GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXVI. KAMNIK, 21. JULIJA 1986 Vsak praznik, torej tudi občinski, je lahko priložnost, da seštejemo sadove svojega dela, oziroma da naredimo zaključni račun za določeno obdobje. To pot za razliko od prejšnjih let navedenega v tem uvodniku ne bom storil. Razloga sta predvsem dva. Prvi je v tem, da so za nami volitve, kongresi mladine, borcev, sindikatov in zveze komunistov. Prav gotovo je bilo tako v volilnih kot tudi v predvolilnih aktivnostih, še bolj pa na kongresih obilo priložnosti za to, da smo spregovorili o preteklih nalogah, zlasti pa o vseh napakah, ki so bile storjene, in to zelo kritično. Drugi razlog pa je v tem, da je daTies moderno, da se ozirama nazaj, kakor da v sedanjosti ne bi videli pravih vsebin in dovolj nuje, da se obrnemo k prihodnosti. Poleg živahne kongresne aktivnosti in volitev je za letošnje leto značilna tudi zelo angažirana razprava o kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Vprašanje delovanja političnega sistema se že ves čas po sprejetju ustave leta 1974 postavlja kot usodno vprašanje nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja. Niso potrebne temeljne spremembe v razvojni usmeritvi družbenega sistema, dinamično dograjevanje v integralno celoto vseh področij družbenega življenja in za nenehno izboljševanje njegovih odnosov in oblik. Kritično analizo smo dobili v zapletenih razmerah velikih gospodarskih težav. Živimo v ozračju ostrega spopada med starim in novim. Povečuje se nevarnost birokratizma. Težnje za ukinjanjem tozdov in hkratno zavzemanje za zbor združenega dela v skupščini SFRJ, podcenjevanje vloge republik in poveličevanje rešitev na zvezni ravni, napadi na načelo dogovarjanja in sporazumevanja - vse to bi v medsebojni zvezi pomenilo revizijo političnega sistema in federativne ureditve naše države. So težnje, da bi samoupravljanju vzeli tisto, kar je zanj bistveno: enotnost razrednega in nacionalnega. To sega v preteklost: izvirni greh je bil v velikem obsegu socializacij izgub, slabega dela, pretiranega zadolževanja itd. Nemirni, skrajno nestabilni pogoji gospodarjenja, ki smo jim iz leta v leto vedno bolj priča, so prav gotovo rezultat tegob in stisk, predvsem pa omahljive ter nestrokovne ekonomske politike in odzivov gospodarstva. Na kaj naj se torej dolgoročneje opre ekonomska politika? Seveda se mora osredotočiti na osnovne strateške naloge, predvsem pa se je nujno treba opreti na tisto ukrepe in proizvodnjo, ki imajo značaj bodočih nosilcev razvoja. Zato je potrebno definirati pogoje gospodarjenja v prid vsaj povprečnim in dobrim gospodarjem, ki so v resnici sposobni nositi breme razvoja za napredek družbe. V tej zvezi je prav gotovo nesporno, da visoke in najvišje tehnologije, oprte na inovativnost, ni brez splošne inovativne klime, kot ni vrha brez hriba. Prav tako je tudi povsem napačno in škodljivo gledanje, da je stabilizacija le stvar zveznega in republiških izvršnih svetov, države in upravnega aparata. Boj za stabilizacijo mora postati resnično ljudsko, množično gibanje. Pogoj za učinkovitejše ukrepanje in gospodarjenje je resnično lahko le množično stabilizacijsko gibanje, ki mora - če hoče preseči administrativno počasnost in okostenelost - dosledno temeljiti na samoupravni osnovi in zajeti vse dele družbe, od organizacij združenega dela do federacije. Zato je potrebno tako v tem trenutku kot tudi v prihodnje bolj trezno pogledati resničnosti v oči in začeti zavestneje uresničevati svoje dolžnosti. Pri tem bodo morale krepkeje poprijeti subjektivne sile; zveza komunistov, SZDL, sindikati in mladina. Le ob njihovi največji angažiranosti bo boj za stabilizacijo lahko postal ljudsko, množično gibanje. Naučiti se bomo morali - in to nemudoma - združevati vso našo jugoslovansko pamet. Le z skupno pametjo se bomo mogli vključevati v mednarodne ekonomske in tehnološke tokove in razvoj. Svet se razvija z revolucionarnimi Obrnimo se k prihodnosti tehnološkimi koraki in če mu ne bomo sledili, bomo kaj hitro padli na raven zaostale industrijske družbe. Za nas je edina rešitev v tem, da pospešeno združujemo pamet, delo in kapital. Edinole tako namreč lahko zagotovimo podlago za vstop v naglo razvijajoči se svet. Potrebna je tudi reafirmacija pravnega reda, ki je sicer pogoj obstoja družbene ureditve sploh. Splošni nered, iskanje bližnjic za pridobivanje dohodka, prisilno kreditiranje slabih kupcev, vsesplošna socializacija napak, izgub, neuspešnih programov, zgrešenih naložb, vodi v inflacijo, v prevlado delitve nad ustvarjanjem, v neustrezno kadrovsko selekcijo, v brezpogojno socialno varnost ob enormni nezaposlenosti, v bogatenje s špekulacijami itd. V vse hujšem gospodarskem in pravnem neredu izgubljajo dobre organizacije in dobri delavci ter produktivno vzdušje, na njihov računa-pa se druge organizacije preživljajo in bogatijo posamezniki, ki znajo izkoriščati nemoč in neurejenost družbe v celoti. Glede na povedano je povsem na mestu mnenje oziroma zahteva ekonomistov, da je treba razrešiti vprašanje razvojne selekcije, ki edina lahko pripelje k pospešenemu in učinkovitemu razvoju proizvajalnih sil. Oba sistema, politični in ekonomski - bi se morala konsistentno dopolnjevati, namesto da prvi dominira nad drugim. Treba je priti do znanstvene analize delovanja ekonomskega sistema in odgovoriti na vprašanje, kako zaustaviti naraščajočo inflacijo, predvsem pa upadanje akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva. Na doseženi stopnji razvitosti Jugoslavije, upoštevaje tehnološko revolucijo in hiter razvoj v svetu, v katerem Jugoslaviji grozi gospodarska izolacija, se niura jugoslovanska družba opredeliti, kaj je zanjo razvojno zdravo in družbeno napredno: - ali so to programsko, kadrovsko in tehnološko zdrave ter uspešno vodene delovne organizacije, ki so sposobne izvažati, ustvarjati dohodek in povečevati zaposlovanje, odgovarjati za svoje razvojne odločitve ter uspešno upravljati družbena sredstva; - ali pa so to delovne organizacije, ki bodo stalno zahtevale dinarska in devizna sredstva brez odgovornosti za njihovo vrnitev, ki bodo zahtevale predvsem domače in lažje svetovne trge za prodajo svojih izdelkov in storitev brez odgovornosti za svoje razvojne odločitve in družbena sredstva. Eno od ključnih vprašanj tega trenutka je, ali imamo dovolj politične volje, da povežemo moč sprejemanja razvojnih odločitev z odgovornostjo zanje ter s tem omogočimo uspešnim upravljalcem družbenih sredstev odločilen vpliv na razširjeno reprodukcijo. Zato ni povsem slučajno, da so kongresi, še zlasti pa 13. kongres Zveze komunistov Jugoslavije tako doma kot tudi v svetu, zbudili veliko pozornost. Resnica je, da so bile resolucije sprejete enotno in da enako zavezujejo vse komuniste, ne ozirajo se na to, kdo so in kje delajo. Brž pa bodo nastale težave, ko se resolucije spoprimejo s prakso in s poskusi tistih struktur in posameznikov, ki bodo hoteli na podlagi svojih zasebnih, vendar vplivnih stališč, obiti kongresne poudarke. Prav gotovo pa drži tudi trditev, da bo pehanje za ekonomsko, tehnološko in politično prenovo Jugoslavije jalov posel, če svobode ne bomo začeli pisati z veliko začetnico. Svobode, kot način življenja za vsakega posameznika in vseh nas. In kako v Kamniku uresničujemo sprejete naloge? Reči je treba, da kljub znanim slabostim v Kamniku še naprej beležimo pozitivne trende gospodarjenja, če seveda izvzamemo izvoz. Seveda pa nas relativno dobri rezultati gospodarjenja ne bi smeli uspavati, kajti vse do sedaj povedano velja tudi za kamniško združeno delo. Gre namreč za to, da že dlje časa pogrešamo v našem prostoru perspektivne programe razvoja, ki edini omogočajo korak z razvitim svetom. Teh pa seveda ne bo, če ne bomo zelo hitro pričeli s kadrovsko prenovo. Povsem na dlani je namreč dejstvo, da brez ustreznega strokovno usposobljenega kadra ni zahtevnih programov razvoja. Navedeno pa ima za posledico tudi dejstvo, da se ogromna sredstva odlivajo iz kamniškega prostora in da se bomo s tem soočali še naprej, in to toliko časa, dokler ne bomo izpolnili prej navedene zahteve. Zato je potreben med drugim podpreti tudi dve začeti akciji in sicer, da bo Kamnik ena tistih slovenskih občin, kjer bomo skupaj s sodelavci Ekonomske fakultete Borisa Kidriča v Ljubljani začeli s projektom ustanavljanja novih enot drobnega gospodarstva in da bomo intenzivno delali na oblikovanju raziskovalnih enot. Prav gotovo pa bomo proces kadrovske prenove kamniškega združenega dela pospešili tudi z večjo odprtostjo v organizacijah združenega dela, pri čemer imajo prav gotovo pomembno vlogo subjektivne sile, še zlasti sindikat. Leto 1986 je tudi leto volitev, zato je prav, da povem nekaj besed tudi o končanih volitvah. Kljub kritikam so bile minule volitve korak naprej v demokratizaciji. Na odgovorne dolžnosti dosledno prihajajo novi ljudje. V prihodnje moramo sistem volitev še bolj povezati s kadrovsko politiko, kar pomeni, da moramo še bolj uveljaviti delegacije kot nosilce kandidiranja in izbiranja ljudi za delegatske dolžnosti. Takoj se moramo lotiti sprememb volilnega sistema in odpraviit pomanjkljivosti, da bi bile prihodnje volitve še bolj demokratične, možnosti kvalitetne izbire še večje in javnost še bolj upoštevana. V našem delegatskem sistemu pa moramo ustvarjati takšne razmere, da bo vsak organ, kadar je to za napredek nujno, pogumno rekel svoj »NE«. Npr. takrat, kadar preobremenimo dnevni red, kadar preobremenimo dnevni red, kadar so posamezne točke slabo pripravljene, brez ustreznih strokovnih podlag ali pa so te dane šele na mizo. Tudi takrat, kadar mu kdo hoče vsiliti misel, da mora glasovati za predlog, kakršen mu je dan, ker bo brez njegovega »DA« tako in tako ukrepala država. Najpomembnejša je temeljna delegacija, a je tudi najšibkejši člen. Prav sedaj, ko so volitve za nami, je najlepša priložnost, da zares uveljavimo delegacijo kot temeljni člen konstituiranja celotnega delegatskega sistema in s tem afirmativno odgovorimo na kritiko delegatskih volitev. Brez utrditve teh temeljnih vzvodov ne more priti do krepitve oblasti delovnih ljudi na vseh ravneh političnega odločanja. Toda delegacijam so potrebne močne subjektivne sile, ker se bodo sicer -brez opore v ustvarjalnih silah - izgubile v prakticizmu in pragmatizmu, to pa daje več prostora za razne manipulacije, pa tudi za razne protisamoupravne in protisocialistične težnje. Na svojih kongresih smo si komunisti vzeli pravico, da pred očmi javnosti kritično in samokritično povemo vse brez dlake na jeziku. Zato moramo biti pripravljeni, da slišimo tudi mnenja in alternative milijonov nekomunistov, miljonov ljudi. Predvsem pa moramo pri-sluhiti ljudem, ki mislijo in hočejo dobro. ANTON IPAVIC Dan borca na Menini planini _ Ob dnevu borca se v naši občini te tradicionalno srečajo udeleženci osvobodilne vojne skupaj z občani, zlasti z mladino »a raznih prireditvah in slovesnostih. Nadvse slovesno je bilo tokrat na Menini planini, kjer s*» se srečali Šlandrova in Zi-danškova brigada, proslave pa so se udeležili tudi številni krajani iz Tuhinjske doline in Bočne. Značilnost tega dne je bilo poimenovanje poti na Meninu planino po Slandrovi in Zidanškovi brigadi, ki sta med NOB skoraj stalno operirali na območju Me-nine planine, v Tuhinjski dolini, "a območju Bočne in v okoliških krajih. Menina planina je bila tudi prizorišče številnih bojev z nemškimi zavojevalci in njihovimi sodelavci. Mnogi borci so darovali svoja življenja, mnogi še danes mirno počivajo v okrilju gozdov, le rahle sapice in šelest 1'stja jim pojo uspavanko. Pot, ki pelje iz Tuhinjske doline mimo Golic, t.j. od bencinske črpalke do Menine, je dobila 'me po Slandrovi brigadi, pot, ki vodi iz Bočne na Menino plani- no, pa je dobila ime po Zidanškovi brigadi. Že okrog osme ure zjutraj so se zbirali nekdanji borci in krajani pri bencinski črpalki na Golicah, kjer je bila tudi osrednja slovesnost. Najprej je zapel mešani pevski zbor iz Tuhinja, nato je vse prisotne v imenu krajevne skupnosti Tuhinj pozdravi Ivan Hribar, predsednik KO SZDL Tuhinj. Predsednik občinske skupščine Tone Ipavic je govoril o pomenu 4. julija in o motivih za poimenovanje ceste po Slandrovi brigadi, o deležu borcev te brigade in njeni vlogi, v času NOB. Občinska skupščina je v zahvalo za njene napore in žrtve sklenila 26. junija, da se cesta na Menino poimenuje po Slandrovi brigadi. Tov. Ipavic je omenil tudi današnji težak gospodarski in politični položaj, ki pa ga bodo naši narodi tako kot že neštetokrat v preteklosti znali uspešno premagati. K tem naporom bodo svoj delež prispevali prav gotovo tudi še vsi živeči borci in aktivisti. Predstavnik Šlandrove brigade se je toplo zahvalil skupščini občine Kamnik, ki je ta del ceste poimenovala po njihovi brigadi. Podobne slovesnosti so pote- Nadal|8van|e na 2. strani Čestitamo ob prazniku občine, 27. juliju in dnevu vstaje, 22. juliju občinske družbenopolitične organizacije občinska skupščina izvršni svet in uredništvo Kamniškega občana Program prireditev ob občinskem prazniku S prapori so počastili poimenovanje ceste po Slandrovi brigadi 21.-28. julij razstava ročnih del učencev COŠ 27. julij Kamnik v trgovini Center Kamnik 24. julij ob 10. uri otvoritev prizidka k Domu upokojencev Kamnik ob 18. uri otvoritev razstave akademskega slikarja Dušana LIPOVCA v razstavišču Veronika ob 19. uri koncert godbe milice na Titovem trgu v Kamniku 25. julij ob 20.30 predavanje z diapozitivi o domačih gorah na ploščadi ob kavarni Veronika 26. julij (od 8.30 dalje) - Tradicionalni turnir trojk v odbojki. 26. julij ob 9. uri slavnostna seja skupščine občine Kamnik v dvorani KINA DOM Kamnik, na kateri bodo podeljena tudi letošnja občinska priznanja ob 18. uri tradicionalni miting na Trgu prijateljstva v Kamniku ob 20.30 predavanje z diapozitivi o Himalaji -odprava na Dhaulagiri, na ploščadi ob kavarni Veronika 27. julij ob 8.30 lovsko strelsko tekmovanje za pokal občine Kamnik v Kamniški Bistrici ob 20.30 predavanje z diapozitivi o Patagoniji na ploščadi ob kavarni Veronika 1. DNEVI NARODNIH NOŠ, FOLKLORE IN OBRTI V KAMNIKU OD 4. DO 7. SEPTEMBRA Letošnja občinska priznanja Zlata plaketa občine Kamnik KONFERENCA OO ZS TITAN, ob jubileju delovne organizacije, za več kot 70-letno bogato kulturno delo (na predlog občinskega sindikalnega sveta Kamnik) KAZIMIR KERŽIČ, nosilec Partizanske spomenice 1941, za dolgoletno revolucionarno in družbenopolitično delo ter prizadevanja in uspehe na gospodarskem področju občine (na predlog kadrovske komisije IK ZKS Kamnik) Srebrna plaketa občine Kamnik AVTOMOTO DRUŠTVO KAMNIK, za 40-letno uspešno delo, še posebej pri izobraževanju voznikov motornih vozil, preventivni vzgoji šolske mladine in organizaciji športnih prireditev (na predlog komisije za nagrajevanje AMD Kamnik) JANEZ BRLOGAR, član izvršnega sveta skupščine občine Kamnik, za 25-letno aktivno družbenopolitično delo, še posebej v sindikatu, ter razvijanje in krepitev sistema varnosti in družbene samozaščite v KS in občini (na predlog OOS in OK ZKS Kamnik) FERDO CVETKO, upokojenec, ob 70-letnem življenju jubileju, za dolgoletno družbenopolitično delo v KS in občini ter prispevek k ohranjanju in razvijanju tradicij NOB (na predlog ZZB NOV Kamnik) VINKO DOBNIKAR, upo kojenec, ob 70-letnem življenjskem jubileju, za vsestransko družbenopolitično delo v KS in občini, še posebej za prispevek v prosveti in sindikatu ter pomembno pobudo za organiziranje Karavane prijateljstva (na predlog KS Kamnik-Perovo) ANTON FIŠER, delavec TO občine Kamnik, za pomemben prispevek k uveljavljanju delegatskega sistema in družbenopolitično delo v KS in občini (na predlog predsedstva OK SZDL Kamnik) MATEVŽ KOŠIR, upokojenec, za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo v delovni organizaciji, KS in občini (na predlog predsedstva OK SZDL Kamnik) LADISLAV PODBEVŠEK, delavec Titana, za uspešno, strokovno in družbenopolitično delo v delovni organizaciji in družbenopolitično delo v KS, občini in republiki ter za delo v športnih dejavnostih (na predlog komisije za odlikovanja in priznanja DO Titan, OK ZKS in OK SZDL Kamnik) BOGDAN SELJAK, dela vec Tekstilne tovarne Svilanit, za uspešno, strokovno in družbenopolitično delo v delovni organizaciji in družbenopolitično delo v KS in občini (na predlog OO ZK Svilanit Kamnik) Bronasta plaketa občine Kamnik SONJA BRATINA, delavka kemijske industrije Kamnik, za zgledno in uspešno strokovno in družbenopolitičln odelo v de- Kazimir Kcržič Janez Brlogar lovni organizaciji in družbenopolitično delo v občini (na pred-iog Kemijske industrije Kamnik) JERNEJ ČIMŽAR, upokojenec, za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo, še posebej za razvijanje in krepitev krajevne samouprave v KS Tunjice (na predlog KS Tunjice) LJUDMILA DOLENC, upokojenka, ob praznovanju 60-letnega življenjskega jubileja za prizadevno delo v društvu upokojencev, še posebej za delo v ženski sekciji (na predlog Društva upokojencev Kamnik) JANEZ KEBER, delavec Veterinarskega zavoda Kamnik-Domžale, za zgledno in uspešno strokovno in družbenopolitično delo v delovni organizaciji in občini (na predlog zbora delavcev Veterinarskega zavoda Kamnik-Domžale). MIRKO KEPIC, delavec Is kra Telematika Kranj, za pomemben prispevek k uveljavljanju delegatskega sistema in krajevne samouprave v KS Moste (na predlog sveta KS Moste) FRANC KEREC, delavec Industrije pohištva Stol, za zgledno in uspešno strokovno, družbenopolitično in športno delo v delovni organizaciji in občini (na predlog sindikalne konference STOL Kamnik) MAVRICIJ KOTNIK, upokojenec, za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo v delovni organizaciji KS, in občini (na predlog komisije za priznanja KS Duplica) GABRIJEL PODGORNIK, upokojenec, za dolgoletno, aktivno družbenopolitično delo, še posebej v KO ZZB NOV in KS Perovo (na predlog sveta KS Kamnik—Perovo) Ferdo Cvetko Vincenc Dobnikar Anion Fišef Javno priznanje občine Kamnik DRUŠTVO ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM DOMŽALE-KAMNIK, za 20-letno zgledno delo, za uresničevanje humanitarnih in socialnih ciljev (na predlog SIS za zaposlovanje Kamnik) BRANKO BOŽIČ, dekan Pedagoške akademije v Ljubljani, za prizadevno družbenopolitično delo, še posebej v OK SZDL in SIS za izobraževanje (na predlog predsedstva OK SZDL Kamnik) VALENTIN POROVNE, kmet, za zgledne dosežke v kmetijstvu in za družbenopolitično delo v KS Podgorje (na predlog sveta KS in DPO Podgorje) Nagrade Toma Brejca Na slovesni seji občinske skupščine ob prazniku bosta podeljeni tudi nagradi Toma Brejca in sicer: MONIKI SKALAR za vrhunsko violinsko interpretacijo glasbenih del in glasilu CVETOČA VEJICA za dolgoletno in uspešno literarno poslanstvo na osnovnii šoli Toma Brejca. Istega dne bo podeljeno državno odlikovanje - medalja zaslug za narod ANTONU LIPOVŠKU za njegova prizadevanja pri socialistični graditvi. Matej Košir Ladislav Podbevšck Bogdan Seljak Sonja Bratina Jernej Čimžar Ljudtiiila Ddlenc Janez Keber Mirko Kepic Franc Kerec Mavricij Kotnik Gabrijel Podgomik Nadaljevanje s 1. strani kale tudi na nasprotni strani Me-nine - na Bočni, kjer so cesto poimenovali po Židanškovi brigadi. Kljub številnim prireditvam tega dne, v Kranju je bilo srečanje ZRVS Jugoslavije in zbor aktivistov Gorenjske, so se prireditve udeležili številni borci, med njimi tudi narodni heroj Mirko Jerman Po slovesnosti na Golicah so se odpeljali na Meni-no planino, kjer so se srečali z Zidanškovo brigado in krajani Bočne, in sicer ob 11. uri pri spomeniku na Smrekovcu, kjer so počastili spomin na padle borce NOB v neenakem boju s sovražnikom. Na družabnem srečanju so mnogi obujali spomine na težko, a slavno preteklost in se hkrati zavzeli, da bodo v sedanjem času vlagali največje napore za premagovanje težav, ki nas spremljajo. Ne bodo dopustili, da bi bile pridobitve NOB in povojne graditve ogrožene. Borci in krajani zahtevajo odločnost in doslednst pri uresničevanju začrtanih nalog in ne bodo dopuščali nikakršnega odstopanja in omahovanja. Ta misel je prežemala vso slovesnost, zato so bili udeleženci proslave soglasni v tem, da mora biti konec sprenevedanja in neuresničevanja ciljev in da je sedaj napočil samo še čas dejanj. STANE SIMŠIČ • Moj spomin na 27. julij 1941 Sama na pogrebu Tistega dne sta k nam domov na Novem trgu 26 prišla gestapovca in zahtevala, da gre oče z njima na Žale. Ker je bila mama v strahu, kam bodo očeta odpeljali, mi je rekla: Lojze, pojdi še ti, za vsak slučaj. Tako sem z očetom in ge-stapovcema odšel na Žale, kjer naju je eden od gesta-povcev, ki je govoril slovensko, odpeljal v mrtvašnico in ukazal, da je treba tista dva takoj pokopati najbolj skrivoma. Oče je privolil in rekel, naj mu pokažeta kraj, kjer bo skopal jamo za oba. Gestapovec naju je odpelejal za zvonik in ukazal, kje je treba kopati. Naročil je tudi, da je treba mrtvašnico srbno zakleniti. Ko sva se z očetom vrnila v mrtvašnico po orodje, sva obstala od strahu in groze, ko sva si ogledala mrtveca. Hitro sva ugotovila, da sta to Dominik Mlakar in Anton Miklavčič, ki sta ponoči padla na Perovem, ko sta tekla prek brvi. Zaradi izdaje Franceta Beča-Cenčita so ju gestapovci pričakali v zasedi in ju ustrelili. Gestapovci so ju pripeljali na Žale, v mrtvašnico in položili na nosila. Oče je sklepal, da niti nista bila mrtva, ko so ju pripeljali, vsa okrvavljena in raztrgana. Medtem ko sva kopala jamo za zvonikom, sva se tiho pogovarjala. Gestapovec naju je prišel priganjat, naj po-hitiva. Naredila sva le dober meter globoko jamo, naprej se ni dalo kopati zaradi temeljev zvonika in cerkve. Trupli sva drugo za drugim prinesla na nosilih do jame in jih spustila vanjo. Prekrila sva ju s starimi oblekami in jamo zasula. Na ukaz gestapovca sva morala površino zasaditi še s travnato rušo. da se ne bi kaj opazilo. Tako sva bila z očetom sama na pogrebu prvih žrtev okupatorja v Kamniku. Njun grob je ostal nedo- taknjen do konca oktobra 1941. Za dan mrtvih pa so partizani, kot se je takrat zvedelo, uredili grob s cvetjem in tudi precej sveč je bilo prižganih. Nekako sredi novembra istega leta sva z očetom nekaj delala na pokopališču, koje prišel gestapovec, odvedel očeta na kraj, kjer sta bila pokopana Miklavčič in Mlakar in zahteval, da takoj vse počisti in uredi, kot je bilo prej. Za plačilo je dobil par krepkih zaušnic. Leta 1942 so ponovno uredili grob, a smo morali ponovno vse odstraniti. Za 1. november pa je bil grob spet lepo urejen in posut s peskom. V letu 1943 grob ni bil več razdrt in je ostal do konca vojne oskrbovan. Po vojni pa so bili posmrtni ostanki obeh mladih skojevcev preneseni iz tega zakotnega prostora, ki jima ga je namenil okupator na lepši in dostoj-nejši kraj na kamniških Žalah. Slava jima. LOJZE KLADNIK Iz arhiva 1. maja leta 1942 je na Starem gradu zavihrala trobojni-ca, ki so jo izobesili pogumni fantje - borci NOB. Pripadniki sovražnih formacij, ki so šli odstranit izobešeno zastavo, so se v znak svojega »pogumnega« dejanja slikali pred izobešeno zastavo na Starem gradu. S skupne seje zborov skupščine Sprejet družbeni plan občine Pri pripravi predloga družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986-1990 so bile poleg smernic za pripravo družbenega plana občine upoštevane tudi planske namere samoupravnih organizacij in skupnosti v občini. Predlog družbenega plana pa seveda ni nekritičen povzetek planskih namer, temveč je usmerjen v opredelitev okvirjev razvoja in v tem sklopu dogovarjanja in sporazumevanja. Ker je družbeni plan zadnji od treh ključnih planskih aktov planiranja (dolgoročni plan in dogovor o temeljih družbenega plana) občine se z njim spolnjuje njena razvojna vizija in omogoča integralna in usklajena obravnava ter sprejem vseh treh razvojnih dokumentov. Pri pripravi predloga družbenega plana so bile upoštevane tudi usmeritve SR Slovenije in ljubljanskih občin. Predlog izhaja iz usklajenosti socialnega, ekonomskega in prostorskega razvoja občine. Začenja z izhodišči in cilji razvoja, opredeljuje osnovne razvojne okvirje, razvoj gospodarstva, gospodarske infrastrukture, družbenih dejavnosti in drugih področij ter določa prostorske se- stavine srednjeročnega obdobja. Grafični prikazi prostorskih sestavin so posebno gradivo, ki je bilo javno razgrnjeno med javno razpravo o osnutku družbenega plana. Takole so pripravljala gradiva (delavci Biroja Kamnik, Zavoda za urejanje prostora Kamnik -in delavci Inštituta za trženje, ekonomiko in organizacijo Ljubljana ter drugi strokovnjaki) zapisali v uvodni obrazložitvi družbenega plana. Delegacije so na predlog poslale nekaj pismenih pripomb, večino teh so člani izvršnega sveta upoštevali v svojih amandmajih k družbenemu planu, nekaj pa je bilo zavrnjenih. Delegacija skupnosti kmetov je na seji menila, da je skrajno neodgovorno pozidavanje kmetijskih zemljišč, na katerih je možna pridelava hrane. Obenem se sprašuje, kaj odgovorni za predlagane osnutke odlokov (tu gre za odloke, ki so jih delegati sprejemali kasneje; osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta soseske B 2 Kamnik - Perovo; osn. odloka o prenehanju lastninske pravice na območju dela B 3 Novi trg Kamnik in osnutek odloka o prene- hanju lastninske pravice na območju dela B 17 Duplica) nameravajo storiti s kmeti, ki bodo ostali brez zemlje. Prizadeti so v preteklem obdobju zgradili nove hleve in kupili mehanizacijo za intenzivno pridelovanje. Delegacija meni, da bi se družba v bodoče morala bolj zavedati, da je obdelovanje zemlje, posebej na našem območju, malo in da bi morali pri sprejemanju zazidalnih načrtov bolj temeljito razmisliti, kje in kako graditi. Predsednik komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja Albert Rejc je v odgovoru na to vprašanje dejal, da so v tem srednjeročnem planu posegi v kmetijski prostor minimalni, saj jih že interventni zakon iz leta 1984 o zaščiti kmetijskih zemljišč omejuje in obenem sili, da vsak tak poseg oziroma poizkus prekategorizacije kmetijskih površin v zazidalno površino do potankosti utemeljijo. Ta prekategorizacija je zelo zapleten in dolgotrajen postopek. Vse aktivnosti pri prostorskem urejanju plana so zato uravnane v smotrno varčevanje s kmetijsko zemljo, takih prekategorizacij je v našem planu malo, veliko jih je celo v prid kmetijskih površin. Naj omenimo še nekaj amandmajev k predlogu družbenega plana, kjer je med drugim zapisano, da bodo ob doseganju planiranega družbenega proizvoda sredstva za zadovoljevanje skupne in splošne porabe v občini usklajena z rastjo družbenega proizvoda, prav tako tudi realni osebni" dohodki na zaposlenega. Na ta način bomo nadomestili zaostajanje osebnih dohodkov negospodarstva za gospodarstvom v preteklih letih in dvignili obseg in kakovost storitev. V poglavju o gostinstvu, turizmu in rekreaciji je k poglavju 4. 7. dodano, da bomo »najprej obnovili obno'-vili obstoječe kopališče ter posodobili avtokamp, v Vasenem pa bomo v okviru možnosti zgradili najnujnejše objekte za kopališče. Na Starem gradu bomo obnovili restavracijo, prav tako posodobili obstoječe restavracije, medtem ko bo potrebno DO Planika vključiti v višje oblike združevanja.« V poglavju o programskih zasnovah za območje kompleksne graditve in prenove je v odstavku, kjer so omenjene Žale, zapisano v amandmaju, da »območje K 5 površine 3.69 hektarov obsega plato pokopališča in plato Trnovca s pobočjem. Na severu se to območje navezuje na parkovno območje K 16 Žale, ki se ureja s prostorsko - ureditvenimi pogoji in ki ga je možno delno izkoristiti za parkovni del pokopališča za specifične, nekonvencionalne oblike poko-pavanja, brez parcelacije zemljišča za posamezne grobove.« Delegati so na seji sprejeli še nekaj odlokov, med njimi tudi (o zazidalnem) načrtu B 21 Spodnji Utok. Zazidalno območje je namenjeno postopni preselitvi proizvodnje in poslovne - prodajne dejavnosti Utoka. Območje leži med obvoznico in Kamniško Bistrico. Sprejet je bil tudi odlok o ureditvenem načrtu R 1 gramoznica SGP Graditelj na levem bregu Kamniške Bistrice v KS Godič. Z večino glasov so delegati sprejeli še spremembo odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencijo v proizvodnji hrane v letu 1986, kjer je zapisano, da se stopnja 0,5 nadomesti s stopnjo 0,85. Skupščina samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu je februarja na seji podprla predlog za povečanje stopnje posebnega prispevka iz bruto OD, ki predstavlja vir sredstev za izvajanje programa investicij, od 0,5 odstotka na 0,85 odstotka in ugotovila, da brez povečanja stopnje ne bo mogoče realizirati nalog iz dogovora o temeljih družbenega plana občine. Na vseh področjih se bo v tem srednjeročnem obdobju torej treba potruditi, da potem ne bomo ugotavljali, da nismo dosegli željenih ciljev, kot smo to ugotavljali ob analizi uresničevanja gospodarjenja v obdobju 1981-1985, ki so jo delegati sprejeli na svoji zadnji seji skupščine. V tej je med drugim ugotovljeno, da smo v preteklem srednjeročnem obdobju dosegli letno 0,7-odstotno realno rast družbenega proizvoda (manj od načrtovane). V tem obdobju se je nekako spremenila struktura družbenega proizvoda, saj se je delež industrije v družbenem proizvodu povečal za 7,8 odstotka in kmetijstva za 1,4 odstotka. Občutneje pa se je zmanjšal delež gradbeništva in sicer za 3,8 odstotka, trgovine za 3 odstotke ter gostinstva in turizma z.a 1,1 odstotka. Realni izvoz je v p«tih letih srednjeročnega obdobja naraščal letno za 2 odstotka, uvoz repromaterialov in opreme pa je naraščal letno za 8,4 odstotka. Pokritost izvoza z uvozom je v petih letih v povprečju znašala 133 odstotkov. Zaposlenost je naraščala letno en odstotek. Na lestvici razvitosti slovenskih občin po družbenem proizvodu na prebivalca je občina Kamnik padla na 35. mesto (leta 1984) od skupno 65 občin. Eden izmed razlogov za počasnejšo dinamiko razvoja v občini je tudi nizka naložbena aktivnost, zlasti v prvih treh letih srednjeročnega obdobja. ROMANA GRČ AR Seja OK ZKS Kamnik Za uresničljiv družbeni plan Čeprav sredjeročni plan v naši občini sprejemamo že nekoliko pozno, bo treba vsebino predloga vseeno še spremeniti zaradi zadnjih ukrepov ZIS na področju naložb, je bilo rečeno na seji komiteja OK ZKS, ko so obravnavali uresničevanje dosedanjega srednjeročnega plana in predlog enakega dokumenta za obdobje 1986-1990. Ne smemo planirati večje porabe, kot jo dopušča ustvarjeni družbeni proizvod in zato bodimo dokaj previdni pri naštevanju naložb, ki ne smejo biti le želje, so še poudarili. Močnejši poudarek bo treba dati razvoju terciarne dejavnosti, zlasti obrti, II. medobčinsko tekmovanje godcev Zvezi kulturnih organizacij Domžale in Kamnik in gostilna Repanšek bosta tudi letos pripravila dvodnevno prireditev Po domače pri Repanšku, ki bo 23. in 24. avgusta. Prvi dan bo nastopal ansambel Lojzeta Slaka in Janko Ropret, drugi dan pa se bo ob 16. uri začelo tekmovanje godcev. Prijavi se lahko vsak občan Kamnika ali Domžal. Vsi, ki želite sodelovati, se boste lahko prijavili dve uri pred tekmovanjem Ivanu Sivcu na dvorišču gostilne Repanšek, torej 24. avgusta od 14. do 15. ure. Če bo vreme slabo, bo prireditev preložena za teden dni. trgovini in turizmu. Ne moremo se za pet let naprej zavezati, da bomo 10 odstotkov poslovnih skladov dajali za infrastrukturo. Ne začenjajmo novih investicij, dokler nismo dokončali začetih oz. dokler ne bomo obnovili obstoječih objektov, ki nam propadajo (npr. kamniški bazen). Resno se bo treba zavzeti za določitev lokacije oz. zgradbe za kamniško knjižnico, ki ji sicer grozi, da ne bo več matična knižnica, pač pa le izposojevalnica. Enako velja za opredelitev, ali bomo v Kamniku obdržali agroživilsko usmeritev v srednjem izobraževanju. Ne moremo pristajati na to, da bi dajali denar za gradnjo nove agronomske šole v Ljubljani, v Kamniku pa bi bili prostori neizkoriščeni. O tem se je potrebno čimprej dogovoriti v okviru posebne izobraževalne skupnosti. V srednjeročnem planu je treba bolj jasno razmejiti, kaj pomeni poseg v prostor z dejansko gradnjo objekta in kaj je samo dolgoročna rezervacija lokacije oz. prostora. Komite občinske konference ZKS je spregovoril tudi o nalogah po 13. kongresu ZKJ. Člani komiteja so ugotovili, da je kongres dal dobre temelje za hitrejše razreševanje nekopičenih gospodarskih in družbenih problemov. Še vedno pa bo v ospredju naše akcije opiranje na lastne moči in čakanje na ukrepe ali pomoč družbe. Posebno pomembna bo morala postati vloga komunistov v okviru SZDL, ZK se bo morala bolj odlepiti od državnih organov in svojo akcijo usmeriti v delegatsko bazo. Zvezo komunistov je treba okrepiti z odločnejšo diferenciacijo med komunisti, z osebnimi zgledi, s sprejemanjem novih mladih članov in podobno. O delu 13. kongresa ZKJ je govoril tudi delegat iz naše občine, Janez Humar (razgovor z njim objavljamo v posebnem sestavku). Komite je sklenil, da bo v začetku septembra delovni pogovor z vsemi sekretarji OO ZKS, kjer bodo določili naloge OO ZKS, upoštevaje razmere v naši občini. Seveda pa naj bi OO ZKS ne čakale samo na ta pogovor, pač pa bi morali vsebino kongresnih sklepov začeti takoj uresničevati v vsakodnevnem delu. F. S. Odgovori na delegatska vprašanja Komite za družbenoekonomski razvoj naše občine je pripravil nekaj odgovorov na delegatska vprašanja z junijske seje skupščine. V našem glasilu vam posredujemo nekaj odgovorov in sicer na vprašanja delegacij: KS Volčji potok, Novi trg, Mekinje, konferenca delegacij K1K ter PTT in ostali. Vsa javna razsvetljava v vseh krajevnih skupnostih naše občine se financira preko SI KCS-ja v okviru kolektivnih komunalnih naprav. Upravljalec pa je Komunalno podjetje Kamnik. Soglasje za postavitev robnikov pri gostišču »Pod skalco« je dalo Cestno podjetje Ljubljana - tozd Vzdrževanje, upravljalec regionalne ceste, ki gre mimo gostišča. Na križišču povezovalne ulice in obvoznice je vse pripravljeno za postavitev semaforja. Ko bodo zbrana vsa sredstva, bo program realiziran, sočasno z dogaditvijo brvi za pešce in kolesarje bodo postavili tudi semafor. Na Cankarjevi ulici bodo naredili asfaltno prevleko do oktobra tega leta, zarisali talne označbe in postavili potrebne prometne znake. Sejmišče za Cankarjevo ulico se bo preselilo južno od veterinarskega zavoda Domžale-Kam-nik. Predstavitev sejmišča je predvidena v srednjeročnem planu 1986-1990. Komisija za promet je zadolžila Cestno podjetje Ljubljana - tozd Vzdrževanje, naj pripravi predlog o prometni - cestni signalizaciji za ureditev križišča pri KIK in Komatarju. Soglasje k predlogu daje občinski komite za DER. Odredba o cestnem prometu v delu mesta Kamnik je začasna in pravi, da je Kidričeva ulica namenjena pešcem. Na podlagi prometne študije, ki bo zajela kompleksno ureditev prometa ter pripomb iz javne razprave in stališč republiških upravnih organov, bo prometni režim dokončno urejen z odlokom o ureditvi cestnega prometa v delu mesta Kamnik. Lastnik slaščičarne na Kidričevi ulici se je dogovoril z upravljalcem komunalne površine o postavitvi miz. Z zaprtjem ceste in razširitvijo pločnika bo vsak lokal lahko razširil svojo ponudbo na ulico. To je tudi v skladu z dolgoročnim programom razvoja turizma v občini Kamnik. Predlog srednjeročnega plana predvideva tudi ureditev poslovnih in parkirnih prostorov za Alpetour (uslužnostna cona; južno od veterinarskega zavoda Domžale-Kamnik) R. G. Kako smo gospodarili v prvem polletju Srečanje borcev kamniškega bataljona Na predvečer praznika Krajevne skupnosti Radomlje bo v soboto, 26. julija 1986, srečanje borcev Kamniškega bataljona, ki je obstojal od julija 1941 do vključitve v Šlandrovo brigado avgusta 1943. Ob 18. uri bo v Domu kulture v Radomljah slavnostna seja skupščine KS s kulturnim programom, v katerem bo sodelovala Mengeška godba in pevski zbor iz Radomelj. Slovesnost se bo nadaljevala pri spomeniku, nato pa bo tovariško srečanje borcev Kamniškega bataljona. Vabljeni so tudi broci ostalih enot in medvojni aktivist OF. * Posebnih vabil ne bo. Odbor skupnosti borcev Kamniškega bataljona Poletje je za mnoge čas dopustov, sproščenega počtnikovanja na morju, v hribih ali doma, kjer si nabiramo novih moči za nadaljnje delo. Za OO ZSS in njegove organe pa to poletje ni čas za dopuste, ampak za akcijo, da bi prebrodili nastale težave in uskladili gospodarske tokove z resolucijo. V ta namen je OS ZSS Kamnik sklical tudi posvet predsednikov OO ZSS in predsednikov konferenc OO ZSS, da bi uskladili obravnavo poslovnih poročil in vodenje razprav o polletnih obračunih v OZD za leto 1986. Iz poslovnega poročila mora izhajati: - ali so doseženi rezultati gospodarjenja skladni z resolucij-skimi predvidevanji oz. planskimi opredelitvami OZD? Kako v OZD, ki posluje z izgubo ali motnjami, uresničujejo sanacijske oz. predsanacijske, programe? - kakšno je razmerje med OD in akumulacijo v dohodku (slabše - boljše) in kaj je vzrok za spremembe tega razmerja? - v kolikšni meri je doseženi dohodek rezultat večje proizvodnje, višje produktivnosti, boljše- ga izrabljanja proizvodnih zmogljivosti, boljšega izkoriščanja surovin in repromateriala, boljše kvalitete proizvodov, racionalnejše organizacije dela in poslovanja, racionalnejšega koriščenja obratovalnega časa, uvajanja ve-čizmenskega dela, boljše delovne discipline, zmanjšanje neproduktivne režije in produktivnejšega zaposlovanja itd., in v kolikšni meri rezultat povečanja cen? - v kolikšni meri je doseženi dohodek rezultat naložb (v posodabljanju opreme, tehnologije, informatike itd.), pri tem pa je treba delavcem pojasniti, kakšne obveznosti imajo iz naslova združevanja dela in sredstev za krepitev materialne osnove dela? - koliko je doseženi dohodek rezultat uveljavljanja lastnega znanja in inovacij? - v kolikšni meri je doseženi dohodek rezultat izvoza? Če se OZD ne vključuje v blagovno menjavo s tujino, je treba delavcem pojasniti, zakaj OZD ni vključena v izvoz in kakšne so njene možnosti za to, da postane izvoznik? - ali so doseženi dohodek razporejali v skladu z družbenimi usmeritvami? - kako je s samoupravno organiziranostjo in združevanjem dela in sredstev ter kakšni so rezultati gospodarjenja z delom dohodka, ki so ga združevali z drugimi delavci v vseh oblikah združevanja in povezovanja združenega dela (DO, SOZD, banka, zavarovalnica, SIS materialne proizvodnje, skupne naložbe, pospeševanje izvoza itd.)? - kakšni so dosežki pri uveljavljanju delitve po delu in rezultatih dela? Ali so ustrezneje vrednotili proizvodno in kreativno delo in delo v težjih delovnih razmerah in ali je sistem OD spodbujal delavce za zmanjšanje gmotnih stroškov? - kakšen je likvidnostni položaj tozd in na kakšen način so zagotavljali sredstva za izplačilo OD ter kaj je bilo storjenega za kreditno neodvisnost in krepitev akumulativne sposobnosti ter razbremenitev dohodka sploh? - kakšno je razmerje med pozitivnimi in negativnimi obrestmi OZD? - ali so stalno ugotavljali socialni položaj delavcev in ukrepali tako, da bi bila socialna in materialna varnost njihovih družin zagotovljena z osebnim dohodkom ter vzajemnostjo in solidarnostjo? - opredelitev nadaljnjih aktivnosti v TOZD, oz. DO glede na že sprejete in predvidene ukrepe na ravni zvezne, republiške in občinske skupščine do 31. 12. 1986. Ta posvet pa ni bil namenjen le obravnani polletnih rezultatov gospodarjenja OZD, ampak tudi vsebinskemu pristopu k obravnavi predloga družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986-1990 ter pripravi delegatov za sejo skupščine. OS ZSS je opozoril osnovne organizacije ZSS tudi na sklepčnost zbora združenega dela, kajti nesklepčnost bi pomenila veliko škodo, tako za občino, predvsem pa za združeno delo pri izvajanju nadaljnjih nalog, ki so našega skupnega pomena. - o načinu vodenja javne razprave o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu, - o vodenju razprave o osnutku samoupravnega sporazuma o novoletnem praznovanju otrok v občini Kamnik, - da o OO ZSS in drugi organi izdelajo analizo in dajo pobude za izboljšanje stanja na področju varovanja družbenega premoženja, - in o organiziranju razprave o problematiki družbeno-eko-nomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva. BOŽIDAR SPRUK Kakšna bo usoda črnanske jame Brez večje in boljše proizvodnje tudi osebni dohodek ne bo višji Čeprav je referendum, na katerem so v Rudniku kaolina in kalcita v petek, 11. julija, sprejemali samoupravne splošne akte in med njimi tudi pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo uspel, pa je jasno, da nagrajevanje ne more biti boljše, če ne bo boljših rezultatov dela. Tudi prekinitev dela ne more odpreti zlate jame. Delavci obrata Jama v tozdu Kaolin so to neposredo po plačilnem dnevu sicer storili in zahtevali 25 odstotno povečanje osebnih dohodkov. S tem so morda le pospešili sprejemanje novih pravilnikov o nagrajevanju, o nadaljnji usodi Kaolina pa bo odločala le kakovost izkopane rude - kaolina in interes njegovih odjemalcev, uporabnikov. Drugače rečeno, o usodi rudnika se je treba pogovarjati predvsem v okviru sozda Slovenijapapir, ne pa, da se o usodi te redke surovine v Jugoslaviji - kaolina, ki ga trenutno slovenski papirni-čarji večino uvažajo, pogovarjamo le v občini, in s tem v zvezi tudi, kako z družbeno pomočjo končno rešiti problem črnanskih »knapov«. Kot že rečeno, zlate jame rudarji v aprilu niso »prištrajkali«, na piano pa so ponovno spravili nešteto nepravilnosti, ki jih je treba čimprej rešiti. Med njimi so še vedno slaba organizacija dela, neustrezna kvalifikacijska sestava (mnogim je delo v tozdu le odskočna deska za delovne organizacije z višjimi osebnimi dohodki), sorazmerno nizek osebni dohodek, še ne sprejeti pravilnik (aprila!) o delitvi osebnih dohodkov, povečane cene prehrane v Planinki in višina najemnine v samskem domu. Rudarji so k temu dodali še nepravilnosti v obratu Jama. Moti jih zlasti to, da je evidenca navzočnosti še vedno pomanjkljiva, mnogi zato lahko dobijo jamski dodatek tudi brez dela. Vodja rudarskega obrata je povedal, da so sedaj spremenjene tudi razmere, v katerih rudarji delajo. V vzhodnem delu jame je delo precej bolj naporno kot v zahodnem, predvsem zaradi večjih količin vode in povečanega vzdrževanja. Zato po njegovem ni čudno, če so učinki dela manjši od načrtovanih. Strokovnjaki niso dovolj stimulirani, tudi tisti ne, ki delajo v najtežjih pogojih. Povišanje OD je odvisno od produktivnosti O problemih Rudnika kaolina in kalcita smo se pogovarjali z več sogovorniki. Med njimi je bil tudi kamniški pravobranilec samoupravljanja Franc Svetelj, ki je med drugim poudaril, da naj pravilnik in višina OD slonijo na ustvarjalnosti in rezultatih dela in ne le na povišanih cenah. Rudnik kaolina se ne more reševati s posebnimi družbenoekonomskimi ukrepi, kot se rešujejo rudniki premoga, ampak preko dogovora o dohodkovni povezanosti v sozdu Slovenijapapir, ki naj v svojem srednjeročnem planu jasno opredeli perspektive tozda Kaolin. O aprilski prekinitvi dela pa nam je Franc Svetelj dejal, da 'je potrebno ugotoviti, zakaj sindikat v takih primerih ne uredi stvari po samoupravni poti. Tudi na družbenega pravobranilca se rudarji pred »štrajkom« nišo Obrnili. 638. člena Zakona o združenem delu namreč predvideva, da naj delavci v primeru nevarnosti prekinitve deia obvestijo občinske družbenopolitične organizacije, ki o tem sestavijo poseben odbor in s pogovori v delovni organizaciji skušajo rešiti nastale probleme. Zakaj se v takih situacijah delavci ne uberejo te samoupravne poti? Ali menijo, da zakon te problematike ne rešuje dobro? Zakaj je potrebna prekinitev dela, ki vedno pomeni tudi na in kalcita praktično životarimo že dvajset let, vodstvo se neprestano menja. Skrajni čas je, da se nekaj premakne. Jasno pa je, da bo Slovenijapapir plačal le kakovosten kaolin,« je povedal Vlado Hlastec, ki je že devetnajst let rudar v Kaolinu, trenutno pa je tudi predsednik njegove osnovne organizacije sindikata. Pred vhodom v jamo smo ustavili tudi Antona Mezga, geoioga-jamomerca v Jami. Povedal je, da je z novim pravilnikom zadovoljen, saj so ta pravila delitve pravičnejša od prejšnjih. O »štrajku« meni, da je to »zakon džungle«, da so druge poti za reševanje sporov v kolektivu. In še to, je dejal, če ni denarja, ni kaj deliti. Je pa res, da naši rudarji delajo v izjemno težkih razmerah. Vzhodni del jame je teže dostopen, več je vode in brozge, tudi jamski pritisk je povečan. Zaradi več vzdrževalnih del je tudi več neproduktivnega dela in zato manjša storilnost. Kljub vse- Geolog-jamomerec pred vhodom v jamo mu pa, dvajset let sem že v jami in ne bi šel drugam. Srečno! Kot je dejal direktor delovne organizacije Štefan Ungar, bodo do jeseni posodobili separacijo in tako zagotovili kakovostnejši kaolin, ki bi lahko konkuriral češkemu - tega sedaj uvažajo slovenski papirničarji. Tudi novi, nedavno sprejeti pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke so naravnali na plansko maso dohodka, s katerim razpolagajo. V pravilniku je jamski dodatek ostal, kot v drugih rudnikih, novost pa je višinski dodatek (1/3 jamskega dodatka) za tozd Kalcit. Iz pravilnika so črtali dodatek na prisotnost in pravočasno prihajanje na delo. Z vodstvom sozda Slovenijapapir je sedaj dogovorjeno, da se Z Janezom Humarjem o 13. kongresu ZKJ Dogovorjeno bo treba tudi uresničiti družbeno škodo, šele pote se začnejo zbirati občinski funkcionarji in kaj hitro tudi najdejo najprimernejšo rešitev. Tone Istenič, predsednik občinskega sindikalnega sveta, je povedal nekaj o vlogi sindikata ob podobnih situacijah. Dan po prekinitvi dela v Rudniku so imeli izredno sejo predsedstva občinskega sindikalnega sveta, na kateri so podprli stališče, da prekinitev dela ni prava pot za reševanje sporov v delovni organizaciji. Na seji ustanovljena delovna skupina se je potem vključevala v pripravo in sprejem samoupravnih aktov s področja delitve osebnih dohodkov in pri tem zahtevala, da so samoupravni akti usklajeni s panožnimi sporazumi in da se uresničuje delitev po delu. Delovna skupina je pri tem tudi zadolžila osnovno organiaz-cijo sindiakta tozda Kaolin in konferenco osnovne organizacijo sindikata, da orgazirata javno razpravo in pojasnita delavcem vse novosti v novih pravilnikih o nagrajevanju. Na občinskem sindikalnem svetu torej pravijo, da preventivno niso mogli delovati, ker pred prekinitvijo ni bilo nikakršnih opozoril o kakršnihkoli nespora; zumih oziroma neposrednih povodih za prekinitev dela. Po besedah predsednika občinskega sindikalnega sveta pa je nerazrešena problematika iz leta 1985 sedaj postala le malo jasnejša. Začelo se je sistematično odpravljanje vzrokov tega stanja, ki izvira iz neurejene perspektive rudnika. Neurejeno je tudi samo razmerje med obema tozdoma v RKK. Zvezni ukrepi so rudarje spravili še v slabši položaj Zvezni izvršni svet je za vse prekoračitelje resolucijsko določene delitve (sredstva za OD ne smejo presegati sredstev za akumulacijo) določil sankcije (za prekoračitev odgovorne osebe plačajo od 100.000 do 250.000 dinarjev kazni, delovna organizacija pa od 500.000 do 5,000.000 dinarjev kazni), zato so črnanski rudarji še v slabšem položaju. Akumulacija v Kaolinu že sedaj ni bila zadostna, ZIS pa jim je zategnil pas še pri cenah. Jelenko Radovanovič, tehnični vodja obrata Jama je povedal, da so delavcem za 11 odstotkov dvignili osebne dohodke, kljub temu pa je po njegovem mnenju delo rudarjev še vedno premalo plačano, zlasti, če vemo, da so se iz zahodnega preselili v vzhodni, mokrejši del jame, kjer so pogoji dela še veliko težji, pa tudi vzdrževalnih del je sedaj več. »Na Jami je 115 zaposlenih. O novih pravilnikih so potekale razprave po izmenah, imeli smo tudi tri zbore delavcev in mislim, da so delavci z novim pravilnikom zadovoljni. Glede usode rudnika pa bi se v Slovenijapa-pirju lahko že zmenili, kakšne so njihove potrebe. Polletje bomo verjetno zaključili z izgubo. Vsako leto potekajo pogovori glede odjema rude. Naš rudnik je namreč edini, ki pridobiva papirniški kaolin v Jugoslaviji. Je tudi edini v Evropi z globinsko eksploatacijo. Letošnjega plana izkopa (280 ton dnevno) verjetno ne bomo mogli doseči. V sedanjih poslabšanih razmerah lahko izkopljemo le 230 ton rude dnevno,« je še povedal Jelenko Radovanovič. Brez tehničnega sektorja in raZVOJnega Oddelka Upokojenci Motnika in Špitaliča so se zbrali na družabnem srečanju pri Kekcu. Taka srečanja ni napredka! pripravijo vsako let« in pomenijo za upokojence veliko priložnost, da se med seboj še bolj spoznajo in stvari v zvezi z nadaljnjo usodo tozda Kaolin rešijo do konca leta v sporazumu z odjemalci kaolina - papirničaji, Trenutno pa se zanašajo na solidarnost v sozdu, ki naj bi pokrival cene kaolina do konca leta. V tem času pa morajo v tozdu Kaolin pridelati kaolin, ki bo primeren za papirno industrijo. ROMANA GRČAR Največjega zbora jugoslovanskih komunisatov - 13. kongresa ZKJ, ki je potekal od 25. do 28. junija 1986 v Beogradu, se je med 1455 delegati udeležil tudi Janez Humar iz Kamnika, zaposlen v Trgovskem podjetju KOČNA. Po vrnitvi iz Beograda se je rad .odzval našemu vabilu, naj strne svoje vtise s tega pomembnega srečanja komunistov. Janez Humar na kongres ni šel praznih rok. Temeljito je pripravil svoj prispevek k razpravi. Vsebina njegove razprave se je seveda nanašala na probleme razvoja trgovine, še posebej na vprašanje, kako zagotoviti v tej panogi gospodarstva višjo akumulacijo z boljšim medsebojnim povezovanjem same trgovine in trgovine s proizvodnjo. Pri tem seveda ni ostajal pri splošnih načelnih parolah, pač je izhajal iz ocene stanja, v katerem se nahaja trgovina na kamniškem in domžalskem območju in prednosti, ki bi jih prineslo eventualno tesnejše povezovanje KOČNE in domžalskega NAPREDKA. Ne moremo pričakovati, da bo večino naših problemov rešil lahko nekdo zunaj nas. če se sami ne bomo bolj potrudili, je poudaril. Ker se je v komisiji za družbeno gospodarski razvoj, v kateri je sodeloval naš delegat, prijavilo več kot 300 delegatov, se jih je za govorniškim pultom lahko zvrstilo le polovica, ostali pa so oddali pisne razprave. Med njimi je oil tudi Janez Humar. »Videl sem,, da ni potrebno vztrajati pri ustni razpravi«, pravi, »saj je vse razprave komisija za pripravo resolucije preučila. Seveda pa so bili tudi delegati, ki so vztrajali, da so ustno posre- dovali svoja mnenja in stališča. Med temi je bilo veliko delegatov - kmetijskih proizvajalcev. Videti je bilo, da se srečujejo z velikimi težavami in problemi, ki jih povzročajo negotovi pogoji pri razvoju kmetijstva. Ko sem svojega soseda, delegata s kmetijskega področja vprašal, če bo oddal svojo razpravo, mi je dejal, da ne more, ker so ga v njegovi občini tako zavezali,« pravi Janez. Pri sicer zelo raznoliki razpravi in številnih predlogih je imel Štefan Korošec, ki je zadnji dan ob 11. uri zvečer povzemal razpravo v naši komisiji, zelo težko delo. Moram reči, da mu je to kar dobro uspelo. Še posebej pa velja to za Milana Kučana, ki je zadnji dan kongresa podajal obrazložitve resolucij. Delegati so s ploskanjem večkrat prekinili njegovo podajanje in s tem izrazili podporo predlogom.« Na vprašanje, kakšen je bil po njegovem mnenju delež slovenskih delegatov na kongresu Janez Humar meni, da je bilo veliko stališč in predlogov zajetih v kongresne resolucije.« Mislim, da je bilo,res upoštevano predvsem načelo kvalitete predloga, ne pa, kdo je ta predlog dal. Največji vtis je name naredilo dejstvo, da smo se ob različnih stališčih in mnenjih na kongresu uspeli dogovoriti za skupno usmeritev komunistov pri reševanju naših težav in problerfiov. Čeprav je delo kongresa potekalo praktično od jutra do poznega večera, so delegati vendarle imeli priložnost se srečati med seboj tudi zunaj kongresne dvorane. Tako so slovenski delegati obiskali Novi Sad in Petrovara-dinsko trdnjavo, srečali pa so se tudi v beograjskem domu JLA z najstarejšimi slovenskimi komunisti - revolucionarji, ki so kot gostje sodelovali na kongresu. In kakšne naloge vas čakajo po kongresu? # »Svoje poročilo sem že podal na seji kamniškega komiteja ZKS, odzval se bom tudi vabilu iz Domžal. Kot sekretar osnovne organizacije v KOČNI, bom svoje izkušnje s kongresa prenesel in praktično uporabil pri družbenopolitičnem delu v naši osnovni organizaciji ZK. Zavzeti se bomo morali za to, da bomo vsak v svojem okolju sprejete dogovore tudi čimpreje uresničili. Sclc tako bo 13. kongres ZKJ dosegel svoj namen.« F. S. Kamniški občan tudi letos avgusta ne bo izhajal, naslednja številka naj bi predvidoma izšla 8. septembra. Vsem našim bralcem in sodelavcem želimo prijeten avgust, kjerkoli ga boste preživeli, delovno ali počitniško. UREDNIŠTVO Kakovost rude je vsekakor treba izboljšati: »V Rudniku kaoli- pogovorijo o svojem delu in življenju. M. S OPRAVIČILO V prešnji številki Kamniškega občana so bile vse objavljene fotografije ne-kakovostne, zelo temne. Vzrok za to ni bila slaba kakovost fotografij, pač pa redna vzdrževalna dela na strojih v tiskarni. Prosimo za razumevanje bralce in tudi avtorjev fotografij. Uredništvo 9%A Zaupanje in sodelovanje je pogoj dobrega dela Krajevna skupnost Godit spada tako po velikosti, meri le dobrih 800 ha, kakor po številu prebivalstva, okrog 630 jih je, med manjše KS v naši občini. Meji na KS Črna, Kamniška Bistrica in Mekinje. Največ ljudi se preživlja z delom v bližnji industriji, kmetijstvo in obrt pa prinašata le manjši del narodnega dohodka. V krajevni skupnosti so vasi Godič, Brezje, Vodice in Kršič, ki so med seboj dobro in tesno povezane ne zgolj zaradi podobnih problemov, ampak predvsem zaradi sorodnih interesov, ' ki jih sporazumno in uspešno rešujejo. sodelovanja z ljudmi in o njihovem vključevanju v skupne akcije. Rezultati takega dela so v zadnjih letih naslednji: - uredili so vodovodno napeljavo. Vsa gospodinjstva imajo dovolj zdrave in pitne vode. Imajo lastno zajetne vode, kar so rešili skupaj s KS Kamniška Bistrica, - imajo kar dobro cestno povezavo, čeprav z rezultati niso povsem zadovoljni, asfaltirana je le glavna cesta; dobro je električno omrežje in javna razsvetljava, - vsaj za silo imajo rešeno telefonsko napeljavo z 18 telefoni jevni skupnosti zastavili, so tudi dosledno izpolnjevali, zato krajani zaupajo v svojo krajevno skupnost in so pripravljeni še na novo sodelovanje. Vsi krajani neposredno čutijo koristi takega dela. Poštenost dela in krepitev zaupanja je temelj uspešnega sedanjega, pa tudi bodočega dela, trdita oba sogovornika. Med osrednje naloge, ki jih morajo uresničiti, pa uvrščajo predvsem: - asfaltiranje vaških cest in odcepov, zlasti ceste proti Brezjam - gradnjo pločnika v zgornjem delu Godiča, '..,7? WiWt\ Sogovornika, Tone Podjed, predsednik sveta KS in Ivan Ko-sirnik, predsednik KO SZDL, sta v zanimivem pogovoru povedala obilico zanimivosti. Območje KS je deloma hribovito, deloma ravninsko. Gozd in pašniki pokrivajo 2/3, obdelovalna zemlja pa 1/3 območja krajevne skupnosti. S kmetijstvom se preživlja malo krajanov, mnogim pa pomeni le dopolnilno delo. Čistih kmetov je deset, zaščitenih kmetij pa 22. Na obdelovalni zemlji uspeva koruza, krompir, pa tudi žito. Močno je razvita živinoreja, ki pomeni glavni vir dohodka iz kmetijstva. Tržnih viškov v živinoreji je kar precej, v poljščinah pa nekoliko manj. Zelo uspešni so pri oddaji mleka. Dnevno ga zberejo 700 do 800 litrov. Kmetije brez gozdov bi se le stežka preživljale, zlasti to velja za hribovito območje. Velik del aktivnega prebivalstva, kar dobro tretjino vseh ljudi krajevne skupnosti Godič je zaposlen v delovnih in drugih organizacijah v Kamniku in bližnji okolici. Sogovornika sta govorila o delu krajevne skupnosti, o načinu in javfto govorilnico. S telefoni so povezana vsa naselja, - problem pokopališča dobro rešuje skupaj s KS Kamniška Bistrica, - zgradili so Dom krajevne skupnosti v Godiču v letu 1985 (pri tem niso pozabili povedati, da so naleteli na polno razumevanje v Kočni, Kamnik). Imajo zelo lepe prostore, kjer se odvija vrsta aktivnosti. Dom je v resnici postal središče vsega družbeno političnega življenja v tej KS. V domu je poleg večje dvorane še več manjših prostorov, tako da ima vsaka organizacija ali društvo vsestranske možnosti dela. Za realizacijo teh, pa še vrsto drugih nalog, je bilo potrebno zbrati znatna finančna sredstva, poleg prostovoljnega dela, ki ga krajani rade volje opravljajo pri vsaki skupni akciji. Ocenjujejo, da je bil vsak porabljen družbeni dinar bogato obrestovan in oplemeniten, vsaj trikratno, v različnih oblikah (osebni prispevki, delovni prispevek, prispevki v materialu itd.). Vrednost na ta način opravljenih del znatno presega vsa pričakovanja, menijo pa, da je to razumljivo in logično. Naloge, ki so si jih v kra- - rekonstrukcijo vodovodnega omrežja, ki je v upravljanju KS Godič in Kam. Bistrica, - dograditev mrliške vežice skupaj s sosednjo KS - v bodočnosti razmišljajo o kanalizaciji - pa še to in ono: želja in potreb ne zmanjka. Poudarjajo, da bodo sprejeli le tiste naloge, ki jih bodo sposobni tudi v celoti izpeljati. V krajevni skupnosti Godič nimajo ne šole ne trgovine ali pošte, otroškega vrtca ali drugih ustanov, pa so z delom teh v sosednji krajevni skupnosti povsem zadovoljni. Sploh, poudarjajo, so odnosi s KS Kamniška Bistrica zelo dobri in jim tako sodelovanje v celoti ustreza. Prav zaradi takega pristopa do skupnih vprašanj imajo vrstov zadev, ki jih uspešo skupaj rešujejo recimo, na področju mladinskega dela, zveze borcev, zveze komunistov, ljudske obrambe, športa, gasilstva in turizma. Imajo skupen krajevni praznik 9. junija v spomin padlemu partizanu Juriju Libniku. Imajo svoje kulturno društvo, v okviru katerega uspešno deluje pevski zbor. Delovanje organov krajevne skupnosti je po oceni sogovornikov dobro. Svet krajevne skupnosti (skupščine nimajo) je sestavljen iz predstavnikov vseh vasi. Svet je nenehno v stikih s krajani, pri tem je zelo prizadevna organizacija SZDL, zato je vprašanja, ki se porajajo, pa tudi načrtovane naloge, lahko reševati in uresničevati. Za posamezne odgovornejše naloge imenujejo komisije. V zadnjih letih je uspešno deloval tudi poravnalni svet. Letošnje volitve so uspešno izpeljali, izglasovali so 2% samoprispevek, ki jim bo tudi v prihodnje predstavljal najpomembnejši finačni vir. V tekočem letu računajo, da bodo zbrali okrog štiri milijone dinarjev. Za sodelovanje z občinsko skupščino imajo posebno delegacijo za zbor krajevnih skupnosti, za sodelovanje z interesnimi skupnostmi pa imajo tudi samostojno delegacijo; upajo, da bo slednja uspešnejša pri delu kot je bila prejšnja, ki je bila skupna za dve KS. Poudarjajo, da si želijo uspešnega sodelovanja tudi v prihodnje z občinsko skupščino, še posebej pa s strokovnimi službami. Z dosedanjim delom so zelo zadovoljni, zato so prepričani, da bo tako tudi v prihodnje,zlasti pri reševanju določenih konkretnih vprašanj. Tovariša Podjed in Kosirnik menita, da mora teči razvoj krajevnih skupnosti v tej dolinoi, skladno ker se bo s tem tudi krepilo in utrjevalo zaupanje med KS in krajani teh KS. To pa je po njunem mnenju prav gotovo koristno za celotno družbeno skupnost. Ob občinskem prazniku krajani KS Godič čestitajo vsem občanom in jim želijo v prihodnje še več uspešnega dela, zlasti v utrjevanju enotnega dela v krajevnih skupnostih. STANE SIMŠIČ Solidarnost Utokovih delavcev V času razpisa posojila za zaposlovanje v SR Bosni in Hercegovini so se Utokovi delavci aktivno vključili v akcijo, ki je imela cilj - »odpiranje novih delovnih mest«. Višina posojila je različna, pač glede na možnosti posameznikov in se giblje od 3.000 do 58.000 dinarjev. Vsekakor je višina posojila pomembna v skupnem znesku za reševanje problemov zaposlovanja v tej bratski republiki. Še bolj pomembna pa je pripravljenost za skupno in solidarno reševanje problemov. V Utoku je vpisanih skupaj 2.635.000 dinarjev. Najbrž ne bo odveč pripomniti, da bi tovrstna akcija morala biti vse-jugoslovanska, saj problemov z zaposlovanjem nima le ta republika. Večerni list - Doboj je ob vpisu posojila zapisal, da z omenjenim primerom »ni vpisan le denar, temveč tudi primer delavske solidarnosti in zavesti, ki ne pozna medrepubliških meja in nasprotij«. T. M. 3. julij - praznik rudarjev V rudarskih revirjih se je 3. julija 1934 začela velika gladovna stavka. Rudarji so ostali v rovih in jih niso hoteli zapustiti, ko je prišla nova izmena. V rovih niso delali, odklanjali so hrano, ki so jim jo prinašale njihove žene ah' matere. Stavkalo je 1300 rudarjev. Bili so zelo disciplinirani in enotni. Njihovo vedenje je presenetilo tako trboveljsko premo-gokopno družbo (TPD) kot vlado, ki je na pogajanjih zaman poskušala pomiriti rudarje. TPD je morala obljubiti, da bo izplačevala enake mezde in da ne bo odpuščala delavcev. To je bila velika zmaga rudarjev. Uspeh je bil pomemben tudi zato, ker so zmagali ob najhujšem policijskem terorju in se niso ustrašili sile. V spomin na ta pomemben dogodek slovenski rudarji vsako leto proslavijo 3. julij kot svoj praznik. Rudnik kaolina Črna je svojim rudarjem organiziral proslavljanje na igrišču pri OŠ Kamniškega bataljona Stranje. Narava dela zahteva od rudarja nadčloveške napore, ki izčrpavajo njihove fizične in psihične spo- sobnosti. Pa kljub temu nekateri od njih vztrajajo pri tem delu tudi več kot 30 let. Letošnja udeležba rudarjev in njihovih žena na uradnem delu praznovanja je najbrž marsikoga razočarala. Tovariš Jože Klene je v pozdravnem govoru govoril o razvoju in delovanju Rudnika kaolina in kalcita Črna: »Že leta 1950 je v rudniku delalo okrog 150 rudarjev, njihovo število je iz leta v leto naraščalo. Hkrati pa so naraščale tudi težave, ki jih do danes nismo uspeli rešiti. Znano je, da nas že nekaj let pestijo velike finančne težave, zastarela oprema in tehnologija proizvodnje, največji problem pa je ekološke narave. Zato se bodo naše moči v naslednjem planskem obdobju usmerile k novemu načinu separiranja, v proizvodnji kalcita pa bo potrebno posodobiti proizvodnjo, saj je to tudi hud ekološki problem KS. Črna, Kamniška Bistrica in Godič,« je povedal tovariš Klene. Direktor Rudnika kaolina in kalcita Črna, Štefan Ungar, je nato podelil priznanja sodelavcem, ki so s svojim delom in aktivnostjo še posebej prispevali k večji produktivnosti. Priznanje so prejeli: Anton Hribar, Jožica Kadura in Jože Kregar. Spomnili so se tudi rudarjev, ki so neutrudno delali v rudniku vse do upokojitve: Boža Spruk, Beno Hribar, Peter Balantič, Anton Bodlaj, Ivan Kukučka in Ivan Dolinšek. Priznanje za 10, 20 in 30 let dela pa je prejelo kar 38 rudarjev. Kulturni program je najbrž marsikoga razočaral. Obsegal je le tri pevske točke moškega pevskega zbora Svoboda Črna pod vodstvom Karle Urh. Rudarji si zaslužijo malo več pozornosti, kajne? Lepši sprejem, majhen nageljček in pestrejši kulturni program pa ne bi zahteval večjih finančnih sredstev. Srečno! SABINA BARAKOVIČ Gremo pod marele na pijačo Že lani smo se v poletnih mesecih na Titovem trgu lahko ohladili in odžejali pod pisanimi marelami. Nekako je že kazalo, da letos ne bomo deležni te radosti in dobre turistične ponudbe, pa se je zbudila dobra stara »Kočna« in dokazala, da je sposobna nekaj storiti za svoje dobro (takle šank s pisanimi mizicami in marelami kljub vsemu kar dobro »nese*, sploh pa ob dejstvu, da je vedno dovolj ljudi zaradi razmeroma nizkih cen pijače) in za dobro Kamničanov in turistov, ki poleg spomeniške zaščitenih hiš od zaprtega mestnega jedra nimajo kaj veliko druge ponudbe. Dopustniško mrtvilo in čas za malo bolj sproščeno preživljanje poletnih mesecev nameravajo v Kočni popestriti tudi s kulturnim programom, ki se bo ob koncu tedna odvijal na Titovem trgu. Tako so predvideni nastopi folklornih skupin, raznih ansamblov za ples, gasilske godbe iz Stranj, pevskih zborov, pripravi- la pa bodo tudi modne revije. (Program je dober, vprašanje je le, zakaj je sredi julija samo na papirju oziroma v glavah sicer prizadevnih organizatorjev iz Kočne). Zaenkrat je poleg osvežitve s pijačo v senčki pod Slovi-novo rdečo marelo in prijetnih zvokov (kakor za koga!) glasbe, ki še z zvočnimi signali, včasih kar preglasnimi, opozarja Kam-ničane, da se tu nekaj dogaja, mogoče vsak četrtek poizkušati izdelke Kočninih dobaviteljev (prejšnji teden so bili to vinarji, Meso Kamnik, predviden imajo še Etin program, Fructalove pijače, Radensko in izdelke iz Žita). To so torej Kočnine četrtkove degustacije (od 10. do 12. ure in popoldan od 17. do 18. ure). V tem mesecu nameravajo v kot pri Delikatesi postaviti že žar, meso z žara pa bo mogoče naročiti predvidoma le ob koncu tedna v večernih urah. Med pisanimi marelami Kam-ničanom skušajo kar najbolje postreči študenti, ki bodo prek študentskega servisa, ta se je povezal s Kočno, takoj nekaj zaslužili za počitnice na morju ali kje drugje. V Kočni pravijo, da so priročni in skušajo kar najbolje ustreči gostom. Pod Delikatesnimi arkadami pa lahko dobite tudi sladoled, sadno kupo in ledeno kavo slaščičarja Sulejmana Azbija. V Kočni so poskrbeli tudi za kolesarje, saj so kupili nekaj stojal za kolesa in jih namestili na Titovem trgu. Šank in ostala oprema'je Kočno stala šeststo starih milijonov. Šank, ki ga nameravajo za drugo leto z letošnjim dobičkom od poslovanja povečati, obratuje od dvanajstega junija, odprt pa bo tja do konca septembra vsak dai od 9. do 22. ure. Poleg obnove Delikatese bo morala Kočna drugo sezono poskrbeti tudi z;, boljše sanitarije, saj tiste, ki so na razpolago sedaj, komaj še služijo svojemu namenu. ROMANA GRČAR Dežurstva trgovin Tokrat objavljamo dežurstva vse do začetka septembra, in sicer bodo trgovine na soboto odprte od 7. do 19. ure, na nedeljo pa od 8. do 11. ure: 26. 7. dežu-rajo Bakovnik in Duplica, 27. 7. Bakovnik, 2. 8. Emona. Šmarca, Moste, 3.8. Emona, 9. 8. Metka, Duplica, 10. 8. Metka, 16. 8. Market, Šmarca, Moste, Stranje, 17. 8. Market, 23. 8. Zaprice, Duplica, 24.8. Zaprice, 30. 8. Bakovnik, Šmarca,Moste, 31. 8. Bakovnik, 6. 9. Emona, Duplica, 7. 9. Emona. Kam na dopust DRAGICA KOVAČIĆ SprvhodH sem se po Kamniku in nekaj občanov vprašal, kam ka-nijo ili na dopust, koliko mislijo potrošiti v teh stabilizacijskih časih. Poglejmo kakšne načrte imajo! Dragica Kovačič Skupaj s fantom bova šla na morje. Kampirala bova na Rabu. To je bolj stabilizacijsko. Sama bova kuhala, no, pa saj na morju za hrano skoraj ni časa. Glavni strošek bo zagotovo bencin, ker greva z avtom. Mislim, da ne bova zapravila več kot štirideset tisočakov. Tudi z malo denarja lahko preživiš čudovit dopust. Štefan Repanšek Letos sem se odločil, da na morje ne grem. Hoteli so predragi, za prikolico sem že prestar, počitniški domovi pa so polni. Čeprav imam še kar dobro pokojnino, je morje zame ŠTEFAN REPANŠEK DANICA DOBOVŠEK VESELICA OB OBČINSKEM PRAZNIKU bo v soboto, 26. julija s pričetkom ob 18. uri in bo trajala do 2. ure zjutraj na Trgu prijateljstva (za Malograjskim dvorom). Zabaval vas bo ansambel OBVEZNA SMER (»Srce je popotnik...«). Za hrano in pijačo je poskrbljeno. Vljudno vabljeni, prijetno se boste počutili. Vabi vas organizator: KOČNA KAMNIK JANEZ HRIBOVŠEK trikrat predrago. Za nekaj dni bom šel na Koroško sedlo, kjer bom pomagal graditi novi dom. Tudi doma moram postoriti nekaj zidarskih del. Janez Hribovšek Na morje bom šel za dan vstaje. Novigrad je kar blizu, sestra pa pozna nekaj ljudi v Pineti. zato verjetno ne bom veliko zapravil. Glavni strošek bodo »di-skači«. pa tudi kakšna punca lahko pride vmes. Letos sem že bil štiri dni v Piranu skupaj s starši. Zapravil sem le pet tisočakov. Tudi avgusta nameravam iti na morje, če mi bo kolega posodil šotor in če bo zadosti cvenka. Mladega človeka stabilizacija ne prizadane toliko, imam tudi štipendijo. Menim, da bo moj proračun vzdržal. Danica Dobovšek Ker nimam denarja, bom ves dopust doma, le za kakšen dan Modna trgovinica za mlade Kamnik je že nekaj Časa bogatejši še /,i eno lično trgovinico, ki je v zaprtem delu mesta (butika je na Kidričevi, poleg Slovenijašporta) še bolj popestiila ponudbo modnih oblačil. »Kamničani so očitno zelo zadržani ljudje', saj jih. po opazovanju sodeč, oblačila in modni dodatki zanimajo (pisana oblačila so vsekakor paša za oči. seveda ne vedno tudi za denarnice), vendar se nikakor'ne navadijo vstopiti v trgovinico, povprašati za to ali ono stvar, za eene, modele in barve, ki |ili mi.m Nikakor si tudi ne upajo, če je 10 pra\,i oblačilo, ki jim je všeč, če niso prepričan; Treba jih bo odv. niti malo neroi pripovedoval Tkavc. I -stojno ' se je p» zadaj, takoj kaj Vsekakor dekle, zato modnih željah ke miselnosti. sa| [11 i m obleko, četudi |> lorda še na razpolago. ..-■eda zu to. pomeriti ga bodo tudi kupili, i i veleblagovnicah ni ne vzamejo." nam je ii dna oblikovalka in lastnica trgovinice Sonja nčani šoli za oblikovanje odločila za samo-. ovo pomočjo odprla butik preselila iz rodnega M rudi šivalni stroj, tako da ri ali kako drugače prila i i 'meniti, da je Sonja zeli, ■umno vstopite in se z nji bo le mogoče, vam bo ustregla v Kamniku, kamor /nia. Pravi, da ima strankam lahko kar ili njihovemu okusu, prijetno in zgovorno ■ pogovorite o vaših JANA SPRUK se bomo podali na izlet v planine, na morje pa nikakor ne. Ker sem sama z otrokoma, me je stabilizacija močno privila. Otroka bosta sicer šla na morje, mlajša s teto, starejša pa kar sama. i Jana Spruk Teden počitnic bom preživela v Umagu skupaj s fantom, naknadno bom šla mogoče še malo V hribe. Zapravila ne bom veliko, le kakšen milijon (seveda star). V teh letih mi stabilizacija še ni prišla do živega. Lahko si privoščim dopust, ki bo sicer kratek, vendar prijeten, kljub malo tanjši denarnici. TEKST IN FOTO: DAMJAN GLADEK Turizem smo ljudje! Zadnje leto ali dve lahko v Kamniku opazimo več turistov, še posebej tujih. Največkrat kampirajo v avtokampu pri gostilni Pod skalco ali obiščejo Veliko planino. V Kamniku imamo res veliko znamenitosti, kijih lahko pokažemo tujcu. Jugoslaviji sicer vsi priznavajo, da ima odlične pogoje za turizem, vendar pristavljajo, da so ljudje slabost našega turizma. Zato je turistična akcija — Slovenija moja dežela in geslo — Turizem smo ljudje, še kako dobrodošla. V mestu sem prestregel mlad par z nahrbtnikoma na ramah. Radovednost mi toliko časa ni dala miru, dokler ju nisem povprašal, odkod prihajata. Prijazno sta mi odgovorila, da sta Rinke in Moniq iz Nizozemske, točneje iz Rot-terdama. Takoj sta pristala na krajši pogovor, ker sta imela še nekaj časa od odhoda vlaka. Večinoma je odgovarjal zgovornejši Rinke. - Sta prvič v Jugoslaviji in kako vama je všeč? »V Jugoslaviji sva prvič. Zelo, zelo se razlikuje od Nizozemske, od koder sva doma. Vaša dežela ima drugačno pokrajino, vreme in še posebej ljudi. Nič kaj prijazni niso, takoj ti dajo vedeti, da si tujec. Zelo pa nama je všeč domačnost vaših gostiln.« - Koliko časa bosta preživela v Jugoslaviji? »Kake tri tedne. Obiskala sva več krajev. Najprej Maribor, do koder naju je pripeljal avtobus, potem sva potovala z vlakom do Ljubljane, pa do Reke in Bleda, Kamnik nama, je zadnja postaja pred odhodom domov. Tu sva preživela pet krasnih dni.« - Kaj vse sta obiskala v Kamniku in njegovi bližnji okolici? »Ogledala sva si mesto, šla sva v Kamniško Bistrico in na Veliko planino. Zelo nama je bilo všeč. V vaš konec sva prišla takorekoč samo zaradi Kamniške Bistrice. Rada imava naravo.« Seveda sem ju vprašal tudi, koliko sta zapravila v teh treh tednih potovanja po Jugoslaviji. Rinke (prej je povedal, da študira ekonomijo) je na hitro seštel stroške v svoji ekonomski »glavi«. No, le kakih •toč, mogoče tisoč dvesto nemških mark, več zagotovo ne. Pri vas je vse smešno poceni.« Ko sem mu povedal, koliko zasluži pri nas delavec v tovarni, se ni več smejal glede cen, saj mu je bilo jasno, da za Jugoslovana ni ravno poceni. - Se še kdaj vrneta v Jugoslavijo? »Ne veva še, mogoče.« Našega pogovora je bilo konec, ker je prišel vlak in oba sta odmaširala proti vlaku in domov v rodno deželo.. O Jugoslaviji nista povedala nič novega. Kamničani pa smo lahko zvedeli, da nismo najbolj nadarjeni za turizem. Preveč računamo le na naravne danosti, zraven pa naredimo malo ali nič. Če že mlada človeka (oba sta študenta), kot sta Rinke in Moniq. nista zadovoljna z ljudmi, je zelo verjetno, da bodo starejši, zahtevnejši obiskovalci naše dežele še bolj nezadovoljni. Premalo se zavedamo gesla - Turizem smo ljudje, pa čeprav je napisana za vsakim vogalom. DAMJAN GLADEK RINKE IN MONIQ PRED ODHODOM IZ KAMNIKA Spomin na planinca Lada Goloba R. GRČ AR Lado Golob se je smrtno ponesrečil v planinah. Kratko sporočilo, za nepoznavalca vsakdanja vest, strašen udarec pa za družino in nenadomestljiva izguba za planinsko organizacijo, za naše planinsko društvo Kamnik. Razum težko dojema, da je še včeraj ves razigran in delaven danes legel v prerani grob. S preprostimi besedami je skoraj nemogoče opisati občutke, ki nas spreletavajo ob njegovem odhodu, saj ne moremo verjeti kruti resnici. Pa je le res. Ne bo se več vrnil, čeprav bi radi storili vse. da bi ga obvarovali in ohranili pri življenju. Rojen je bil 9. 9. 1937 in je živel v Kamniku. Izučil se je obrti, nadaljeval s šolanjem ob delu in postal ekonomski tehnik. Kljub napornemu in odgovornemu delu pa je Lado vedno našel čas za ustvarjalnost, našel čas za mnogokatera družbeno koristna opravila, zlasti pa se je z vsem srcem in žarom posvetil planinski in gasilski organizaciji. Planine je vzljubil že kot otrok. Od 17. leta dalje pa ga srečujemo med aktivnimi planinci, ko je sodeloval pri vsaki akciji, sodeloval pri reševanju številnih planinskih problemov. Ni se ustrašil nobenega napora, vedno je poprijel tam, kjer je bilo najtežje. Zaradi takih vrlin ga je planinsko društvo Kamnik kmalu uvrstilo med svoje najbolj prizadevne in marljive člane ter mu polno zaupalo. Sprejemal je vedno zahtevnejše in odgovornejše naloge. Njegova aktivnost je bila vsestranska. Bil je odličen delavec, premišljen organizator in strasten ljubitelj gora. Izvršni odbor društva, čigar član je bil dolga leta, mu je naložil v zadnjih letih najtežjo nalogo. Postal je načelnik gradbenega odseka. Naloge, ki so ga čakale, so bile ogromne, pa se tega ni ustrašil. Z nadčloveško močjo se je vpre-gel v uresničevanje konkretnih nalog. Obnoviti in posodobiti bi bilo potrebno obe planinski postojanki, na Kamniškem in Ko-krškem sedlu, spraviti v red društvene prostore in seveda pri tem usposobiti tovorne žičnice, ki bodo sposobne opravljati vedno več dela. Marsikdo ni mogel razumeti, da je imel Lado toliko moči in volje, ker ni vedel, da ga žene volja in ljubezen, ki sta bili njegovi svojstveni značilnosti. Urejanje del pri izgradnji novega, sodobnega doma na Kamniškem' sedlu je teklo po načrtu. Teden za tednom vsako soboto in nedeljo, več let zapored smo srečeva- li Lada. kako je hitel v planine, kako je organiziral delo, iskal sodelavce in s skupnimi močmi je planinski dom vidno napredoval in bil izročen planincem ob 90-letnici PD Kamnik 1983. leta. To je bilo najlepše darilo ljubiteljem gora. malokdo pa je vedel, da je bilo v gradnjo vloženo ogromno truda, ogromno prostovoljnega dela, ogromno osebnega odrekanja. Lado pa je bil daleč pred vsemi. Nekaj tisoč ur dela je vložil v dograditev doma. večji del rednega dopusta je koristil za delo v planinah in s svojim primerom je privabljal še številne druge. Ni je bilo akcije, kjer Lado ne bi sodeloval. Zelo prizadeven je bil v društvenem življenju. Bil je vedno planinec v pravem pomenu besede. Zelo rad je tudi sicer obiskoval planine, vodil številne izlete na vseh zimskih spominskih pohodih in turah, vodil skupine tudi na zah- tevnejše vrhove Kamniških in Julijskih Alp. Zelo prizadevno je sodeloval pri razvoju planinske skupine na osnovni šoli Stranje. Polnih 27 let je pomagal enako zagnani planinski delavki, ženi Mariji pri organiziranju in vodenju mladih in prav gotovo je njuna zasluga, da je planinstvo na tej šoli tako močno razvito in da ta skupina sodi tako po organizaciji kot po številu članov med najboljše. Znal je pridobivati nove člane in jih vpeljevati v skrivnosti gora. Tako ljubiti planine je znal le on. Kadar mu je bilo težko, se je zatekel v planine, kadar je bil srečen in zadovoljen, so ga zopet privabljale planine. Za njih je živel in v njih umrl. Za svoje nesebično delo je prejel več društvenih in družbenih priznanj, prejel je številne pohvale. Dobil je srebrni znak Planinske zveze Slovenije, je nosilec častnega srebrnega znaka mladinskega vodnika, nosi zlati znak PD Kamnik, prejel je red dela s srebrnimi žarki, pa tudi številna gasilska priznanja, bil je častnik gasilske organizacije itd. Neutrudno se je pripravljal na obnovitev koče na Kokrškcm sedlu. Dela so potekala v celoti po načrtih, liho smo upali, da bo koča obnovljena do.95-letni-ce društva. Tudi Lado se je tega veselil. Na zadnji seji izvršnega odbora društva je s posebnim žarom v očeh poročal: položena je bila prva plošča, položena je bila druga plošča in že se pripravljajo dela za tretjo ploščo. Prepričan je bil. da bo ta del postojanke že v letošnjem letu pod streho. Veselje ga je bilo opazovati, s kakšnim veseljem je poročal o opravljenih nalogah. Vsega, kar je društvo doseglo, žal. Lado ne bo mogel več uživati in se veseliti, ne bo mogel več sodelovati pri delu društva \ lepih prostorih, kjer je zopet nosil glavni delež. Še bi lahko nizal, pa verjetno bi težko vse povedal. Lado je v resnici hitel živeti, hitel živeti tako. kot da bi čutil, da ne sme zamuditi niti trenutka, ker so mu dnevi šteti, sicer bo zan| prepozno. ker ne bo mogel uresničiti vsega, kar bi rad storil v korist planinstva. Res je ljubil gore in one so njega ljubile. Sprejele so ga v svoje nedrje in ga nočejo več izpustiti. Planinci, ki smo ga poznali, ki smo z njim delali in z njim čutili, bomo tudi vrzel, ki je nastala, najbolj občutili. Ne bomo več slišali njegovega prijetnega glasu, ko je vedno rad zapel; »Kamniški lepi kot« ali »Planina, velika planina«, kadar nas je vodil po vrhovih, ne bomo več priče njegove vneme in delavnosti, ostal pa bo prijeten spomin nanj, spomin na iskrenega planinca in dobrega človeka. Praznina, ki jo čutimo, je temna in mračna, toda zavest in želja posnemati in nadaljevati njegovo pot, nas nekoliko ohrabruje. Delo, ki ga je Lado zastavil, bomo nadaljevali in se s tem najbolj oddolžili njegovemu spominu in prepričan sem, da je to bila tudi njegova želja, ko je odhajal od nas. Spominjali se ga bomo kot dobrega družinskega očeta, ki je znal ljubezen do planinstva vcepiti tudi svojim najbližnjim in jih popeljati v višave. Njim bo najtežje in najbolj ga bodo pogrešali, planinci bomo skušali to bol vsaj nekoliko omiliti in oblažiti. STANE SIMŠIČ S Kidričeve 13 je 11. julija ušel papagaj ČVEKI - rumeno siva nimfa. Prosim poštenega najditelja, da mi ga proti nagradi vrne na naslov: Anja Aparnik, tel. 831-920. V Kamniku ali bližnji okolici najamem garsonjero ali enosobno stanovanje. Ponudbe po tel. 831-820 vsak dan od 12. do 18. ure. V Kamniku ali okolici iščem sobo za dijaka. Jožica Prislan. Rakovlje 4. 63314 Braslovče. Prodam 1000 kom. stare betonske strešne opeke. Tel. 831-964. t V Šmartnem imajo nov dom Moški pevski zbor SVOBODA ČRNA pod vodstvom Karle Urh. Zapojmo pesem Pod takim naslovom je letos že devetintridesetii zapovrstjo izzvenel redni letni koncert ntoške- ?a pevskega zbora Svoboda iz rne. Pevci so nam v sobotnem večeru prikazali vso lepoto pesmi in petja, tako da smo tudi poslušalci v avli osnovne šole Kamniškega bataljona v Stranjah za hip pozabili na vsakodnevne težave in se prepustili glasbi. Za začetek koncerta je kot gost nastopil ženski pevski zbor Solidarnost iz Kamnika, pod vodstvom zborovodje Karle Urh. Zbor počasi, a zanesljivo raste in se razvija, za kar gotovo lahko »krivimo« zborovodjo, pa tudi pevke same, ki dvakrat na teden marljivo vadijo. Žene in matere, pa tudi kakšno dekle se najde vmes, so nam odpele deset pesmi, v katerih smo poslušalci občudovali zbor kot celoto, pa tudi solistko, ki je še posebej izstopala. Aplavz je bil dolg in prisrčen, ter je poplačal trud vseh pevk in zborovodje. Po desetminutnem premoru so stopili na oder člani MOPZ SVOBODA Črna, prav tako pod vodstvom Karle Urh. Koncert so pričeli z že velikokrat izpeto, a še vedno lepo narodno pesmijo Pleničke je prala, v priredbi Danila Bučarja. Tiha luna je bila druga pesem programa in z njo so pevci predstavili samo eno izmed mnogih del Davorina Jenka, tega vsestranskega skladatelja in komponista. Sledile so še štiri pesmi, od tega primorska ljudska Sijaj mi sončece in že smo bili pri sedmi pesmi, Zapojmo pesem, ki jo je uglasbil Radovan Gobec. Še dve pesmi in bili smo pri koncu programa, zaključili so ga s pesmijo Domovini, v prejšnjem stoletju širom po Sloveniji znane družine Ipav-cev, točneje najbolj znanega med njimi - Benjamina. Če smo v prvem delu poslušali lirične in nežne ženske glasove, pa so nam v drugem delu pevci moškega zbora pokazali klen in kompakten zvok, ki je lahko tudi prodoren in udaren ali pa mehak in občuten. Pevci so odšli z odra, poslušalci na svoje domove, ostal pa je prijeten občutek, da pesem ne umira, ampak da se razširja in podira pregrade ter meje, ki jih predstavljajo pogosto že drug kraj, druga občina. Prav zato nameravajo pevci v svoji naslednji, jubilejni sezoni obiskati Slovence na avstrijskem Koroškem in jim predstaviti košček naše kulture in življenjskega utripa. Seveda bodo kljub temu sodelovali na raznih prireditvah in proslavah, na občinski reviji pevskih zborov ter na povsem taboru v Šentvidu pri Stični. Zaželimo jim še veliko pevskih užitkov in nastopov, in drugo leto nasvidenje na štiridesetem letnem koncertu! JANEZ BALANTIČ Vsi krajani te prijazne vasice sredi Tuhinjske doline so povsem upravičeno ponosni na svoje delo in na sad tega dela v zadnjih šestih letih - na dom delovnih organizacij. Leta 1979 je namreč svet krajevne skupnosti dal pobudo za gradnjo kulturnega doma, saj vas ni imela prostora za organizirana, družabna srečanja, kljub živahni kulturni dejavnosti. Prostor so sicer imeli; to je bila stara šola, (iz katere je potem tudi zrasel novi dom) vendar je bil prostor docela neustrezen, potreben popolne obnove. O velikem delu, ki si ga je KS naložila 1. 1979 je govoril Franc Modrijan, njen dosedanji predsednik. Povedal je, da ta večnamenski prostor ni samo njegova ideja, niti ideja sveta KS. ampak želja vseh krajanov, ki so že dolga leta poskušali oživeti »življenje na vasi«. Za to so si še posebej prizadevali člani Kulturne skupnosti Ivan Cankar, katerih dejavnost bo prav zaživela šele sedaj'. Da pa vse le ni šlo tako gladko kot se morda zdi, pa dokazu- jejo tudi problemi, ki so se pojavili že ob začetku gradnje. Problemi so bili predvsem finančni, saj so imeli od 409 milijonov dinarjev, potrebnih za gradnjo, na voljo le ubogih 50. Zaradi teh težav kar tri leta niso mogli dobiti gradbenega dovoljenja, kljub temu da je delo že teklo. Leta 1982 pa so tudi to imeli v rokah, čeprav so se še pojavljali dvomi v uspeh. Dvomili so lahko le tisti, ki prizadevnih in pridnih Tuhinjccv niso poznali. Njim je bila ne ravno velika pomoč občine dovolj, saj so v gradnjo vložili več kot 9000 prostovoljnih delovnih ur, podarili so približno 65 kubičnih metrov lesa ter 14 starih milijonov. To pa še ni vse. saj so precej sredstev pridobili tudi s krajevnim samoprispevkom, iz katerega so črpali sredstva še za druge delovne akcije na območju svoje KS. Redno so opravljali vsa komunalna dela, ki so jih zapisali v svoj načrt, pridobili pa so tudi štiriinštiride-set novih telefonskih priključkov. Tovariš Modrijan je še enkrat poudaril, da je dom delo kraja- Drugo kulturno družabno srečanje upokojencev Letošnje leto je zelo razgibalo društveno življenje upokojencev na različnih področjih. Med ostalim so poskrbeli tudi za kul-turno-zabavno življenje. Že drugič so priredili srečanje upokojencev, ki so se ga člani množično udeležili, in ni jim bilo žal takega prijetnega popoldneva. Prav na Dan borca. 4. julija, so se upokojenci srečali na drugem kulturno-zabavnem popoldnevu. Skoraj ves kulturni program je bil posvečen revolucionarni preteklosti in času, ko so naši narodi bili izredno težak boj za svoje življenje; bili so krvavi boj za uničenje in pregon okupatorja. Dobršen del sedanjih upokojencev so bili tudi udeleženci Mladi godbeniki gasilslM^dru štva Stranje osvobodilne vojne, zato jih je kulturni program spominjal na to težko zgodovinsko obdobje. V programu so sodelovali: Marica Brejc, ki je s priostrenim občutkom govorila o Mišku Kranjcu in njegovem delu, ko je nekaj let pred vojno vihro živel v Kamniku. Štefka in Pregljeva sta zapeli partizanski pesmi. Elka Podbevšek je obudila spomin na borca, ki je padel v zasedo. Delo je Elka napisala v takratnih dneh vojne. Nadvse privlačen je bil nastop mladih godbenikov gasilskega društva iz Stranj, ki so na posebna trobila pričarali čudovite zvoke (na takih trobilih so igrali že v stari Jugoslaviji). Danes takih trobil skoraj ni, v prejšnji Jugoslaviji pa so jih imeli le trije ansambli. Mladi godbeniki so zaigrali izredno občutene partizanske in narodne pesmi. Odobravanja in veselja ob njihovem nastopu kar ni hotelo biti konca. Z venčkom partizanskih pesmi je nastopil tudi harmonikaš Pire, za zabavni program pa je skrbel upokojenski ansambel-trio, ki ga požrtvovalno vodi tov. Travnik. Celoten program je ubrano povezoval France Spruk, predsednik kulturne komisije DU Kamnik, ki je v uvodu orisal društveno usmeritev na kultur- no-zabavni del, spomnil pa je tudi na pomen praznovanja Dneva borca. Slavko Šuštar je zelo dobro skrbel, da je ozvočenje brezhibno delovalo in je z glasbenimi vložki program še popestril. Obiskovalci upokojenci, pa. tudi nekaj mlajših, so z zadovoljstvom spremljali celoten program in jih ni spravil v slabo voljo niti dež, ki se je vlil med zabavnim delom programa. Povedati je še treba, da je na prvem takem srečanju sodelovala tudi Kati Turk, planšarica z Velike planine, ki se redno kot aktivna sodelavka društva upokojencev udeležuje vseh kulturnih prireditev. Iz svoje bogate zakladnice veselih, šaljivih in resnih pesmi razveseljuje poslušalce. Takih srečanj, pravijo mnogi upokojenci, si še želijo in se vsakokrat zadovoljno spominjajo na ta petkov popoldan, zato so se v društvu odločili da bo ponovno srečanje 1. avgusta ob 16. uri na društvenem dvorišču. Udeleženci so organizatorjem obljubili, da bodo na prihodnje srečanjej ki bo prav tako imelo bogat kulturni program, pripeljali s seboj še svoje prijatelje, znance in druge ter s tem še oplemenitili že dokaj razvito kulturno zabavno življenje upokojencev. STANE SIMŠIČ nov, ki so vsi (z redkimi izjemami) sodelovali v akciji. Pri rušenju, pravzaprav pri pospravljanju odpadnega materiala, je pomagala še osnovna šola, medtem ko je bila mladinska organizacija s svojimi delovnimi akcijami tako nenehno prisotna. Ko sem ravno omenil mladince, naj povem še to, da so v svoji organizaciji izredno organizirani, saj so hkrati z domom gradili še svoj objekt - športno igrišče. S sredstvi pa jim je na pomoč priskočila KS, saj 'so vsa obrtniška dela na domu Delovnih organizacij opravili vaščani sami, tako da so si ta izdatek lahko privoščili. Le stežka pa bi kaj denarja namenili igrišču, če na pomoč s prostovoljnim delom ne bi priskočili zidarji, tesarji, mizarji, električar-ji, parketar, vodovodni instalater in še kdo. Dom je torej zgrajen in predan krajanom v uporabo, saj so ga že slovesno odprli; to je bilo 6. julija, v počastitev krajevnega praznika, v spomin na leto 1942, ko so Nemci požgali vas Gradišče. Po proslavi v Gradišču se je slovesnost nadaljevala v Šmartnem, kjer so podelili priznanja 24 najbolj priza-devnbim krajanom prt zidavi doma, mladinski organizaciji in osnovni šoli. Predsednik gradbenega odbora je prebral poročilo o poteku dela, potem pa je krajane odpeljal na ogled številnih prostorov. Najprej so si ogledali dvorano s 120 sedeži in garderobo. Oba prostora sta namenjena raznim kulturnim prireditvam in drugim družabnim srečanjem, na katerih pričakujejo tudi soudeležbo drugih kulturnih skupin iz naše občine. Sejna soba je namenjena predvsem svetu krajevne skupnosti, radi pa jo bodo odstopili tudi drugim domačim organizacijam, če bodo želele sestanko-vati v njej. V pritličju so še prostor za foto-klub in knjižnico ter sanitarije. Na podstrešju pa so izdelali stanovanje za hišnika doma, medtem ko se svet za ljudsko obrambo in mladinska organizacija še ne moreta vseliti v svoje prostore. Ža konec naj se v imenu vseh krajanov zahvalim še tovarišu Modrijanu in tovarišu Močniku - predsedniku gradbenega odbora, ki sta s svojimi 2400 prostovoljnimi urami opravila velik del vsega dela. MATIC ROMŠAK Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278. Montaža TV anten. Matija Zibelnik. Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194. Franc Uršič Da ne bi (nadaljevanje in konec) Zaradi opisanih okoliščin sta na spominskem obeležju na Okroglem vklesani tudi imeni Jožeta Martinca in Franca Urha. Oba sta pokopana na pokopališču v Stranjah. Ob odkritju spomenika na Okroglem so bili slavnostni govorniki Slavko Šteblaj, Mirko Štirn ter Franc Svetelj. tedanji predsednik občinske skupščine Kamnik. 6. Partizanska pot se nadaljuje od spomenika na Okroglem skozi vas Županje njive na Vegrad. Tu je poleg spomenika v spomin prvemu padlemu borcu v tem kraju, Juriju Libniku-Jurčku. tudi spominska plošča, vzidana pod arkadami DOMA na \ egi i du. ki letos, ob 25-letnici otvori' tve, prehaja v upravljanje Lovske družine Stahovica. V črno marmornato ploščo je vklesanih 144 imen padlih K r cev in žrtev fašističnega terorja od 1941 do 1945. Vse žrtve v domačini iz krajevnih skupnosti pozabili Kamniška Bistrica, Godič in Crna in to iz 22 vasi. Kako so posamezniki umirali, koliko so pred svojo smrtjo pretrpeli, tega spominska plošča ne more povedati, niti nihče tega ne ve. Ve se, da je bil prvi krajan na tej spominski plošči Štefan Gruden iz Stolnika zverinsko ubit že 22. avgusta 1941 v Krtini pri Domžalah. Teden za tem, 29. avgusta 1941 je bil v Jaršah privezan h kolu in ustreljen Jože Vider iz Smrečja. Spominska plošča z vklesanimi imeni ne razkriva niti gnusnega zločina, ki ga je storil okupator 29. junija 1942, koje obesil pred nekdanjo pošto v Kamniku kar šest naših krajanov, med katerimi je bil tudi Zorko Rebernik, prva žrtev te družine, kije izgubila med vojno se očeta in dva brata. Ostale žrtve, obešene v Kamniku, so: Anton Balantič. Franc Lrjavšek. Franc Jeras, Miha Preklet in Karol Kregar. Tudi Podstudenškova družina iz Podstudenca ima štiri vklesana imena. Po tri imena so vkle- sana na spominski plošči, poleg Dobovškove družine iz Zakala in Martinčeve iz Sp. Stranj, še Balantičeva iz Zagorice. Veliko več družin je izgubilo po dva, enega svojca, vsaka od -žrtev pa ima svojo tragično bolečino. Na tej pretresljivi spominski plošči tudi letnica 1941 do 1945 ne pove, da je dolino Kamniška Bistrica obiskala okupatorjeva zločinska smrt leta 1941 dvakrat, 1942 kar 58-krat, leta 1943 14-krat, kar 29-krat v letu 1944 in v letu osvoboditve 1945 še 11-krat. Spominsko ploščo, ki zapolnjuje s podstavkom severno steno DOMA na Vegradu pod arkadami, široko 2,20 m in visoko 2,70 m, je izdelalo podjetej »Naravni kamen« iz Ljubljane in je sestavljena iz šestih enakih delov. Naročila in vzidala jo je krajevna organizacija ZZB NOV Kamniška Bistrica-Godič. podatke o žrtvah pa sta zbrali krajevna organizacija ZZB NOV Kamniška Bistrica-Godič in Črna. Slovesno odkritje je bilo ob občinskem prazniku Kamnika, v nedeljo, 26. julija 1964. Slavnostni govornik je bil predsednik takratnega krajevnega odbora Kamniška Bistrica, Franc Kregar. Na vzhodni steni DOMA na Vegradu, pod arkadami, je tudi spominska plošča z naslednjo vsebino: »Na tem področju je v času NOB delovala relejna kurirska postaja G-7 KURIRJI IN ZZB NOV 1980«. Ta plošča označuje kurirske postaje, poti kurirjev od Primorske, Gorenjske do Štajerske in predstavlja vpisno mesto transverzale, zato po-hodniki po kurirskih poteh prejmejo tu tudi žig postaje G-7. Na območju krajevne organizacije ZZB NOV Kamniška Bistrica-Godič je še več spominskih obeležij, k' doslej niso bila vključena v spominski pohod po partizanskih poteh v počastitev krajevnega praznika Kamniška Bistrica-Godič 9. junij. Na upravni zgradbi Rudnika kaolina in kalcita v Stahovici je vzidana spominska plošča z naslednjo vsebino: »PADLIM BORCEM IN TALCEM N. O. V. DELAVCEM LESNEGA OBRATA STAHOVICA IN GOZDNE UPRAVE KAMNIŠKA BISTRICA. KOLEKTIV »SILVA« C. L. C. A. FAK. LJUBLJANA 2. IX. 1956 « Plošča v Leskovcu (nasproti opuščenega Dcdkovega kamnoloma onstran reke Kamniška Bistrica) posvečena padlemu borcu, partizanu TEHNIKE Janezu Jagodicu. Bunker TEHNIKE so odkrili belogardisti v zadnjem letu okupacije, ujeli so še dva borca in zaplenili dva radioaparata in bunker požgali. TEHNIKA je sicer delovala še v Godiču v hiši Pavleta Alp-nerja (p. d. pri Tomažu) na Kraljevem hribu, v lovski koči na Šivniku, na Gornjih Brsnikih, v Peklu v Korošici blizu drvarske bajte, v kateri so bili pobiti aktivisti 6. februarja 1945. Spominska plošča na stavbi DOMA PD Matica v Kamniški Bistrici označuje »POT II. GRUPE ODREDOV« Spomenik padlim borcem in talcem planincem nad DOMOM PD Matica v Kamniški Bistrici. Spomenik je lesen, pokrit z bakreno streho. Na spomeniku so upodobljeni prizori iz NOB, delo arh. Vlasta Kopača. Spominska plošča v Klinu-Re-pov kot, posvečena partizanskemu kurirju Ivanu Robleku-Pe-tru, padlemu 21. avgusta 1944 v boju z nemško planinsko skupino. Ostajajo še druga dokaj pozabljena mesta, ki so jih uporab-jale posamezne partizanske enote predvsem na območju doline Kamniška Bistrica, kjer ne bi smeli prezreti niti bolnišnice v Beli, bunkerja gospodarske komisije v Konjski in sploh prostranih dolin in vrhov od Krvavca do Velike planine. Partizanska pot je praktično po vseh obstoječih vaških in planinskih poteh, saj je vodila - Z GRIČA NA GRIČ IN SPET NAVZDOL NEKAJ BESED OD UST DO UST IN ŽE NAHRBTNIKI LEZEJO Z RAM IN PUŠKE IŠČEJO KOT... tako je v sklopu lirike o osvobodilnem boju napisal v svoji pesnitvi Jože Šmit, ki je prejel v letu 1967 Kajuhovo nagrado in leta 1968 Nagrado vstaje slovenskega naroda. Krajevna organizacija ZZB NOV Kamniška Bistrica-Godič je imel v Osnovni šoli Stranje preti 25 leti bogato razstavo NOB. ki kljub obsežnemu gradivu ni mogla prikazati vsega. Tudi ta brošura zajema le delček preteklosti našega kraja v krutih letih okupacije 1941-1945. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK čestita ob 27. juliju vsem delovnim ljudem in občanom DON IT Kemična industrija »Donit« TOZDTRIVAL Kamnik in TOZD KEMOSTIK Kamnik čestita ob občinskem prazniku vsem poslovnim partnerjem in občanom TITAN knrrmik Tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o. Kamnik proizvaja: - fitinge - črne in pocinkane - ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja - električne stroje za prehrambeno industrijo (mesoreznice in kavne mline) - vlitke iz temper litine - navadne in cilindrične ključavnice - navadne in cilindrične obešanke -- smučarske vezi Tvrollia in druge proizvode za široko potrošnjo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetne izdelke. Vsem delovnim ljudem iskreno čestitamo ob 27. juliju SLAVKA KRMAVNAR Izdelovanje drobnih kovinskih predmetov in SREČO KRMAVNAR Finomehanika, orodjarstvo in livarstvo Sadarjeva 3, Komenda, tel. (061) 841-072 Vsem občanom čestitava ob občinskem prazniku utok, tovarna usnja kamnik čestita vsem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem ob prazniku naše občine Menina, tovarna pogrebne opreme Šmarca, Kamnik Čestitamo ob občinskem prazniku ABC POMURKA Trgovsko podjetje KOČNA KAMNIK čestita vsem cenjenim kupcem in vsem delovnim ljudem ob prazniku občine SGP GRADBINEC KRANJ TOZD GRADBENA OPERATIVA KAMNIK se pridružuje čestitkam ob 27. juliju SGP GRADITELJ KAMNIK Maistrova 1 čestita ob občinskem prazniku vsem delovnim ljudem in se priporoča za naročila vseh gradbenih del Samostojni obrtniki združeni v OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK čestitajo ob občinskem prazniku Z Ivi I s k i kombinat ŽITO I j u b I j a n a OBRAT »VESNA« V KAMNIKU se pridružuje čestitkam za občinski praznik Zavarovalna skupnost Triglav PE Mengeš PREDSTAVNIŠTVO KAMNIK Gregorčičeva 2, tel. 831-261 nudi premoženjska in osebna zavarovanja. Vsem občanom čestitamo ob prazniku, 27. juliju industrijsko podjetje alprern kamnik UDIO usnjarska cesta | 9 n ALPREM KAMNIK se pridružuje čestitkam ob 27. juliju Delovni kolektiv JATA TOZD REJA - OE DUPLICA Vsem svojim cenjenim kupcem čestitamo ob občinskem praznovanju in se priporočamo za obisk kemijska industrija KAMNIK n«oi.o. čestita vsem delovnim ljudem ob prazniku občine in priporoča svoje priznane izdelke: - amonitratna praškasta, vodoplastična in metanska razstreliva - prenosna skladišča za razstrelivo - počasi gorečo vžigalno vrvico - črni smodnik - prižigala za miniranje - signalna in razna pirotehnična sredstva za civilno zaščito in SLO - aluminijske paste in prahove raznih vrst - ekstrudirane, polietilenske in polipropilenske folije, rokave in vrečke raznih vrst in dimenzij, tiskane in netiskane ivt£or>St izdeluje: - frotir brisače - frotir plašče - modne kravate - rute Vsem svojim cenjenim kupcem, delovnim ljudem in poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob praznovanju 27. julija Rudnik kaolina in kalcita Kamnik se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku STOL Delavci in družbenopolitične organizacije INDUSTRIJE POHIŠTVA »STOL« KAMNIK čestitajo delovnim ljudem in občanom ob 27. juliju in jim želijo veliko delovnih uspehov /© Gospodarska banka Ljubljana Ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana POSLOVNA ENOTA KAMNIK vam v svojih enotah v Kamniku, Titov trg in na Bakovniku opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo ter se pridružuje čestitkam ob prazniku občine ABCPOMURKA DO MESO KAMNIK-DOMŽALE Kamnik, Usnjarska 1 čestita ob 27. juliju vsem kupcem in poslovnim partnerjem MERCATOR ETA Živilska industrija Kamnik, p. o. iskreno čestita ob 27. juliju vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem Gozdno gospodarstvo Ljubljana OBRAT KAMNIK čestita ob prazniku občine vsem delovnim ljudem MONTA2NO PODJETJE po. Molkova pot 5. G1240 KAMNIK IIHtTAUCIJt. ,tn'iT.\.-\ ! i [K i rtom »A. KONMMJUOJI. SIOtllTVl Montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5 - inštalacije, elektronika, konstrukcije, storitve Jjtem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem čestitamo ob 27. juliju ter priporočamo naše storitve in proizvode: - elektro inštalacije - vodovodne inštalacije - klimatizacijske inštalacije in naprave - elektronske signalnovarnostne naprave - kovinske konstrukcije - pleskarska in steklarska opravila ^ p Lončarsko podjetje Komenda čestita ob občinskem prazniku ireiA Kamnik, Ljubljanska 6 Proizvaja vse vrste tekstilij za notranjo opremo prostorov. Opremlja javne objekte (hotele, poslovne prostore, šole, vrtce itd.) z vsemi vrstami tekstilij. V svojem svetovalno prodajnem studiu v Kamniku, Titov trg 5 prodaja, svetuje in šiva tekstilije za posameznike. Vsem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem iskreno čestitamo ob prazniku občine. I VVO »Anton Medved« Kamnik, Kidričeva 23 Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge varuhinje s polnim delovnim časom - začetek dela s 1. 9. 1986 varuhinje ' iDujI liiinvoieb oisJijaeo s polovičnim delovnim časom - začetek dela s 1. 9. 1986 varuhinje s polovičnim delovnim časom - začetek dela s 1. 11. 1986 Pogoj: šola za varuhinje. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa. Rdeči križ Slovenije občinska organizacija Kamnik vljudno vabi vse zdrave občane, da sodelujejo v krvodajalski akciji, ki bo v Kamniku 15. 8.1986 v prostorih šolskega centra Rudolfa Maistra v Kamniku od 7. do 14.30 ure. Organizacija avtobusnih prevozov krvodajalcev: 7. uri Komenda-Moste-Križ 7. uri Motnik—špitalič 9. uri Zgornji Tuhinj od obračališča pri bencinski črpalki v Zg. Tuhinju. Avtobus bo ustavljal na vseh avtobusnih postajališčih (Laze, Šmartno, Buč, Srednja vas, Sela) 8. uri Tunjice od gasilnega doma v Tunjicah. 10. uri Od gostilne Logar v Črni (avtobus bo ustavljal na avtobusnih postajališčih do Kamnika) 10. uri Rakitovec-Pšajnovica 11. uri Od tovarne Menina v Šmarci. Avtobusi bodo krvodajalce iz krajevnih skupnosti po darovanju krvi tudi odpeljali v krajevne skupnosti. Zaradi nenehnega večanja potreb sodobnega zdravstva po krvnih komponentah, nas zavezuje velika odgovornost do bolnikov, da bo tega zdravila vedno in v zadostnih količinah dovolj za vsakogar, ki mu je tako zdravljenje nujno potrebno. Sodobna medicina je vedno bolj usmerjena na zdravljenje s krvjo, toda ne v njeni izvirni obliki, pač pa v krvnih komponentah in racionalni uporabi vseh krvnih komponent za posamezne primere bolezni. Takorekoč ni medicinske panoge, ki v določenem trenutku ne bi uporabljala tega učinkovitega preparata. VeTjetno bo minila še dolga vrsta let, preden bo znanost pridobila nadomestilo za kri in na ta način omogočila industrijsko proizvodnjo tega dragocenega zdravila. Do tedaj pa bo naloga Rdečega križa in vse naše skupnosti, da bomo tako kot doslej s humanostjo krvodajalcev zagotavljali to dragoceno zdravilo. V krvodajalski akciji v januarju 1986, ki je bila organizirana tudi v Kamniku in klicanih krvodajalcih za nujne posege, je že darovalo kri 1.100 krvodajalcev. Občinska organizacija Rdečega križa se lepo zahvaljuje vsem krvodajalcem za izkazano humanost do sočloveka v dosedanjih akcijah krvodajalstva in pričakujemo v petek, 15. 8. 1986 v ŠENŠRM zadostno število krvodajalcev. PREDSEDSTVO OO RKS KAMNIK ZAHVALA V 77. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric IGNAC CIMPRIC iz Šmarce Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, njegovim sodelavcem iz Svilanita, KO ZZB NOV Duplica, pevcem Solidarnosti, govornikoma, praporščakom in dr. Kralju za zdravljenje. Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Angela, sin Nace z družino in drugo sorodstvo Šmarca, Jesenice, Tolmin, Trst, junij 1986 ZAHVALA Nenadoma nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat JANKO 0S0LNIK iz Špitaliča Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tej neizmerni boli pomgali, nam izrazili sožalje ih mu podarili toliko cvet-, ja. Posebna zahvala dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, tovarišu iz Svilanita, gasilcem in župnikoma iz Motni-ka in Špitaliča za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga spremljali v njegov prerani zadnji dom. Žalujoči: žena Metka, otroci Brigita, Dušan in Primož, mama, ata, brat in sestre z družinami in drugo sorodstvo. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik razpisuje na podlagi sklepa seje Odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu z dne 16. 6. 1986 in na podlagi pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči, naslednjo javno dražbo s pisnimi ponudbami zaradi prodaje enosobnega stanovanja št. 29 v IV. nadstropju stanovanjskega bloka Klavči-čeva 3, Kamnik v izmeri 36,77 m2. Izklicna cena je 3.703.803,00 din. Interesenti morajo obvezno pred odpiranjem ponudb položiti kavcijo v višini 5% od izklicne cene in to na račun štev.: 50140-662-324006 SSS občine Kamnik - sredstva za družbeno pomoč. Osebni polog kupca pri prodaji stanovanja na kredit ne more biti nižji od 25% izklicne cene in mora biti plačan najpozneje v 30 dneh po sklenitvi pisne pogodbe (za osebni polog se štejejo lastna sredstva občana in posojila iz prostih bančnih sredstev). Kupec nosi vse stroške v zvezi s pogodbo, vključno s plačilom davka na promet nepremičnin. Stanovanje je zasedeno. Interesenti naj vložijo pisne ponudbe v 15 dneh od dneva objave razpisa v zaprtih kuvertah z oznako »Javni natečaj - odkup stanovanja« na naslov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8. Odpiranje ponudb bo v torek, 12. 8. 1986 ob 8.30 v sejni sobi Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva SKG Kamnik, Steletova 8. Vsi interesenti se lahko udeležijo odpiranja ponudb. ZAHVALA Po dolgotrajni, težki bolezni nas je v 79. letu zapustil dragi, skrbni mož, oče, stari oče, brat in stric VIKTOR ZORE-LADO s Perovega 19 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, njegovim sodelavcem iz Titana in našim sodelavcem za nesebično pomoč, sočustvovanje, poklonjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi poslednji poti. Še posebej se zahvaljujemo dr. Milanu Kralju in zdravstvenemu osebju Infekcijske klinike v Ljubljani za požrtovalno in skrbno zdravniško delo. govornikoma za ganljive besede slovesa in duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Pepca, hčerke Marica i družino, Cilka in Danica i možem, sestra in brat i družino Perovo, Ljubljana. Kamnik, Split, julij 1986 ZAHVALA V 81. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in praded ANTON AJTNIK ključavničarski mojster — izdelovalec tehtnic v pokoju iz Šmarce Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti, tovarišu Modicu iz Društva upokojencev Kamnik za poslovilne besede, pevcem Solidarnosti in g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Šmarca, Kamnik, Domžale, Ljubljana, Slovenj Gradec, Maribor, julij 1986 V 75. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric FRANC URBANC Becelnov ata iz Zg. Stranj 21 Iskreno se zahvaljujemo vsem so- Kroduikom, sosedom, prijateljem, 'm^'flHH znancem in našim sodelavcem iz Jk JHHH Košne, Svilanita in VVO A. Medve-. ■ . . i i. I , 'I l\ ' ■ mu osebju ZD Kamnik in bolnišnice na Golniku ter patronažni sestri Miji iz Stranj, župnikoma za lep pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje, gasilcem, praporščakom in govornikom za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojniku poklonili cvetje in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Stranje, Godič, Kamnik, Črna, julija 1986 Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik obvešča vse lastnike zemljišč v območjih zazidalnega načrta soseske B-2 Kamnik Perovo v k. o. Kamnik, ki je predvideno za družbeno usmerjeno blokovno gradnjo zazidalnega načrta B-17 Duplica v k. o. Podgorje, ki je predvideno za obrtno stanovanjsko dejavnost in skladiščenje in zazidalnega načrta dela B-3 Novi trg v k. o. Kamnik, ki je predvideno za družbeno usmerjeno kompleksno stanovanjsko gradnjo, da so zbori skupščine občine Kamnik na seji dne 16. 7. 1986 obravnavali osnutke odlokov o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih v območju zazidalnega načrta soseske B-2 Kamnik-Perovo, zazidalnega na-črata B-17 - Duplica in dela zazidalnega načrta B-3 Novi trg — Kamnik. Z osnutki odlokov se predlaga, da preneha lastninska pravica na zemljiščih, ki ležijo v teh območjih. Zbori skupščine so obravnavali tudi osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, katero določa območja in merila za plačevanje nadomestila. Katastrski načrti območij, na katerih preneha lastninska pravica in karte območij za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča so na vpogled pri Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik, kjer lahko vsi zainteresirani dobijo tudi ostale informacije in dajo-pripombe na osnutke odlokov do 30. avgusta 1986. leta. Ker je v zvezi z odloki o prenehanju lastninske pravice vse več delegatskih vprašanj, dajem še dodatno obrazložitev. Po Zakonu o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84) preneha lastninska pravica na zemljiščih namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev na podlagi odloka občinske skupščine. Z družbenim planom pa mora biti določeno, katero zemljišče je namenjeno taki graditvi. S pravnomočnostjo takega odloka pridobi občina na zemljišču pravico upravljanja, Temeljno sodišče pa po uradni dolžnosti vpiše na zemljišču družbeno lastnino. Prejšnji lastnik ima na zemljišču pravico uporabe vse do tedaj, dokler občinski upravni organ pristojen za premoženjsko pravne zadeve ne izda odločbe, da mora to izročiti občini za uresničitev prostorskega izvedbenega načrta (glej 13. člen zakona). Stavba, ki po prostorskem izvedbenem načrtu lahko ostane na stavbnem zemljišču (ni predvidena za rušenje), ki je postalo družbena lastnina, se ne prenese v družbeno lastnino. Lastnik stavbe pa ima pravico uporabe na stav-bišču in funkcionalnem zemljišču dokler stoji stavba (glej 15. člen zakona). Prejšnji lastnik ima na zemljišču prednostno pravico uporabe tolikšne površine kot jo določa prostorski izvedbeni načrt za zgraditev stanovanjske hiše, če sme po prostorskem izvedbenem načrtu na tistem zemljišču zgraditi tako stavbo. To pravico lahko uveljavljajo tudi solastniki. Imetnik naštetih pravic lahko tako pravico prenese s pravnim poslom le na zakonca in potomce. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja V SPOMIN JOŽETU TORKARJU Nemi in globoko čustveno pretreseni smo 4. julija stali ob tvojem grobu v Tunjicah. Ali je sploh res, da smo se zadnjič poslavljali od tebe, ki si nam bil vseskozi dober, iskren tovariš, zelo marljiv, delaven in čuteč prijatelj? Tvoja nenadna smrt je nas sodelavce in tiste, ki so te poznali, močno prizadela. Cenili smo te in te spoštovali Vselej si bil pripravljen priskočiti na pomoč. Noben napor zate ni bil prevelik, le zase si bil preskromen. Tiho, pretiho si prinašal svojo bol. Pogrešali te bomo, dragi Jože. sodelavci pošte Kamnik, pogrešali te bodo prebivalci Kamnika in okolice, saj si jih vsak dan obiskoval in jim prinašal vesele in žalostne novice. Ohranili te bomo v trajnem spominu Sodelavke, sodelavci ITI Kamnik in TOZD PPT Domžale V 75. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica KRISTINA CIBAŠEK iz Most Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo pevcem za lepo petje v cerkvi in ob grobu, godbi iz Domžal, obema dekanoma za tolažilne besede ter vsem, ki šo jo spremjali k večnemu počitku. Žalujoči: sin Milan, hčere Elza, Kristina in Jožica, snaha Olga, dvanajst vnukov in pravnuk ter drugo sorodstvo. Moste, Komenda, Domžale, junij 1986 Za varno vožnjo pionirjev kolesarjev Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik je pred časom oz. pred letnimi počitnicami izdal opozorilni material za udeležence v cestnem prometu, predvsem za šoloobvezne otroke, tako pešce, kolesarje in voznike koles z motorji. Opozorilni material ni sam sebi namen, pač pa poskuša opozoriti otročke in starše, da naredijo vse za zmanjšanje krvnega davka na naših cestah tudi med šolskimi počitnicami, ko je več razigranosti in zmanjšana pozornost udeležencev v cestnem prometu. Mentorji prometne vzgoje v osnovnih šolah že vrsto let ob sodelovanju članov SPV, AMD in delavcev Postaje milice v Kamniku ter upravnega organa za notranje zadeve občine Kamnik organizirajo tečaje in izpite za voznike kolesarje, ki obiskujejo osnovno šolo. V skoraj desetih letih je opravljalo kolesarske izpite okoli dvatisoč pionirjev kolesarjev. Tudi letos so bili tečaji in izpiti v treh osnovnih šolah in tudi na Duplici. Od 198 kandidatov je uspešno opravilo kolesarski izpit 182 pionirjev, ostali pa bodo morali več kolesarskega znanja pokazati na prihodnjem izpitu. Mentorji in člani komisije so imeli precej stroga merila pri ocenjevanju, saj gre v prvi vrsti za varno vožnjo pionirjev kolesarjev na cesti in ne samo za pridobitev kolesarske izkaznice. Mentorjem prometne vzgoje gre vsa pohvala za organizacijo izpitov, še predvsem za odlično pripravljenost kandidatov, kar še posebej velja za kan-' didate iz osnovne šole na Duplici. Pomembno je poudariti,'da morajo pionirji kolesarji pridobljeno znanje o pravilni vožnji s kolesom upoštevati ob vsakokratni vožnji s kolesom, ne pa da se držijo pravil o pravočasnem nakazovanju spremembe smeri, posebno še pri zavijanju v levo in vseh drugih predpisov le in samo na izpitu. Prav bi bilo, da te vrstice ne izzvenijo v prazno in da tudi starši vsak dan opozarjajo otroke na obnašanje na cesti, kajti le z združenimi močmi in skrbjo vseh bomo lahko zmanjšali krvni davek na naših cestah. MAJ Zdravstveni dom Domžale, n. sol. o. TOZD ZV Kamnik, n. sub. o. 61230 Domžale, Titov trg 1 objavlja na podlagi sklepa DS TOZD ZV Kamnik prosta dela in naloge - čistilke za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomešča-nje.delavke na pe-rodniškem dopustu) Pogoji: končana osnovna šola, zaželeno je, da ima kandidat opravljen izpit iz higienskega minimuma. Poskusno delo 1 mesec. Prijave sprejemamo osem dni po objavi na naslov: Zdravstveni dom Domžale, Kadrovska služba, Titov trg 1, 61230 Domžale. Krajevna skupnost Kamnik — Center objavlja po sklepu sveta KS Kamnik - Center prosta dela in naloge računovodja KS Skupnih strokovnih služb Pogoji: - VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri, - 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju finančnih oziroma finančno računovodskih del in nalog, - 3 mesečno poskusno delo. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Skupne strokovne službe KS Cankarjeva 11, Kamnik. Prijavljene kandidate bomo o rezultatih objave obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik razpisuje na podlagi sklepa seje Odbora za gospodarjenje v stanovanjskem gospodarstvu z dne 27. 6. 1986 naslednjo javno dražbo s pisnimi ponudbami za odprodajo praznega neobdelanega podstrešja (del) v stanovanjskem bloku Matije Blej-ca 20 v IV. nadstropju, Kamnik, ki meri z upoštevanjem faktorja mansardnosti 24,21 m2. Izklicna cena je 686.839,00 din. Interesenti morajo pred odpiranjem ponudb obvezno položiti kavcijo v višini 5% od izklicne cene na žiro račun št. 50140-662-524006 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik. Podstrešje se ne da urediti v posebno stanovanjsko enoto. Kupec mora kupnino poravnati v roku 30 dni po pravnomočnosti pogodbe. Kupec nosi vse stroške v zvezi s pogodbo, vključno s plačilom davka na promet nepremičnin. Interesenti naj vložijo pisne ponudbe v 15 dneh od dneva objave v zaprtih kuvertah z oznako »Javni natečaj -odkup podstrešja« na naslov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8, Kamnik. Odpiranje ponudb bo v torek, 12. 8. 1986 ob 8. uri v sejni sobi Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva SKG Kamnik, Steletova 8. Vsi interesenti se lahko udeležijo odpiranja ponudb. Približujejo se počitnice, ki prinašajo otrokom veselje, vam pa še večjo skrb za njihovo varnost doma in v cestnem prometu. Vsako leto umre v prometu za dva razreda otrok in mladoletnikov, veliko je ranjenih in mnogi med njimi ostanejo invalidi za vse življenje. Žal se premalo zavedate, kako pomembno je vaše sodelovanje pri prometnem varstvu otrok, zato vas SPV občine Kamnik prosi za sodelovanje. Največ lahko storite z osebnim zglednim obnašanjem v prometu in to tako, da upoštevate cestno prometne predpise in tudi splošna pravila o kulturnem vedenju. Posebej pa poskrbite za otroke še z naslednjim: PEŠCI! - prečkajte cesto samo na zaznamovanem prehodu za pešce, ko ste se s pogledom na levo in desno prepričali, da je prehod varen, - igre na cesti in tik ob njej so za otroke zelo nevarne. NOSI KRESNIČKO KOLESARJI! - vozite po kolesarski stezi,