Kriva obsodba. Ne pogosto, toda izgodi «e vendar večkrat, da se krlo obsodi pri sodniji po krivena. To je za nj gotovo hudo ali kaj si hoče? Če pride potem na svitlo, da se mu je izgodila krivica, odpusti se mu sicer kazen, če je še ni prestal in pred svetom se mu povrne čast ali kaj je s škodo? Ni postave za to, da se rau povrne ali naj si išče odakodnine sam. kjer in kakor mu drago, država sama pa mu ne pomaga do nje. Tako se je izgodilo Ljudv. Kreaniku, posestniku na Črešnjevci. Mož je vse poskusil, da dobi kaj odškodnine, ali doslej vse zastonj. V zadnji siii se je obrnil še do drž. zbora. In o tpj njegovi prošnji je bila v drž. zboru dne 3. fVbr. obravnava. Poslanec J. Hren je predagal, naj izroei zbor njegovo prošnjo c. kr. vladi. Poalanec za Celje, dr. R. Foregger pa je to pobijal ter je ob enem, kakor mu je navada, udrihnil tudi še po vsem slov. ljudstvu Dobro mu je na to odgovorl posl M. Vošnjak. In tega govor pa je po stenografskem zapisnikn ta-le: Visoka zbornica! Kar je prvi govornik, to je protigovornik, rekel, o tem hočem tu le malo omeniti v dokaz, da misli gospod poslanec za Celje morebiti tu v visoki zbornici, da je tudi tu, kakor pri sodnijskih obravnah, zagovornik Soršaka (Poslanec Heinrich : Dobro !). Grospod poslanec za Celje spomnil nas je prošnje ali kakor on pravi protipeticije občine Crešnjevec. To prošnjo izročil je gospod poslanec dne 13. maja raeseca 1888. 1. visoki zbornici, in se je priložila stenografskcmu zapisniku. Trdil je, da je ta peticija za pojasnjenje Kresnikove prošnje, a prav za prav šlo je g. poslancu le za to, da bi se Kresniku uič ne dalo odškodnine. G-ospoda moja, ta peticija je predložena bila peticijskemu odseku, ali do dnes se ni še nikdo zmenil za njo, ona leži tam nerešena. Pač pa se je vršila obravnava pred sodiščem v Slovenski Bistrici, kjer je vložil Kresnik tožbo radi razžaljenja časti gledč na to protipeticijo. Kakih pet ali šost tednov potem, ko je gospod Celjski poslanc-c izročil visoki zbornici to prutipeticijo in je zahteval, da se natisne v stenografskem zapisniku, izreklo je sodišče v Slovenski Bistrici na Kresnikovo tožbo, da se vsi oni, ki so to protipc-ticijo podpisali, obsodijo po 50 gld. globe. (Gujte, čujte! na desnici ) To je ,,protipeticija", na katero se je gospod Celjski poslanec opiral in s katero je botel vsa zagovarjanja Kresnikova pobijati. Tedaj gospoda moja, boljšega dokaza za to, da niso izjave Celjskega gospoda p^slanca na mestu, ne moremo dobiti. Ta goapod posianec omeiijal je nadalje, da Kresnik n«1 zahteva poyračila škode, in da le zahteva, da bi visoka zbornica priporočila njpgovo prošnjo gledo odškodnine pri visoki vladi. Mogoee je sicer, da je Kresnik preveč odškodnine zahte.val, gotovo pa je, da ni še nobenega tistih 940 gld. prejel, katere mu je prizaalo okrožno sodišče. Vsekako menim, naj se odakoduje za preatano kazon. (rospod poslanec za Celje govori o Kresniku, kabor o možu, ki nima nikakega zaupanja v svoji domovini. To je res, pa kakor se vzame. Pri njem, to je, pri nemško-liberalni atranki nima nobene veljave, pri nas Sloveucih pa jo ima. Tu moram torcj omcniti, da je Soršak pri nemško-liberalni stranki in Kresuik je pri alovenski. Ker pa hoče vendar-ie gospod Celjski poslanec dokazati, da ni imel Ljudevit Kresnik v svoji domačiji nikakfga zaupanja, podajem tu listino. Ta listina je določba c. kr. okr. glavarstva v Mariboru z dne 25. decembraa1889. leta štv. 30.034; z njo je njegovo volitev v za zastopnika okrajncga zastopa vNj c kr. apostolsko Veličanstvo potrdilo. (Cujte, čujte! na desnici.) To je bilo nedavno, namree dne 25. decembra 1889. Kako je mogoče potem govoriti: ,,Kresnik nima nikakega zaupanja'', tega jaz vsekako ne umcjem. Prilogf, na katere se Kresnik v svoji peticiji opira, ao zanimive glede pravosodnih razmer na Spodnjem Štajarskem. Osmeljam se tu opozarjati Nj. vzvišenost go- spoda pravosodnega ministra na vloge, katere je vložil Kreanik dne 24. avgusta 1884. 1. na deželno nadsodišče v Gradci. Ne bodem dalje govoril o lem, ker vem da sta jeden del visoke zbornice in predsedništvo jako občutljiva, ako kdo onaenja razmer pri c kr. sodiščih. Te občutljivosti jaz ue morem odobravati, ker mislim, da naj se tudi javno grajajo napake pri javnih uradib., naj bodo že upravni ali sodni uradi. (Dr. Kronawetter: Res je!) To prepričanje sem izrekel tudi v štajarskem deželnem zboru in zgodilo se je, da mi je rekel predsednik, da ni dovoljeuo govoriti o pristranosti ali nepristranosti sodnikovi. (Poalanec dr. Kronawetter: Zakaj pa ne? Poslanec Nabergoj: To je nemški liberalizem !) (Konec prih )