Stric Matic s košem novic_________ 11. deccmbra se je kulturnim Sloven- Evropa postaja slovanska. Leta 1810. je cltti ispolnil doljjoletni sen: ustanovljena živelo v Kvropi 187 milijonov Ijudi. Od je bila v Ljubljani Akademija znanosti in teh je udpadla približno tretjina na Ger- umetnosti, Ža prve člane te najvisje znan- mane, tretjina na Romane in tretjina na stvene in umetniške naprave je rektor Slovane. Leta 1910. je bilu mcd 450 mili- Ijubljanskega vseučilišča imenovrtl slovstve- joni Evropccv 40 odstotkov Slovanov; nega zgodovinarja prof. Kidričn, zgodovi- Germani so nekoliko porasli in dosegli 34 narju prof. Kosa, pravnika prof. Kreka, je- odstotkov, medttim ko so Romani radi zikoslovca prof. Nahttgala, filozofu prof. padanja rojstev v Franciji padli na 24 od- Ušetričnika, matematika prof. Zupančiča in stotkov. Danes imamo v Kvropi okoli 500 pesnika Otona ZupanČiča. milijonov Ijudi. Od teh je 46 odstotkov ,L Sluvanov, 30 odstotkov Gctmanov m 24 _. , odstotkov Romanov. Okolj leta 1960. bo V Ljubljani jc umrla zacetkom tcga v Kvropi približno (M) milijonov prebivfll- meseca gospa Ana Podkrajšek - Haramba- cev_ f:e bo s|Ovansko prebivalstvo tako ševa, ena izmcd najplemenitejših sloven- naraščaio kakor doslej, bo štclo takrat 300 skih žena, kolikor smo jih imcli v polpre- milijonov Ijudi in tako presejiln polovico tekli dobi. Ano PodkrajŠkovo najdemo v vsc^ Evropccv, prvih vrstah raše narodno-obrambne Ciril- * Metodove družbe. ki ji je bila delavna po- pred kratkim se je vršiln v Parizu ve- kojnica zvcsta vbl- svojc življenje. Rodiln Hk^t stenografska tckma (stenografija — se je pred 72 !eti v ugledni Tomanovi hiši tesnopisje), v kateri jc odnesel prvo na- na današnji Vidovdanski cesti v Ljubljani. grado — osemletni FantiČek Gilbert Le- Njeno ime bo ostalo nepozabno vtisnjenn sueur. Gilbert se je s svojim očetom vei v zgodovini slavnih bojev za osvobojenji.' mesecev posve^ai učenju brzopisja io je slovenskega naroda. pri tekmuvanju z lahkoto prckosil na moČ Y sprctne tckmcce. Menda je to prvič, da je dobil diplomo in zlato kolajno tekmovalec, Naš ministrski predsednik dr. Milan kj ni poklicnj stenugraf in ki povrh vaegs Stojadinovie je minuli teden v Rimu vrnil hodi Sejc v 3 rszrcd [judske $0\e obisk itaVijanskcmu zunanjemu ministru grofu Cianu. Visokega jugoslovenskega go- * sta je v italjjanski prestoinici nad vse sve- Pri patentnem uradu v \cw-Yorku je Cano sprejel duče Mussolini. Dr. Stojad.- bi, pred kratkim prijavljcn ncki zanimiv novic se je poklonil tud! itahjanskemu patent $]o je za ziožijiv obešalnik za kralju m cesarju ter svetemu oCetu. S svo- ob,eke> kj kaže flv smise|no konstruk- jimi razgovon so drzavniki fc utrdili pri- cijo> Uradniki. ki so dobili ta novi izum jaJteljstvo med obema sosednjima drza- y presojo> so ugotovili, da nc grc za ne- vama- znatno iznajdbo, katero je praktično ne- mogoče uveljaviti, temveč za zanimivo Francoski zunanji ministcr Vvon Delbus novost. Mislili so, da izvira zamislek tega jc pretekle dni obiskai Heograd, kjer 30 izuma od kakšnega inženirja- Tem bolj milega gosta navduseno pozdravljale veli- so se pa čudili, ko so izvedeli, da je izumi- ke množict.1 meščfinov in okoličanov. telj neki dcvetlctni deček 7. imenom Jor- Ugledni politik je obiskal tudi Oplenac. den Biermann iz New-Rochellea. Najmlajšt kjer jc na,1 grobnici kralja Petra in izumitelj sveta je čudežni otrok na teh- Aleksandra paložil krasna venca s franco- ničnem polju. S svojimi ročnimi izdelki jc sko trobojnico. vzbudjl žc večkrat občudovanje odraslih. ^^^^^^"¦^^^^^^^^"^^^^" š Kar potrebafe mladina v šoli ^ W in dotna, dobi 00 nizkih cenah v = eno ali večbarvne, za časopise, | UClteljSkl knjlgami | knjijfe, razglednice itd.. izdeluje | v tJttbijantM kkl&orna = in v podminid v Maribora M »fn g~m fk f+ «• =% *¦ If f%M = Po^thno pripornč«mo l)»entn iihiro lcp'h = JUgOgraillia« g mUdto.kih knjlg po xnU«nU. cOil«h. = Llubljaoa, S-v. Peira cesta 23 = Izberlte knjige po cenikifa, ki Jlh imajo = = Solski upravlteljl, in naroLile akaMJ, = I = da bo niija pomtnlDB =