Potem gre počasi dalje. Čez nekaj časa sede na tla, se popraska po kožuhu, pregleda šape ter si obliže podplate. Nato se popraska z zadnjo šapo za ušesom. Ko se je tako pripravil, steče proti prostoru, kjer je ležal jelen. Ko vidi žival pred seboj, se začudi, sede v vsej svoji dolgosti na zadnje noge, postriže z ušesi, naguba čelo in se kar ne more odločiti. Na-posled le uvidi, da je jelen mrtev, gre previdno bliže ter ga vsega ovoha. Obrne ga tudi na drugo stran, da se prepriča, če je jelen res mrtev.
»Naprej pa ni utegnil pregledovati. Lovec izproži, medved se zdrzne, pa se kar spet popne na zadnje noge. Lovec napravi pravtako ter se prav neprevidno pokaže izza zavetja,ne da bi poslušallndijančevega nasveta1, ki mu je pravil, naj se hitro skrije, ker bo zdaj medved napadal. In že je bilo prepozno! Ranjena žival komaj ugleda lovca in se že zapraši proti1 njenni. Zdaj je videl lovec svojo rešitev edino le v begu, in minuto pozneje sta že sedela z Indijancem na veji debelega hrasta. Tu nabašeta zopet vs.ak svojo puško, medved pa je po treh poizkušal, da pripleza na drevo. Dve krogli gai prebodeta, pade na tla, koplje s kremlji1 zemljo in travo ter obleži na-posled mrtev.«                                                                   v" ^-rr-^
»To pa vendar ni prav, da streljajo te kralje Skalnatega gorovja kar iz veselja do lova. Bržkone so že tudi obsojeni, da pojdejo isto pot kakor Indijanci in bizoni.«
—^      205      •—
»No, tako kmalu še ne! Ti se že dalje vzdrže v nepristopnih gorskih krajih in neobljudenih delih Kanade. Pa prav že ni na noben način, da jili uničujejo tako brez potrebe. Slišal sem. da si je vzel neki' potnik mladega medveda grislija s seboj v Evropo, in ta> medved je bil Ijubljenec vseh na ladji. Žrl je, kar so mu dali, ter se je igral z mornarji. Mlado antilopo, ki mu je bila družica, je imel najrajši. Ko so ju v Evropi izkrcali ter ju pe-ljali po cesti, napade mesarski pes antilopo. Medved na verigi vidi, v kak-šni nevarnosti je njegova prijateijica, se iztrga svojemu vodniku, skoči na psa ter ga pošteno razmrcvari. — Ali ni to lepo od živali brez razuma? Tu bi se lahko učili lovci!«
13. JAGVAF IN PUMA.
»Morebiti pravite prav,« reče Ivan čez nekaj časa, »da ie v Ameriki vse iinenitno. Ampak, kar se tiče živali, to ne velja; levov in tigrov tu ni.«
»Ne, namesto njih pa sta jagvar in puma. Oba sta najti bolj pogosto v Južni, kakor v Severni Ameriki. Tukaj je jagvar le še v jugozapadnih držaVah in v Mtehiki. Oba živita ob gozdnih robovih in po visoki travi, kjer drve za njimi napol divji jezdeci, jih love z zanjko ter vlečejo toliko časa poleg konja, da se zaduše. Jagvar je rad tudi1 v goščiavi po obrežjih rek in močvirij. Ostaja na tleh, drzni' in vitki puma pa pleza za opicami tudi po drevju. Z velikim krikom, da svare tovariše, beže opice od drevesa do drevesa, a puma jim sledi tudi tam, spolzne do konca šibke veje ter skoči od tu na bližnjo vejo sosednega drevesa. Oba sta krvoločni ujedi, pai jagvar je večji, močnejši in divjejši. Puma postane krotek kot pes, samo da mu gospodar ne sme preveč zaupati, če se igra z njim. Puma se skrije za šalo, ko pa si gospodar nainianj misli, skoči' nanj; no, meni bi taka prijaznost že ne bila ravno všeč.
»Puma ne napada človeka; pred Jagvarjem pa ni varen. Oba sta so-vražnika čred; puma sicer ne trga navadno večjih živali kot so ovce, jagviar pa krade tudi konje, mule in mlado govedo. Na lov hodi le podnevi ali pa v mesečini; puma lovi zvečer in ponoči. Puma je temen, rdečkasto-runien, jagvar pa ima po rjastem kožuhu temne maroge in kolobarje. Pu-movi mladiči so prav Ijubke živalce kakor inlade mačke, samo da večji'. Spregledajo šele po desetih dneh. Potem začno kobacati okolo, padajo pri vsakem drugem koraku ter plezajo po starki. Ktnalu pa stoje krepko na nogah in se igrajo kakor mlade mačke s starkinim repom.
»Jagvar je zvit lovec in jako potrpežljiv in vztrajen. Počene kakor mačka in opazuje iz zasede v goščavi z nepremičnim pogledom izbrano žrtev. Jako spretno se priplazi blizu in ko misli, da pogodi1, skoči, pregrizne antilopi, ovci ali povodnji svinji na vratu žile ter zavleče svoj plen v go-ščavo. Male živali požre s kožo in kostmi. Pri konju pa žre, kolikor more, potem pa gre v goščavo spat. Ko se zbudi, se vrne k mrliovini, kakor dela to tudi tiger v Indiji.
_^,    206   .~—
»V Južni Amerikj so raztrgali na neki cesti jagavrji1 v petdesetih letih dvajset Indijancev. Če se človek zmisli, da kriči in razsaja nad zverjo, je rešen. Drugače pa je izgubljen. Zakaj če ostane tudi pri življenju, so rane, ki jih je zadala zver s svojirni topinii kremplji in zobmi, strašne m ne-varne. V Južni Ameriki love Indijanci jagvarja na ta-le način: Svojo le-vico ovijeio z ovčjo kožo. V desnici pa1 drže dolg, oster, dvorezen meč. Tako pripravljeni poiščejo jagvarja, ki gla spode psi. Ko se dvigne na zad-nje noge kakor medved ter gre proti Indijancu, mu pomoli ta svojo levico, da se zagrize vanjo, v istem trenutku pa ga zabode z nožem v srce.
»Neki potnik rni je pravil čedno zgodbico o jagvarju. Na bregu neke južnoameriške reke so se ustavili evropejski pomorščaki k počitku. Hi-poma vidiio, kako plava po vodi z onega bregla proti njmi jag\rar. Hitro pograbijo puške, poskačejo v čoln ter mu veslajo naproti. Strel poči, ja-gvar je tudi zadet, pa se za to čisto nič ne zmeni, pač pa spleza k njim v čoln brez strahu pred mornarji, ki' so ga obdelavali z vesli. Ko skoči ja-gvar v čoln, se zazdi posaidki najbolj pametno, da poskočijo zdaj sarni v vodo ter plavajo na suha Jagvar pa' obsedi v čolnu, ki ga nese s seboj na-prej po reki. Nižje spodaj so ujeli drugi pomorščaki čoln, in zdaj sf namisli jagvar, da skoči v vodo, plaviai h kraju ter se izgubi v goščavo. Vsekakor se je pošteno obnesel, da je ostal živ vzlic obema posadkama.«
14. KANJONI REKE KOLORADO.
Vlak je nadaljeval svojo šumno vožnjo naprej skozi gorovje. Temne, divje soteske so se odpirale na obeh straneh njegovega pota. Enakomerno drdranje koles po progi je uspavalo, in naša znanca sta napravila, kakor drugi popotniki, ter se zleknila v svoje kote.
Ko pa je vlekla neutrudna lokomotiva svojo težko vrsto voz čez vi-sok most, ter je začel peti odmev v drugačnih, jasnejših napevi'h kot do-zdaj ravnokar v ozki dolini, je postalo v vozu zopet živahnejše. Potniki so se ozirali skozi okna ter zrli v globok zevajoč prepad pod seboj, kakor da vozi vlak v zraku kam gor proti nebu.
Prirodaslovec si nažge smodko ter začne zopet pripovedovati svo-jemu hvaležnemu poslušalcu.
»Zdaj se vozimo čez en izvirek reke Kolorado. Ti izvirki se pač ne strinjajo z mojo prejšno trditvijo, kako veličastno da je vse v Ameriki. Vzlic temu se lahko prepričate, da se ne more primerjati nič na svetu z velikimi kanioni reke Kolorado. Lahko mi pripovedujete o ognjenikih, o koralnih otokih, o najvišjih zemeljskih vrhuncih, o najgloblji morski1 glo-bini, o naših sinjih Alpah v Evropi in o naitemnejših gozdih afriških, pe-ljite me po svetu, kamor hočete, vedno bom trdil, da nima svet ničesar, kar bi se dalo primerjati s temi veličastnimi, prelepimi kanjoni.
»Čujte! Ta reka, katere voda se izliva v Mehikanski zaliv, nastaja iz vsepolno potokov, ki prihajajo iz deževnatih, visoko ležečih krajev Skal-natega gorovja. Ko zapusti združena reka1 Utaho ter pr^stopi v Arizono,
—o*   207    ¦—
prestopi v suho planoto in tu se je zajedla skoro dva kilometra globoko v apnenec. Kameni skladi so naloženi vodoravno, in vodna sila je s po-močjo proda in valečih se skal izbrusila sčasoma vso to vrsto skladov. Od začetka sveta je opravljala vedno ta posel, in ta čas računimo na mi-lijotie let. Priznati moramo, da je čas, teh šesttisoč Iet, kar jih pozna člo-veška zgodovina, komaj zadnja sekunda v času večnosti.« »Oprostite, ne razumem popolnoma vsega, kar pravite.« »Pazite: tam, kjer zmr.r.ikr. r.r.raai romanjkanja dokazov zgodovi-narju niti, ki drži v najstareCc dclc, rritvc geolog, mož, ki se peča z vedo o stvarstvu sveta. To, kar i.nenuje zgodovinar prastaro dobo, je geologu najnovejši in najmlajši čas. Zgodovinar se giblje v letih s 365 dnevi, ge-olog pa je zadovoljen šele z dobami tisoč in milijon let. Priznati morate, da za vodo nikakor ni lahko delo, da si izdolbe dvetisoč metrov globoko strugo v trdo kamenje. In ta struga, ta kanjon je dolg nad tristo kiloine-trov in širok sedem do osem kilometrov! —                                        ,
»S svojim delom je izrezala reka zemlji pokrajine, da postaja gle-dalcu kar tesno, če misli nanje. Kaj so proti temu slike, ki jih je že gledal! Ko je stal v znožju Alp, je zrl na večno zasnežene vrhove in skalnate gre-bene. Če pa stoji' na robu kanjona Kolorado, zre navzdol ter vidi le zeva-jočo praznolo. Na drugi strani1 te doline pa se dvigajo strme pečine zdaj navpično, zdaj v rahlih pobočjih. V steno pa so vdolbene jame in votline. Ob njih pa mole naprej skale kakor stolpi in stolpiči. Navpične stene so najbolj temne, sploh pa žare v rdečem, rumenem, svetlejšem in temnej-šem rjavem, in solnce zlati s svojimi žarki vso to veličastno puščo. No-bena tratica, nobeno rastlinje ne prinese v te navpične stene zelenja. Le tupatam pobarva z zelenjem kaka jelka s svojim vrhom nad robom pre-pada, in njeni češarki padajo v globino.
»Zgodaj zjutraj, ko je zrak po nočnem hladu čist in jasen, ter je solnce že vzšlo, leži kanjon še v temni temini, in za ožarjenimi skalami in stebri leži senca, temna kakor saje. V mirni noči, ko obliva ščip zernljo s svojo srebrno mesečino, leži kanjon v najglobjeni molku. Niti reke spodaj ni čuti1, predaleč je. Kakor v pravljici se zdi človeku, ki to gleda. Kakor da je v začaranem svetu, v pravi deveti deželi, mu je, in da mora stopiti čez rob prepada, da poleti na penitih tja na ono stran. kjer se rnu vidijo prav-ljični gradovi.«
»To pač mora biti krasno! Ampak v par minutah smo v tnestu ob Solnem jezeru, in tam ste namenjeni izstopiti. H Kolorado kanjonu ne pri-dem le nikdar. Vsekakor pa vam iivala lepa za vaše razlage — in zbo-gom!«
Učenjak, ki se je čisto izgubil v podobah svoje domišljije, je zbral svojo prtljago ter izstopil; ob velikem Solnern jezeru in njegovi okolici je naineraval nadaljevati svoja raziskavanja. Ivan pa se je peljal dalje skozi gorske kraje Nevade in Kalifornije, in ko je obstal vlak v San Fran-
—.   208   ~—
cisku, je dospel do svajega smotra. Tukaj je v mestu, ki je med najlep-šimi na svetu in Ieži na polotoku ob globokem, mehkem, od gorovja ob-robljenem morskem zalivu. Sledovi strahovitega potresa, ki je porušil me-sto pred par leti, so skoro izginili, in nova krasna poslopja iz železa in ka-menja so se dvignila na pcdrtinah. Kmalu je spoznal, da je San Francisko za svetovno trgovino Tihega morja pravtako važen, kakor Novi Jork za svetovno trgovino Atlantskega oceana.
*              *
Ivan je ostal v glavnem mestu najskrajnejšega zapada. Kakor je ho-tel sam, tako se mu godi. Upajmo pa z njim, da si res pridobi nekaj imetja ter se vrne v svojo domovino srečen vn zadovoljen, da bo eden onih red-kih, ki se vrnejo!