Let« 1880. 343 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXXV. — Izdan in razposlan dne 6. avgusta 1880. 98. Razpis ministra za bogočastje in uk od RO. junija I8S0. s katerim se prepoveduje avstrijskim študentom sploh prositi za inozemske državne štipendije ter sprejemati tako štipendijo, predno se doseže izrečna dovolba vlade. Ker je mogoče, da, če avstrijski državljan sprejme vnanjo državno štipendijo, utegne odtod nastati kak sokob ali konflikt s stipendiatovimi državljanskimi dolžnostmi, prepoveduje se avstrijskim študentom sploh, prositi za inzozemske državne štipendije ter jemati tako štipendijo, če se ne izprosi poprej izrečno dovoljenje vlade. Za to dovoljenje je potem načelstva tistega učilišča, kateremu student pripada, prositi deželnega oblastva. Ta propis naj se ne uporablja na privatne štipendije, niti na čne državne podporščine, katere bi ogerska vlada podelila tostranskim državljanom. Ta ukaz pride v moč z dnem razglašenja. Conrad-JËybesfeld s. r. 99. Ukaz pravosodnega ministerstva od IR. julija ISSO. Ie občina Trennenberška odkazana pod okoliš mestno-delegiranega okrajnega sodišča v Celji na Štajerskem. Na podlogi §f‘ 2 postave od 11. junija 1868 (Drž. zak. št. 59) odločuje se lonnenberška občina iz okoliša Konjiškega okrajnega sodišča ter odkazuje pod elJsko mostno-del egi rano okrajno sodišče. Ta ukaz pride v moč 1. oktobra 1880. (8!ot, onUoh., Streit s. r. 66 too. Razpis finančnega ministerstva od 21. julija 1880. da se c. kr. prodajno hranišče tabaka in štemplja v Jagelnici opasti in združi s Čortkovskim davkovnim uradom. Fo glasu razpisa finančnega ministerstva od 29. oktobra 1861 (Drž. zak. št. 108) v Jagelnici ustanovljeno hranišče (magazin) za prodajo tabaka in štemplja opusti se s koncem oktobra 1880 in njegovi posli preizročč se počenši od 1. novembra 1880 Čortkovskemu davkovnemu uradu. Dimajewski s. r. toi. Ukaz pravosodnega ministerstva od 23. julija 1880, da se občina Röschitz odkazuje v okoliš Eggenburškega okrajnega sodišča v Dolnji Avstriji. Na podlogi postav od 11. junija 1868 (Drž. zak. št. 59) in 26. aprila 1873 (Drž. zak. št. 62) odločuje se občina Röschitz iz okoliša Reškega okrajnega sodišča, oziroma Korneuburškega okrožnega sodišča ter odkazuje pod okoliš Eggenburškega okrajnega, oziroma Kremškega okrožnega sodišča. Ta ukaz pride v moč 1. oktobra 1880. Streit s. r. 102. Razpis finančnega ministerstva od 26. julija 1880, o priznavanji pristojbinskemu namestku podvrženega premičnega in nepremičnega imenja za četrto desetletje (za leta 1881 do 1890). Gledé odmere pristojbinskega namestka od premičnin in nepremičnin za IV. desetletje (1. januvarja 1881 do poslednjega dne decembra 1890) po določi _ lih postavo od 9. februvarja 1850, Najvišje odloke od 1. maja 1850 (Drž. zak št. 181), po tem postav od 13. decembra 1862 (Drž. zak. št. 89) in od 29. februvarja 1864 (Drž. zak. št. 20) [§. 22] ukazuje se v dosego enakšnega postopka naslednje, namreč: 1. Nepremično imenje treba je po priloženem vzorci A, a premično po vzorci B in užitne pravice (kakor so pravice do lova, ribarstva, mlinarstva, krč-marstva, sejmovanja, pobiranja cestnine, brodiŠča itd.), podvržene pristojbinskemu namestku (ekvivalentu) po obrazci C, posebej in po stanji imenja od 1. januvarja 1881 do 30. aprila 1881 zadnji čas priznati in vpovedati. Finančna deželna oblastva dad<5 brž tiskati te obrazce ter jih izročč strankam za povračilo napravnih troskov, poočitenih na sami priznanici (fasiji). 2. Za vsak davkovni okraj podati je o nepremičninah v njem ležečih posebno priznanico ter se mora vsak davkovni okraj za se završiti. Te posebne priznanice treba je na čelesnem listu zapored tekočimi aritmetičnimi številkami ozuamenjevati. Posamezni završki naj se ali, če prostor dopušča, na poslednji priznanici ali v nasprotnem slučaji v posebnem pregledku na tiskanici za priznanice po isti vrsti sestavijo ter je na to postaviti vseskupni podatek. 3. Pristojbino dolžni mora vsako priznanico in tudi posebno sestavo za-vrškov podpisati pristavivsi kraj in dan. Ako on vsled svojega stanovališča ne more ustno dati potrebnih razbistril o priznanici, naj za tega del j imenuje človeka v okraji, ki mu so razmeri dobro znani, ter mu dâ tudi oblast, v slučaji potrebe veljavno skleniti z organi davkovne uprave dogovor o podlogah pri-stojbinske odmere. 4. Ako na priznanici ni dovolj prostora za poslopja in priteklino, naj se vpoveduje ali priznava na posebnih prilogah, katerih končni podatki se vpišejo Qa odločen v to prostor priznanice. Skupna vrednost naj se postavlja samo iz završnih vsot za ves davkovni okraj. Zemljišča enako obdelovana treba je sicer navajati s parcelnimi številkami, katere imajo, ali dovoljno je, samo sumarno naznaniti mero površine, čisti donos in davek od njih. 5. Pričujoči ukaz ne odnaša se na nepremičnine ležeče zunaj kraljevin in dežel, ki so zastopane v državnem zboru, niti na dotične, v točki 1 navedene užitne pravice. Nasproti je treba tukaj vpovedovati vse v kraljevinah in deželah zastopanih državnem zboru ležeče nepremično imenje, brez razlike pravnega svojstva Posesti, z navedenimi užitnimi pravicami od nepremičnin ležečih v teh deželah, Ilaj namestek dolžna oseba stanuje v domači državi ali na vnanjem in naj nastopi dolžnost, pristojbine namestek plačevati, uže z začetkom četrtega desetletja, ali st°prv pozneje kdaj. 6. V priznanico A treba je tudi, in sicer na konci, vzprejeti tiste nepremične, za katere prodajatelj priznanice zahteva prostost od pristojbine, ter naj se P°vč oprostni razlog. Okolnost ta, da je pristojbino dolžni rabo ali užitek kakega predmeta preiti! tretji osebi, ali da uživa časno oprostitev za davek od zemljišča ali od po-°P*j, ne odvezuje ga dolžnosti, opraviti pristojbinski namestek. Treba je toraj tudi v občini vtelovljene beneficije in nepremičnine, tretjim z nepremičnino takö združene pravice, nepremičnine pristojé, po polnem in 1 7. Tisto imenje, gledé katerega dolžnost, plačati pristojbinski namestek, po ° °čilih §f* 1(5 in t. št. 106 H e), opomnja 3, postave od 13. decembra 1802. po ^ eoam v uživanje prepuščene, po tem vse vsakokratnemu posestniku vsled posesti "°tanko vpovedati ali priznati. Ko-s XXXV. 102. Razpis finančnega ministerstva od 26. julija 1880. tem po odstavku 10 propisa od 20. decembra 1862 (Drž. zak. Št. 102) nastopi stoprv po 1. dnevi januvarja 1881, naj se ne vzprejemlje v priznanico, temuč razložiti v priloženem ji pregledku z naznambo predmeta, časa in pravnega imena pridobitve (pri poslopjih stavišča), po tem urada, pri katerem je bila pristojbina za pridobitev pripisana, in dotičnega plačilnega naloga. Tako imenje treba je v osmih dneh po nastopu dolžnosti, plačati pristoj-binski namestek od njega, na propisanem obrazci prav vpovedati, sicer bi bilo po §. 80 pristojbinske postave od 9. februvarja 1850 plačati podvojeno pristojbino. 8. Namesto prave priznanice treba je v prejšnji točki omenjeni pregledek predložiti tudi od tistih jurističnih oseb, katere z ozirom na čas svojega obstanka o začetku leta 1881 še niso podvržene dolžnosti, opraviti pristojbinski namestek, takisto tudi pod istim uvetom pri novih kosih starih železnic. 9. Delničarske in druge na zaslužek mereče družbe, katerih obstanek je določen na več nego petnajst let, morajo svojo nepremično imenje priznati v roku, ki ga postavlja prvi odstavek tega ukaza. Družbena zaslužek, katerih čas se stoprv po 1. dnevi januvarja 1881 v tej meri raztegne, da njih skupni obstanek 15 let prestopi, dolžne so pristojbinski namestek opraviti od dne ustanovljenega ali dovoljnega podaljšanja, torej je treba njih priznanico v osmih dnevih po nastopu te dobe vpoložiti, da ne zapadejo povišani pristojbini, kakor veleva §. 80 postave od 9. februvarja 1850. 10. Kudarske družbe in podjetja po §. 137 in sl. rudarske postave od 23. maja 1854 (Drž. zak. št. 146) ustanovljene imajo prav vpovedati ali priznati tisto rudarsko imenje, ki podleži davku zemljišnemu in od poslopij ali enemu iz teh dveh davkov, v roku, ki ga postavlja ta ukaz, na propisanem vzorci. 11. Imenje se po propisu v §. 50 postave o pristojbinah, dane 9. februvarja 1850 z navadno vrednostjo vpoveduje. Vpovedavati je sploh vrednost zemljišč z ozirom na kupščine, kakoršne so v občini, kjer ležč, v poslednjem času bile navadne, a pri poslopjih in fundus instructus z ozirom na to, koliko troškov zdaj njih naprava, odnosno nabava stane. 12. Ako pristojbino dolžni izjavi, da je, ker nima opor potankemu določilu vrednosti nepokretnih stvari, voljan priznati, da vrednost zemljišnomu davku podvrženih zemljišč znese 150 krat toliko, kolikor je rednega davka, a vrednost hišno-razrednemu davku podvrženih poslopij 250 krat toliko in vrednost hišno-najmovinskemu davku podležečih poslopij 100 krat toliko, v poslednjem slučaji brez odbitka hišno-razrednega davka, sme se namestek pripisati na podlogi te vrednosti ter ni treba podajati prilog v izkaz gledé takih nepremičnin. Pri železnocestnih podjetjih, katera ne izkažejo kapitala potrošenega na zemljišče, zomeljna in umetna dela, dolnje in gornjo delo in vso nepremično pritoklino, kakor so: kolodvori, nakladališča in razkladališča, za železnoeestno službo potrebna poslopja na odhajališčih in prihajališčih, stražnice in nadzorne hiše z vsemi naredbami, ki se štejejo med nepremičnine, stoječe mašine in vse nepremične stvari sploh, temuč izrekli, da priznavajo vrednost za 400 krat toliko, kolikor je hišno-najmovinskega davka, za 600 krat toliko, kolikor je zemljišnega in za 1000 krat toliko, kolikor je Kišno-razrednega davka, sme se ta vrednost vzeti v podlogo pristojbinski odmeri. Nepremično posest, ki v povprečnini obsežena ni, treba je za vsak dav-kovni okraj posebej fatirati. Ista merila naj provizornej odmeri pristojbine v podlogo služijo, če se pri-znanica ni podala pravočasno ali popolnem, ali če poizvedbe, ki jim je prizna-nica povod dala, dalj časa trpé, a treba jo je pozneje v čisto djati (ugotoviti). 13. V obrazec Cpostavljajo se najpred tiste pravice, ki se štejejo med nepremičnine, kakor praviloma: lovska, ribarska, mlinarska in krčmarska pravica itd. Tem se po vrsti pridado pravice, ki jih štejejo med premične stvari, kakor praviloma: tržna ali sejmska, cestninska, brodninska pravica itd. Vsako vrsto je treba posebej završiti. Gledé lovske pravice naj občina pové, ako ji pristojl od svoje zemljiške posesti (za kar je potreba izkrogljene posesti od 200 oralov = 115 hektarov) ali (če je njena posest manjša), koliko od donosa lovske pravice razmeroma prihaja na nje posest, po tem če so posestniki kak iznos od lovskih dohodkov občini kakor takšni formalno in stalno odstopili in koliko. 14. Premično imenje naj se po stanu, kakor bode 1. januvarja 1881, —■ na to dobo odnaša se tudi odločba vrednosti, — razborno kakor pri inventarjih ostaline in tako vpoveduje, da je moči po tem soditi primernost vrednosti, ki jo je pristavljati z ozirom na §§. 51 in 52 postave od 7. februvarja 1850 in §• 8 postave od 13. decembra 1862. Pri javnih obligacijah in vrednotnicah podležečih borsnemu kursu, povedati je vrsto papirja, čas izdatbe, nominalni iznos, na katerega slovö, serijo in število, obrestno stopo in kursno vrednost in če je število takih papirjev veliko, priložiti Priznaninici, vzorec B, njih razkaz ali specifikacijo. V priznanico je postaviti tudi, koliko je v blagajnici gotovine dne 1. januarja 1881, brez ozira na svrho in uporabo. Obresti sploh naj se postavljajo samo tedaj, kadar so na dolg ostale iz časa Pred 1. dnem januvarja 1881. 15. Osebe, stanujoče v kraljevinah in deželah, ki so zastopane v državnem ?boru, dolžne so tu vpovedati vse svoje premično namestku podležeče imenje, 'odi kjer koli, po stanu, kakor bode 1. januvarja 1881. Na premičnine, ki niso pridobljene po daritvi, zadušni ustanovi ali po pre-ll0su vsled smrti, ni uporabna opomnja 3 k tar. št. 106 B e) postave od 13. de-CeQibra 1862. One so torej brez ozira na trajanje posesti podvržene od 1. januvarja 1881 Pr>8tojbinskemu namestku, če tudi niso še 10 let v posesti dolžnega. 16. Od tistih predmetov, gledé katerih dolžnost stoprv pozneje nastopi 'St> 15 aktivnega stana, obrazec B), treba je vrednost najpozneje osem dni po 'Vstopu dolžnosti vpovedati po razmerih, kakor so bili tist dan, ko je nastopila dolžnost. Juristične osebe, katerih premično imenje narasta samo in edino iz ^lih iznosov daritvenih ali volilnih, sinejo se dolžnosti tega vpovedovanja od slučaja do slučaja odvezati pod uvetom. da one s koncem vsakega leta vpoložč skupen izkaz o vseh delili imenja, kateri v tečaji leta na novo v dolžnost na-inestka pristopijo. 17. Priznanici o skupnem premičnem imeuji treba je po tem priložiti izkaz pasivnega stana, s katerim je ta čas, na katerega se odnaša priznanica, premično in tozemsko nepremično imenje obremenjeno, ter razkazati naposled ostanek imenja, kateri podleži pristojbine namestku. Ako se pa dolgovi držč tudi dotičnikovega nepremičnega imenja, katero leži na vnanjem ali v deželah ogerske krone, naj se od premičnega imeuja odbije samo tist iznos dolgov, kar ga primeroma pod §. 57 pristojbinske postave od 9. februvarja 1850 prihaja na tostransko nepremično imenje. Dolgovi, ki obtežujejo samo tako nepremično imenje dotičnika, katero leži na vnanjem ali v deželah ogerske krone, ne morejo se torej odbijati od premičnega imenja. 18. Tako aktivne, kakor pasivne kapitale treba je povedati po nominalni in efektivni vrednosti. Če se kaj dolga v dobi, za katero veljfi pripisilo, odplača, to ne izpreminja pristojbinske odmere. 19. Določujoč vrednost zadušbin (sosebno mašnih ustanov) naj se dolžnosti, ki jih je opravljati iz zadusbine, ne odbijajo. Te dolžnosti je samo tedaj naznaniti, kadar se za zadušbino zahteva oprost pristojbine. Premično imenje seminarjev za duhovne in dečke podvrženo je tudi pristojbine namestku, če ni ustanovljeno za učne svrhe. Ali vzdržavanje novincev (novicev) ne more se šteti za učno svrho. Imenje beneficij, cerkvâ in zadušbin treba vsako posebej vpovedati in ne pomešati. Kapitali šolskega zaloga, če se ne izkaže po listini, da jim so obresti odme-njene za učne ali šolske svrhe, to je na veke določene, dalje knjižnice, če so last korporacije in ne od lasti korporacije odločeno, samostalno imenje, katero je ona za stalno odmenila v učne svrhe, podvrženi so pristojbine namestku ; ali oproščene so ga štolnine, prejemki skladnic (darilnic) in drugi kot vračilo dani ali pa prostovoljni darovi beneficijatu, ker ne tek<5 iz imenja beneficije, po tem to, kar pri-stoji beneficijatu iz posebnih ustanov, od katerih se je namestek posebej odmeril. 20. Kadar velja zakonit oprost, poprijeti se ga je ter izprositi, da ga oblastvo priznâ. Tudi imetniki beneficij, ki na temelji postave od 15. februvarja 1877 (Drž. zak. št. 98) iščejo osebno oprostitev od pristojbinskega na-mestka, dolžni so premično in nepremično imenje beneficije vpovedati ter potegniti se za to, da jim oblastvo prizna osebno oprostitev. Sodeč le-ta zahtev ozirati se je samo na dohodke tekoče iz imetja beneficije, ne gledé na kak drug oseben dohodek, ki ne izvira iz beneficije. Ne more se torej smatrati za dohodek beneficije ni dopolnilo kongrue, ni imetniku iz verskega zaloga časno dodeljena osebna doklada ali podporščina. A kolikor gre za to, da se izvé, ostane li beneficijatu kaj čistega dohodka iz prebende, ozirati seje na naslednje razhodke: a) za vsakega pomočnega duhovnika, ki ga je beneficijat dolžan vzdržavati, "210 gld. avstr, velj., in če je dohodek pomočnika založen (fundiran), založen dohodek, tudi če presega 210 gld. avstr. velj. na leto; a če je matiji, ta dohodek in kar manjka do 210 gld. avstr. velj. ; (>) vse razhodke, ki jih je tretjim osebam na korist iz iraenja prebende po določbi zadusbine opraviti, kakor n. pr. za kako cerkev, šolo, bčlnieo itd. ; c) vse davke in javne davščine s prikladi, obresti od dolgov itd., ki jih je beneficijat dolžan plačevati. Preseže li tako najdeni čisti dohodek iz prebende 500 gld., ima beneficijat plačati namestek v toliko samo, kolikor je založen v iznosu 500 gld. preseza-jočem. 21. Namestek dolžni ljudje na Dunaji, v Pragi in Lvovu, v Gornji Avstriji, na Salcburškem, Koroškem, Kranjskem, Sleškem, v Primorji in Bukovini naj vpoložč svoje priznanice pri uradih za odmero pristojbin po teh mestih in deželah, a vse druge ta namestek dolžne osebe po kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru naj svojè priznanice podadč pri finančno-okrajnih ravnateljstvih, katerim po svojem stanovališči podpadajo. Priznanice o nepremičninah pristojbini podvrženih in ležečih v področji tega ukaza od takih oseb, ki imajo svoje stanovališče zunaj tega področja, podati je centralnemu takse in pristojbine odmerjajočemu uradu na Dunaji. Isto velja za premične stvari takih jurističnih oseb, ki stanujejo v deželah ogerske krone, ako so te stvari neki svrhi odmenjene ter se za to v drugem delu cesarstva nahajajo pod javno upravo ali nagledbo. 22. Na opuščenje vpovedi, oziroma naznanila uporabiti je §. 80 pristoj-Mnske postave tak<5, da se bode podvojena pristojbina pobirala vse desetletje, za katero se namestek odmerja, ako dolžni ne stopi poprej iz užitka, katerega ni bil priznanih Ako kdo predmete, ki jih je vpovedati, zamolči ali neresnično povč, zapade P" 84, št. 3 postave od 9. februvarja 1850 postopku po kazenski postavi o do-'lodarstvenih prestopkih. 23. Došle priznanice primerjajo se z dozdanjimi zapiski ter po tem priobčijo Etičnim davkovnim uradom, kateri jih primerjajo s svojimi katasterskimi zapiski tej' so dolžni, o posledku in o popolnosti in pravičnosti naznamb in tistod navad-kupščin podati svoje mnenje in svoje predloge kakor o drugih odmerah. 24. Finančno okrajno ravnateljstvo, odnosno urad za odmero pristojbin od-j^eri pristojbino, razloči o prostosti posamnih predmetov, dâ dolžnemu na znanje °ločeno vrednost in izračunjeni iznos pristojbine po priloženem vzorci D, kakor l|(l> tiste predmete, glodč katerih ni bilo moči privoliti v zahtev prostosti. 25. S pristojbinskim namestkom vred pripisati je ob enem 25% priklad za VfJe desetletje s pridržkom kakih mogočih premen. 62. Letni iznos za to desetletje od premičnega in nepremičnega imenja, odmerjenega namestka vplačati je v enakih anticipativnih, 1. januvarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra vsako leto dotekajočih trimesečninah (kvartalnih ratah). A ko se plačilo zamudi, računijo se 6% zamudne obresti od prvega dne po ustanovljenem roku do odplačila doteklega dolga ter z dolgom vred iztirjajo. 27. A da se pobor pristojbinskega namestka ne zavleče po zadržkih odmero ovirajočih, treba ga je, dokler se ne stori odmera za IV. desetletje, provizorno pobirati po meri tretjega desetletja ter prejem poterjevati na dozdanji plačilniei, in pozneje se stvar popravi. Stoprv ko bode ustanovljena vsa pristojbina, ki jo posameznik mora opravljati v četrtem desetletji od svôjega nepremičnega imenja, naj se zdanje pripisilo (plačilniea) nazaj vzame ter vroči mu novi plačilni nalog s potrebnim obračunom. Dimajcwüki s. r. Obrazec A. Kronovina . .................. Davkovni okraj Finančni okraj Priznanica v odmero pristojbinskega namestka od vrednosti_____________________nepremičnih stvari in za fundus instructus na čas od l.januvarja 1881 do konca decembra 1890. Opomuja. 1‘redalka: „Srednja kupseina ali ugotovljena vrednost“ in „Stran katastra“ pridržavata se uradnemu popisu ali izpolnilu. l8»ovetu,oh.) 07 Stran katastra Reden davek brez priklada, o času podane priznanice plačati se imajoc Fundus instructus po §§. 206 in 297 o. drž. zak. Priznani Vpove- ugo tov-J.jeni (Gospodarstveni slan živine, zaloga, kola, poljedelsko Po donosu ali ce ni bilo donosa, po drugem merilu najcm je dano orodje, mašinsko-fabriške naprave, priprave za kuhanje ola in žganja, sodi,, mašine, vršila liišno- najnio- vinski davek skupni iznos hišno- razredni davek zem- ljiški davek priznana ali uradno ugotov- ljena priznana ali ugotov- ljena vpove- dana vrsta. število mljišč, poslopij -r in pritckline = množina vrednost vrednost lil.l. i k-lglil. I k. ,-IJ I k.| k.IV I Obrazec B. Pri/jiaiiica pmninii sc prepozno plačalo, opraviti hode po 6"„ zamudnih obresti od prvega dne pu ustanovljenem roku do časa, ko se ilolekli dolg izplača. Zoper to odmero smeti je utečaj v 30 dneh počenši od prvega dne po vročbi, vpovedati, vendar samo pri tem c. kr. tinančno-okrajnem ravnateljstvu (c. kr. uradu za odmerjanje pristojbin). C. kr. finnnčno-nkrajnn ravnateljstvo (c. kr. urad za odmero pristojbin). ......................dne............................. Obrazec 2. Razdelek......................... katastra -ne|'rc,ni<'n