MLADI PLANINEC Številka 56, leto 2024 Izdajatelj: Planinsko društvo Lisca Sevnica Taborniška ulica 14, 8290 Sevnica Avtorji prispevkov so navedeni pri prispevkih. Naklada: 200 izvodov Lektoriranje: Jelka Slukan Oblikovanje: Drago Slukan Tisk: Tiskarna Pro Print Vsebina rubrike Ogrožene živalske vrste, ki jih lahko srecujemo na naših planinskih pohodih, ki služi kot mašilo, je povzeta po spletni strani Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji -Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org). Fotografije in opisi ogroženih živalskih vrst je povzet po spletnem portalu https://sl.wikipedia.org/. KAZALO Nagovor predsednika in clanstvo PD Lisca Sevnica......... 2 Clanstvo PD Lisca Sevnica................................................ 3 Ponedeljkova skupina...................................................... 4 Torkova skupina …........................................................... 5 Sredina skupina ............................................................... 7 Cetrtkova skupina............................................................ 8 Tradicionalni (že 16.) novoletni pohod............................ 9 Sobotni avtobusni izleti..................................................10 Planinski tabor Pireneji ..................................................12 Luneki.............................................................................13 Pevska skupina Encijan ..................................................14 Jurkova koca...................................................................14 Planinsko zavetišce pod svetim Rokom ........................15 Planinsko zavetišce Slatna .............................................20 Lunarji ............................................................................16 Vandrovci z agencijo Turizem Toni po Balkanu .............17 Divji konji na planoti Kruzi in še kaj................................26 Vandrovci na Azorih.......................................................21 Vandrovski tabor Slatna.................................................26 Cici tabor .......................................................................28 Markacijski odsek...........................................................32 Grossvenediger ..............................................................36 Tabor Dolomiti ...............................................................37 Program planinskih aktivnosti v letu 2024.....................43 Koledar planinskih izletov, pohodov … ..........................44 50 let tabora Jezersko 2023.........................................48 OŠ planinski krožek v letu 2023 .....................................51 Lovrenc ..........................................................................52 Grmada nad Krškim........................................................53 Kum po Nežini poti.........................................................54 Srecanje mladih planincev MDO Zasavja na Lisci .........55 Predstavitev planinskega krožka na OŠ Boštanj ............56 Blegoš.............................................................................57 Pohod z lucko na grad....................................................58 Cici planinec planinski krožek v vrtcu..........................58 1. planinski pohod:Konjsko ...........................................59 2. planinski pohod: Svinjska rt .......................................61 4. planinski izlet: Ajdovski gradec ..................................64 5. planinski pohod: Mohor nad Brestanico....................65 Porocilo o izvajanju aktivnosti na rastišcu Cluzijevega svišca na Lovrencu ......................................67 Planinska skupina Bohinjci.............................................69 Planinska skupina Tanin.................................................71 Planinski pevski zbor Opojna zlatica ..............................72 Varuhi gorske narave .....................................................72 Porocilo Kluba vodnikov ................................................74 Sevnica 1000 ..................................................................75 Financni del poslovnega porocila za leto 2023..............76 Financni nacrt za leto 2024............................................77 Prenovljeni vodnik Izleti v sevniško okolico ..................79 Zavarovanje in clanstvo v PZS 2024 ...............................81 Nas in planinske vrednote podpirajo.............................86 NAGOVOR PREDSEDNIKA IN CLANSTVO PD LISCA SEVNICA Spoštovane planinke in spoštovani planinci! V letošnji 56. številki Mladega planinca je predstavljeno delo, ki smo ga opravili v letu 2023. Ne glede na to, da so bili vremensko burni predvsem poletni meseci, je bilo ravno vreme tisto, ki je zagotovo najbolj zaznamovalo drugo polovico leta 2023, zato smo bili dobršen del programa primorani prilagoditi naravnim razmeram v Sloveniji. V letu 2023 smo z našo krovno organizacijo Planinsko zvezo Slovenije praznovali 130 let obstoja in 70 let Slovenske planinske poti. Planinska zveza Slovenije združuje 297 društev s 60.744 clani, kar glede na število prebivalcev Republike Slovenije pomeni 2,8 odstotka vsega prebivalstva. A v gore hodi vsaj 350.000 naših državljanov in tudi vse vec tujcev, ki jim je na voljo mreža vec kot dva tisoc planinskih poti v skupni dolžini vec kot 10.000 kilometrov po vsej Sloveniji. Gore so bile vedno navdih posamezniku, ki je spoznal, da je nujno zgraditi spoštljiv odnos do narave. Nebrzdan ekonomski razvoj nas je kot družbo prignal na rob, zato spoznavamo nujnost trajnostnega razvoja, vse bolj se zavedamo okolijskih omejitev. Gorski svet predstavlja izredno dragocen, a hkrati zelo obcutljiv svet prvobitne in tudi oblikovane nežive in žive narave ter dragocene naravne in kulturne dedišcine. Zaradi svoje prvobitnosti je privlacen za najširši krog obiskovalcev in ponudnikov storitev, ki ga s svojo dejavnostjo lahko ogrožajo. Planinsko društvo Lisca Sevnica se bo zavzemalo, da se bodo obiskovalci gorskega sveta zavedali, da so v njem gostje in da morajo ta svet pustiti za seboj neokrnjen, brez sledi. Zato bo skrbelo, da bo varstvo (gorske) narave osnova in merilo vseh dejavnosti. Planinci smo se v preteklosti izkazali kot varuhi naravnega okolja in tej zavezi želimo slediti tudi vnaprej; s primernim samoomejevanjem pri planinskih aktivnostih, z vzornim vzdrževanjem poti, z energetsko in okoljsko posodobitvijo koc. Delovanje Planinskega društva Lisca Sevnica je tesno vpeto v civilno družbo na lokalni, državni in evropski ravni, svoje podrocje obvladujemo, zato smo za stanje v družbi in v lokalni skupnosti soodgovorni. Pri slednjem pricakujemo sodelovanje Obcine Sevnica in države, kajti v gorah se kljub pomembnemu prispevku prostovoljnega dela cisti ekonomski racun pac ne izide. S placilom clanarine je naše društvo v letu 2023 podprlo 509 clanov. V okviru društva deluje poleg Mladinskega odseka, Kluba vodnikov, Kluba za varstvo narave ter Markacijskega odseka devet stalnih pohodniških skupin. Naši markacisti vztrajno skrbijo za urejenost in varnost 150 km oznacenih planinskih poti. V lanskem letu smo bili prica burnim vremenskim pojavom (nevihte, mocan veter), zato so bile izvedene številne individualne in skupinske akcije in vzdrževalna dela na planinskih poteh. Vsako leto omogocamo strokovna izpopolnjevanja našim vodnikom, ki s svojim prostovoljskim delom, znanjem in izkušnjami prevzemajo odgovornost organiziranja in vodenja pohodov. V lanskem letu je bilo v našem društvu aktivnih 25 vodnikov, ki so vodili številne skupinske pohode, planinske tabore po Sloveniji in tujini. Organizirano planinstvo v šoli je oblika aktivnosti, ki omogoca ucencem vseh starostnih skupin pridobivanje in usvajanje znanj s podrocja planinstva. V lanskem letu smo organizirano planinstvo izvajali v štirih osnovnih šolah v obcini Sevnica: v OŠ Boštanj, OŠ Blanca, OŠ Sava Kladnika Sevnica in OŠ Tržišce. Vodniki in mentorji so se z mladimi planinci podali na veliko osnovnošolskih pohodov. Med poletnimi pocitnicami so vodniki in vodnice iz Mladinskega odseka društva organizirali osnovnošolski planinski tabor na Jezerskem, ki se ga je udeležilo vec kot 40 otrok. Druženja mladih so se nadaljevala tudi v jesenskih mesecih na mladinskih planinskih vecerih. PD Lisca Sevnica je clan civilne zašcite. Skupaj s Civilno zašcito obcine Sevnica smo pripravljeni pomagati skupnosti v primeru naravnih in drugih nesrec s postavitvijo šotorov. V lanskem letu smo skupaj izpeljali preventivno akcijo Skupaj na Lisco 2023. Pomen planinstva je v našem prostoru nedvoumno velik. Z razlicnimi programi v planinskem društvu tej odgovornosti sledimo, skozi vsa leta obstoja tkemo tisto nevidno, a mocno vez med ljudmi in gorami. Kot dejavnosti na prostem sta pohodništvo in planinarjenje odlicen nacin za izboljšanje kondicije, spoznavanje ljudi in zabavo. V tem vidim naše poslanstvo tudi v prihodnje. Peter Požun, predsednik PD Lisca Sevnica Na sliki: Peter Požun, predsednik PD Lisca Sevnica in Dušan Klenovšek Clanstvo PD Lisca Sevnica Leto Clanarina A Clanarina B Clanarina S+Š Clanarina O+P Clanarina IN skupaj % glede na preteklo leto 2013 12 332 41 42 0 427 -11,41 2014 14 289 30 47 1 381 -10,77 2015 10 314 40 85 1 450 18,11 2016 8 350 36 116 1 511 13,56 2017 7 359 50 136 1 553 8,22 2018 9 354 42 124 1 530 -4,16 2019 11 349 49 112 1 522 -1,51 2020 10 315 44 84 1 454 -13,03 2021 6 332 53 67 1 459 1,10 2022 4 372 53 99 1 529 15,25 2023 6 372 42 88 1 509 -3,8 Clanarina za leto 2024 Clanarino za leto 2024 je potrebno nakazati na naš TRR št.: SI56 6100 0002 1045 467 PLANINSKO DRUŠTVO »LISCA« SEVNICA Taborniška ulica 14 8290 SEVNICA Kot namen placila vpišite "Clanarina 2024 -kategorija, Ime Priimek" Primer namena placila: "Clanarina 2024 -B, Janez Novak" V primeru enkratnega placila clanarine za vec clanov hkrati (družine...) v namen vpišite vse clane in kategorije ali pa pošljite obvestilo naši blagajnicarki Ani Zidar -Prah -: ana.prah.zidar@gmail.com, da bomo imeli vse podatke. Potrdilo o placilu clanarine in nalepko za tekoce leto vam bomo po placilu poslali po pošti na vaš naslov, lahko pa ju prevzamete v casu uradnih ur: -od 1. 10. do 30. 5. vsak torek od 17. do 18. ure v Planinskem zavetišcu pod Sv. Rokom -od. 1. 6. do 30. 9. vsak torek od 19. do 20. ure v Planinskem zavetišcu pod Sv. Rokom Vse dodatne informacije o clanarini dobite pri naši blagajnicarki Ani Zidar Prah 041 381 796; e-pošta: ana.prah.zidar@gmail.com ali na https://clanarina.pzs.si/. NAJ BODO VARNE POTI IN VELIKO LEPIH TRENUTKOV NA NJIH! Ponedeljkova skupina V letu 2023 smo se clani Ponedeljkove skupine na pot podali 33-krat. Poti so nas v glavnem vodile po sevniški obcini, v petih primerih pa smo se napotili nekoliko dlje, tudi do Ljubljanskega barja, kjer se bohotijo mocvirski tulipani. Obiskali smo rastišce velikonocnice na Ponikvi, uživali na pohodih skozi gozd Crne mlake in Krakovski gozd ter obiskali Kozjansko domacijo v obcini Dobje. Na pohodih je bilo prisotnih povprecno deset udeležencev in udeleženk, skupaj smo prehodili 80 ur in pol. Za prevoze do izhodišcnega mesta smo uporabljali osebna vozila ter v ta namen prevozili 853 kilometrov. Žal smo se v letošnjem letu poslovili od našega dolgoletnega prijatelja Vinka Govekarja, ki nas je s kombijem veckrat rad zapeljal kam dlje: na Primorsko ali prelepo Gorenjsko. Nekajkrat smo se posluževali tudi prevozov z vlakom, to prakso bomo v bodoce poskušali še pogosteje uporabiti. Najlepša hvala Vinku Šešku, Ljubotu Motoretu in Romani Ivacic, ki poskrbijo, da so naše poti varne in fizicno primerne našim zmožnostim. Vsi trije pa s svojimi prispevki na družbenih omrežjih tudi pravocasno in tocno obvešcajo o naših potepanjih. Z veseljem upam, da se bomo tudi v bodoce ob ponedeljkih sestajali in kovali nacrte za lepe in nepozabne ture. Slavica Kralj Posnetek s fotoaparatom Vinka Šeška. Torkova skupina Lanski torki so bili v devetletni zgodovini aktivnosti naše skupine najbolj deževni, zato smo morali kar šest pohodov izpustiti, kar nekaj pa jih iz prvotnih planov spremeniti oz. skrajšati. Kljub temu smo ostali kot najaktivnejša skupina društva skozi vse leto. Veliko truda in tolerantnosti je bilo potrebno, da smo zdržali celoletno dinamiko, kakor tudi, da smo dosegli cilje, ki smo si jih zadali. Razen Prekmurja smo obiskali vrhove vseh slovenskih pokrajin, sicer pa kar enajst v Posavju, dva na Dolenjskem, deset na Gorenjskem in Koroškem, šest v Zasavju, enajst v zgornji in spodnji Savinjski regiji in Kozjanskem, tri v notranjsko primorskem obmocju in dva v Slovenskih goricah. Povzpeli pa smo se petkrat nad dva tisoc metrov, petkrat nad tisoc petsto do dva tisoc metrov, dvanajstkrat med tisoc in tisoc petsto metri in triindvajsetkrat do tisoc metrov. Za dostope do izhodišc smo najvec koristili vlakovne prevoze, izposojen kombi od KŠTM, osebne avte in najete kombije od drugih ponudnikov. Stroške prevozov smo delno pokrivali iz namenskih društvenih sredstev, pridobljenih iz raznih razpisov za netekmovalni šport starejših, delno pa iz svojih sredstev. Kljub temu da je še veliko z naše strani neobiskanih hribov in gora, nam zaradi oddaljenosti pa tudi moci pri posameznikih zmanjkuje idej in se raje odlocamo za ponovitveno turo, ki smo jo pred leti že naredili. Najpomembneje pa je, da smo se vsi z vseh tur vrnili celi in zdravi, ceprav mnogokrat utrujeni in žejni in smo šele takrat resnicno spoznali, kaj pomeni kozarcek zaslužene pijace. Našo aktivnost je bilo in jo je še vedno možno spremljati na spletni strani PD Lisca.si-Fotogalerija Zmago Grabrijan ali https://mojalbum.com/zmagoslav. Janez Levstik Divji petelin Divji petelin je najvecji med vsemi kurami. Samec meri od 74 do 90 cm v dolžino in doseže do 5 kg teže, samica pa je kot pri ostalih kurah za tretjino manjša. Zelo opazna je polkrožna bela pika na bazi peruti in živordeca kožna guba (t. i. »roža«) nad ocesom, ki izgleda kot obrv. Mocan, vidno ukrivljen kljun je bledorumene barve. Pri vzletu je zelo glasen. Divji petelin je znan predvsem po samcevem dvorjenju. Samci se spomladi zberejo na mestu v gozdu -»rastišcu«, kjer pojejo in dvorijo samicam. Znacilen napev je sestavljen iz štirih delov, ki ju opisujemo kot klepanje, drobljenje, glavni udarec in brušenje. Sredina skupina Že lani smo praznovali 20-letnico sredine skupine. Takrat smo napravili tudi bilanco. V letu 2023 pa dodali še nekaj pohodov, letom primerno. Naj dopolnim, da nas je že nekaj zakorakalo v osemdeseta leta, imamo pa tudi nekaj podmladka za deset ali vec let mlajših. Seveda smo vsi "penzijonisti" in vsi radi pohajamo po naši lepi domovini. Tako smo se v letu 2023 pridružili MDO Zasavje pod vodstvom Toneta Zakška, s katerim hodimo enkrat mesecno. Tako smo se v januarju podali na Socerb in Tinjan, nadalje na sneženo Lisco pa na Krško Grmado, obiskali Stolp nad Krošnjami dreves in njegov vrh. Nato smo se podali spet v domace loge: po poti Antona Okiškega na Vrh nad Boštanjem, pa na Kum in Rožnik. Šest dni na Slatni smo lepo izkoristili tudi za skok v italijanske gore, si dodobra ogledali Planico, Martuljške slapove, šli na Uskovnico, dva pa sta se šla zabavat na zipline na velikanki in tako dokazala, da leta niso ovira za take podvige. Upam, da nam tudi v letu 2024 uspe zapolniti srede ali kakšen drug dan v tednu, ce bo takrat lepše vreme. Majda Žveglic Cetrtkova skupina V skupini nas je pet. Najvec potujemo z osebnim avtom pa tudi z vlakom. V letu 2023 smo bili na pohodu 35-krat ter 8­krat, ko smo se pridružili drugim pohodom, ki so bili na cetrtek. Primerno svojim sposobnostim glede na EMŠO smo imeli krajše pohode v sredogorju. Primerno svojim sposobnostim glede na EMŠO smo imeli krajše pohode v sredogorju. Cetrtkova skupina je bila ustanovljena 18. 3. 1993. Zaceli smo z lažjimi izleti, z leti pa smo zaceli z zahtevnejšimi, tako da smo nacrtno obiskali plezalne poti. Vsako leto smo napravili okoli 50 izletov in izlet ni štel, ce ni bilo najmanj 5 ur hoje. Tako sta bila izleta na Škrlatico in Triglav enodnevna cetrtkova izleta. Res je, da v visokogorje skoraj ne moremo vec, je pa zelo lep obcutek, da imamo veliko spominov in ni potrebno vzdihovati, da tam pa še nismo bili. Vinko Šeško Tradicionalni (že 16.) novoletni pohod 2. januar 2023 Pohod se pricne v Podgorju, do koder se pripeljemo s svojim prevozom. Od tu pa se zacne pohod proti Lisci, cez Ješivec do Ivc, kjer caka topla malica (ivški lonec), prijetno druženje, nato pa še spust do Podgorja. Tega pohoda se je udeležilo 43 pohodnikov. Darinka in Janko Avguštin Sobotni avtobusni izleti 21. januar: pohod od Socerba do Škofij, 48 udeležencev. 11. marec: povzpeli smo se na Slavnik iz vasi Prešnica in se spustili v vas Podgorje, 31 udeležencev. 6. maj: na Vremšcico iz Senožec in do kraja Volce, 27 udeležencev. 2.-4. junij: na otoku Pagu smo osvojili najvišji vrh sv. Vid, prehodili pohodniško pot, ki jo imenujejo Mars in se okopali v morju, 98 udeležencev. 10. junij: po Zasavski planinski poti s Šmohorja do Kala, kjer smo se udeležili dneva Slovenskih planincev, 28 udeležencev. 2. september: Bovec -festival praženega krompirja, kjer je pražila tudi naša ekipa, ostali pa smo naredili turo do slapa Virje in nazaj, 50 udeležencev. 22. september: pohod po E7 od Šentjerneja mimo Pleterij do Kostanjevice na Krki, 20 udeležencev. 21. oktober: po Zasavski planinski poti od Kala do Partizanskega vrha, 25 udeležencev. 18. november: izlet v neznano. Obiskali smo Jurklošter in prehodili Orionovo pot, 42 udeležencev. 9. december: nagradni izlet na Kras. Ogledali smo si Mirensko pokopališce, Pomnik miru na Cirju, obisk zelišcne kmetije Rogelja, pohod iz Lipe na Trstelj, 28 udeležencev. Hvala vsem za udeležbo, bilo je lepo. Vodja: Darinka Avguštin Planinski tabor Pireneji 13.-20. julija Savojske Alpe -Lourdes -Nacionalni park Ordesa -Monte Perdido -Andora -Provansa -Azurna obala. Prvi dan: Sevnica -Ljubljana -Savojske Alpe. Vožnja skozi 12.800 m dolgi predor FREJUS in slikovita vožnja po dolini Arc v Grenoble, kjer smo imeli daljši postanek. To je mesto, kjer so bile 1968 zimske olimpijske igre. Mesto je znano tudi po utrdbi La Bastille. Po ogledu teh zanimivosti smo se odpeljali do mesta Valence, kjer smo prenocili. Drugi dan: Valence -Avignon -Carcassonne, kjer smo si ogledali zanimivo utrjeno mestece z bogato zgodovino srednjeveške Francije. Pot smo nadaljevali do romarskega mesta Lourdes, eno najpomembnejših romarskih mest na svetu, mesto svete Bernardke. Tudi to je bilo zanimivo doživetje. Tretji dan: dan namenjen francoskim Pirenejem. Lourdes -dolina Gavarnie, ki jo lahko primerjamo z našo Logarsko dolino. Hodili smo do cudovitega slapa, ki je visok 422 metrov in je najvišji slap v Franciji. Pot, po kateri smo hodili na obmocju, ki se imenuje Cirque de Gavarnie, je na seznamu UNESCO svetovne naravne dedišcine. Do prenocišca v smucarskem centru Aragnouet smo se peljali preko prelaza Col du Tourmalet, kjer poteka tudi kolesarska dirka Tour de France in videli zelo naporno njihovo pot. Cetrti dan: Nacionalni park Ordesa -dolina Anisclo -Monte Perdido -Bielsa. Seveda smo morali najprej zapustiti Francijo in se odpraviti v sosednjo Španijo. Ob poti so nas spremljali na pašnikih konji, krave in seveda cvetoce poljane modrih irisov in prišli še do enega krasnega slapa. Zgleda, da je tudi v tem letnem casu v Pirenejih dovolj vode. Odpeljali smo se proti kraju Cerler, kjer smo prenocili. Peti dan: zjutraj smo se razdelili v dve skupini, ena se je odpravila po cudoviti dolini Col de Toro, druga skupina pa je obiskala vrhove okoli Cerlerja. Šesti dan: obiskali malo državico Andore, ki je stisnjena visoko v Pirenejih med Francijo in Španijo. Po daljšem postanku in ogledu Andore smo se zapeljali nazaj v Francijo. Predno smo zapustili Andoro, smo se peljali še skozi veliko smucarsko središce Soldeu in se peljali naprej do kraja Font Romeu, kjer smo prenocili. Ta kraj je prav tako smucarsko središce v Pirenejih na francoski strani. Sedmi dan: po zajtrku smo se odpeljali proti mestecu Mont Lous, kjer smo si od dalec ogledali dobro ohranjeno trdnjavo, kajti bliže ni bilo mogoce, ker jo varuje francoska vojska. Nadaljevali smo z vožnjo mimo kraja Sete, naprej skozi Nico in nadaljevali pot do kraja Rocheta Nervina v Italiji, kjer smo tudi prenocili. Osmi dan: vožnja domov. Ob poti smo naredili daljši postanek v San Remu, kjer smo se tudi kopali v morju in se sprehodili po mestu. Nato pa pot nadaljevali proti Sevnici. V teh dneh smo doživeli francoski in španski del mogocnih in lepih Pirenejev in se naužili lepot še na ostalih destinacijah. Bilo nas je 38, prevozili smo 3900 km. Skratka, bilo je nepozabno in hvala vam za udeležbo, kajti skupaj smo ustvarili lepe spomine. Darinka Avguštin Luneki Pohod imamo vsak mesec ob polni luni in to leto smo hodili po sevniškem hribovju, dvakrat pa smo šli tudi drugam. Lunekov se zbere od 15 pa do 30, odvisno od termina. V mesecu avgustu smo imeli srecanje s patrom Karlom Gržanom v Lucah, nato pa smo osvojili še Veliko planino, bilo nas je 32. V septembru pa smo na povabilo Lunohodcev iz Polzele naredili skupni pohod pri njih. Nas je bilo 16. Hvala vam, tudi luna ima svoje care. Darinka Avguštin Pevska skupina Encijan Je še vedno nepogrešljiva na planinskih dogajanjih. V maju je sodelovala na Posavski reviji pevskih zborov v boštanjski cerkvi. 18. novembra so bili pevski gostje na Razborju, ko so Fantje z Razborja proslavljali svoj jubilej. 3. decembra so sodelovali na prireditvi Ta veseli dan kulture, kjer se je slišalo samo moško petje. Skupina šteje 10 pevcev, njihov pevovodja je Jože Pfeifer. Vaje imajo enkrat na teden. Darinka Avguštin Jurkova koca Skozi leto opravljena tekoca vzdrževana dela. Z ekipo pospravili drva v drvarnico, novo narejena drva pa zložili zunaj pred koco. Kurjava je pripravljena. V pritlicnem delu Jurkove koce je kuhinja (s štedilnikom, hladilnikom) in skupni prostor s kaminom in 20 sedeži, zgoraj pa je na skupnih ležišcih 27 ležišc, s skupnima stranišcema ter umivalnico in tušem v pritlicju. Koca je odprta in na razpolago za najem/uporabo po dogovoru z novim gospodarjen. Po sklepu Upravnega odbora je bil za Jurkovo loco imenovan novi gospodar, Jože Župevc, telefon: 041631081, e-naslov: jozezupevc@gmail.com. Darinka Avguštin (gospodarica) Planinsko zavetišce pod svetim Rokom Opravil sem vzdrževalna dela skozi leto. V planinskem zavetišcu so potekale seje UO in NO PD Lisca Sevnica. V mesecu novembru smo v okviru obcinskega praznika imeli srecanje planincev. Vsak torek so v prostorih zavetišca uradne ure. Janko Avguštin (gospodar) Planinsko zavetišce Slatna Zavetišce Slatna pod Poncami nam je tudi v letu 2023 odlicno služilo. Pred zacetkom sezone je bilo zavetišce vpisano v register nastanitvenih objektov v aplikacijo eTurizem. V delovni akciji junija smo zavetišce pripravili na sezono in uredili okolico. Planinsko zavetišce smo vecinoma uporabili za potrebe društva, nekaj prostih terminov pa oddali drugim planinskim društvom. V avgustu smo zavetišce namenili društvom, ki so iskali nadomestne prostore za tabore, ker je bil del Slovenije prizadet ob poplavah. V oktobru smo zavetišce zaprli in pripravili na zimo. Mojmir Rupar Slike zavetišca so prenesene s spletne strani Planinsko društvo Lisca | PD lisca | Planinski izleti in pohodi | Planinski tabori (pd-lisca.si). Planinsko društvo Lisca Sevnica ima od leta 2002 od MORS v najemu Planinsko zavetišce Slatna pod Poncami. Slatna je 2 km oddaljena od Ratec in leži sredi gozda na nadmorski višini 1023 m v bližini Planiških skakalnic. Slatno redno vzdržujemo in skrbimo za njeno nemoteno delovanje. V Zavetišcu Slatna je urejena kuhinja z jedilnico, vecnamenski prostor, sanitarije s tuširnico in spalni prostori. Ob zavetišcu je urejen tudi prostor za šotore ter manjše igrišce za košarko. Primerna je predvsem za planinske tabore, do 50 oseb. Slatna je odlicno izhodišce za planinske izlete. Uporabite pa jo lahko tudi za druge namene, za oddih v neokrnjeni naravi, srecanja itd ... Zavetišce lahko najamete v dogovoru z gospodarjema Darko Krajnc, tel. 041 791 470, bozidar.krajnc@siol.net in Mojmir Rupar, tel.: 041 855 188, mojmir.rupar@siol.net Lunarji Porocilo skupine LUNARJI, ki šteje 14 clanov: smer Velika planina, 6 udel. smer Celje, 5 udel. smer Ljubljana -Rožnik, 8 udel. smer Celje, 4 udel. smer Celje -Teharje, 5 udel. smer Ajdovski gradec, 7 udel. Smer Drožanje, 12 udel. Prilagajali smo se vremenskim razmeram, zmožnostim hoje nekaterih clanov; prav tako smo zaradi dopustov in želje nekaterih ponovili kakšno smer samo z drugo lokacijo. Marjana Cizl Vandrovci z agencijo Turizem Toni po Balkanu 22. maja smo se Vandrovci prikljucili izletu po Balkanu. Najprej smo obiskali pršutarno Zaric. Obiskali smo jamo Stopica pecina blizu Zlatibora in etno vas Staro Selo. Prenocili smo v Zlatiboru, ki naj bi bil ena najvecjih turisticnih atrakcij Srbije, pa so ga z nenacrtnim razvojem popolnoma osiromašili. Naslednji dan smo zaceli z zelo zanimivim ogledom Zlatarskega jezera. Posebej zanimiva sta Ledena pecina in zlasti Jezero Uvac. Naslednja nocitev je bila v Ulcinju, ogledali smo si srednjeveški del mesta in Velike plaže ter Ado Bojano. Sledil je ogled Starega Bara. Na hitro smo si ogledali še Dubrovnik. Zadnja nocitev je bila v Neumu. Na poti domov smo si ogledali še slapove Krke. Vinko Šeško Divji konji na planoti Kruzi in še kaj. Planinci fotografi smo od 12.-14. julija preživeli v planinskem domu Kruzi na istoimenski planoti nad Livnim. Do koce je možno z avtom po izredno slabi cesti. Potovali smo s kombijem. Že na poti smo si ogledali zanimive Janjske otoke na reki Janj. Po prihodu v prijazno planinsko koco smo že prvi vecer prišli v stik z divjimi konji. Na planoti jih je menda že blizu 1000. Tudi naslednje jutro smo bili v stiku s konji, nato pa smo obiskali Modro in Rdece jezero blizu mesta Imotski na Hrvaškem. Ogledali smo si tudi zanimivosti mesta Livno, zvecer pa smo ponovno obcudovali konje. Zadnji dan smo zapustili planinsko koco. Na poti domov smo obiskali Martin Brod in Štrbacki Buk na reki Uni. Vinko Šeško Vandrovci na Azorih Vandrovci smo v preteklih letih obiskali zanimiva otocja na Atlantiku zahodno od Afrike in Evrope. Od juga proti severu so Zelenortski otoki, Kanarski otoki in Madeira. Ostali so nam le še Azori. Rjavi medved Je vrsta iz družine medvedov in poleg severnega medveda najvecja danes živeca zver. V Sloveniji živi po oceni iz leta 2018 okoli 750 do 975 medvedov, najvec jih je v kocevskih gozdovih. Vzroki za izumiranje vrste so krcenje gozdnih podrocij, vznemirjanje in promet. Razen potrebe za parjenjem, je njihova potreba tudi iskanje hrane. Zaradi velikosti telesa in pretežno rastlinske prehrane, ki ni energetsko bogata, mora medved pojesti veliko kolicino hrane, kar pomeni, da potrebuje veliko casa, da jo najde. Pri tem prehodi velike razdalje ter se seli. Program Agencije Oskar za obisk otoka Sao Miguel nam je odgovarjal, ker na enem otoku vidimo prakticno vse razlicne posebnosti Azorov. Z avtobusom smo potovali do Benetk in naprej z letalom do Lizbone. Z Lizbone do Ponta Delgada na Azorih pa smo zaradi goste megle pristali šele pri drugem poskusu. Drugi dan smo obiskali severovzhodni del otoka, kjer smo bili zaradi megle in dežja prikrajšani za nekaj najlepših razgledov. Tretji dan smo obiskali rastlinjak ananasa in zanimivo mesto Vila Franca Do Campo, nato pa višek tega dne: vulkanski krater Furmas z veliko aktivnimi vulkanskimi pojavi. Cetrti dan je bil na sporedu ogled mesta Ponta Delgada, v mestu je tudi vec zanimivih botanicnih vrtov, še posebej pa je atraktivna divja atlantska obala. Peti dan smo se odpeljali na severno stran otoka. Obiskali smo edino plantažo caja v Evropi in šli na turisticno pohodno pot med opušcenimi starimi naselji. Cakalo nas je še kopanje v vrelcih Caldera Velha in lep razgled na jezero Fogo. Šesti dan smo odšli na jugovzhod otoka. Na poti smo se ustavljali na zanimivih razglednih tockah. Sledil je pohod v lepo dolino Faial da Terra s slapovi. Postanek smo imeli v mestu Povoacao. Na poti do hotela smo uživali v razgledu na jezero Furnas. Planinski orel Planinski orel je redka, a naša najvecja ujeda. Razpon njegovih kril meri kar 2 metra, zato je najvecji domorodni ptic pri nas. Je mrhovinar, meso raztrga s kremplji in kljunom. Tako ga razkosa in poje. Odrasel ptic meri od kljuna do repa do 90 cm, cez krila pa tudi vec kot 2 metra. Lovi predvsem manjše sesalce in vecje ptice, redkeje pa se loti tudi majhnih gamsov. Gnezdi v odrocnih planinski predelih, navadno na skalni polici. Sedmi dan smo obiskali na severu otoka srfarsko središce Santa Barbara. Na severovzhodu otoka nas je cakal še en pohod v neokrnjeno naravo Acxhadinha. Po odlicnem in cenovno ugodnem kosilu smo si ogledali še zanimivo Ribeira dos Calderoes. Oglede smo zakljucili v drugem najvecjem mestu na otoku Ribeira Grande. Rjavoprsi jež (zahodnoevropski jež) Lahko zraste do 225–275 mm dolžine in tehta 400 do 1100 g. Ima temnejše obarvano telo, še posebno prsi, po cemer je tudi dobil svoje ime. Živi predvsem na gozdnatih podrocjih z nizko vegetacijo. V Alpah ga lahko najdemo do 2000 m nadmorske višine kjer še rastejo borovci. Njegova poglavitna hrana so žuželke in deževniki, polži in mlade miške, pticja jajca in negodni mladici, gobe, koreninice, vendar se rad posladka tudi z odpadlim sadjem. Azore smo zapustili zjutraj 20. oktobra in se v lepem vremenu vrnili domov. Vinko Šeško Vandrovski tabor Slatna 27. avgusta smo se vandrovci zbrali v zavetišcu Slatna. Popoldan smo obiskali citrarsko prireditev v Mojstrani in se ustavili na Zelencih. Drugi dan smo se odpeljali pod Dobrac, vendar zaradi dežja s pohodom ni bilo nic. Popoldne smo kljub temu odšli nad planiške velikanke. Tretji dan smo obiskali Muzej na prostem Kolovrat, Kambreško in sotesko Doblar. Cetrti dan smo zjutraj obiskali Jasno, nato pa smo odšli na Tromejo. Navadna veverica Po barvi je mocno spremenljiva in tudi v istem kraju so lahko osebki razlicnih barv. Kožuh je lahko rdec, rjav, siv ali crn. Trebuh pa je vedno bel. Poleti je dlaka kratka in po zgornji strani telesa rumenkastorjava in crna. V avgustu in novembru se letni kožuh spremeni. Zimski kožuh ima debelejšo dlako, ki je tudi temnejša in bolj siva. Tudi ušesni copki so takrat daljši. Zraste do 20 cm v dolžino, prav tako njen rep. Peti dan smo obiskali Krnsko jezero. Šesti dan smo se na poti do planine Pecol najprej ustavili pri zanimivem slapu Goriuda, ki ga zelo priporocamo. Planina Percol pa vedno ponuja veliko možnosti za planinarjenje in sprehode. Zadnji dan, 2. septembra, smo se poslovili od zavetišca in se odpeljali proti Bovcu, kjer smo obiskali slap Virje. Pri slapu smo se srecali z Darinkino skupino. Tudi mi smo obiskali v Bovcu festival praženega krompirja. Vinko Šeško Cici tabor V mojem spominu je najbolj živ zakljucek tabora, ki smo ga združili s praznovanjem Mojcevega okroglega rojstnega dne. Prišli smo vsi, še celo nekaj clanov/staršev, ki niso bili v taboru, so pa zaupali vodjema svojo mladino. Lepo je bilo: peli smo, si pogledali posnetke s tabora, se posladkali z dobrotami. Bili smo kot ena velika družina, k cemur je prispevala želja vsakogar, da osrecimo Mojca. In ce vložiš svoj prispevek, si srecen tudi sam, ne le slavljenec. Ampak zaceti je treba z 22. 7., ko smo se v soboto popoldan zbrali na Slatni. Ker je bilo le 7 otrok (sami fantje, 2 že na vstopu v srednjo šolo), šotorov nismo postavili. Maricka nas je pricakala z okusno enoloncnico. Sledilo je urejanje sob, seznanjenje s pravili, programom, pripravo tabornega ognja, napenjanjem mreže za badminton, preizkušanjem žog, pregledom dežurstva in še skokom do skakalnic. Nedelja, cas za prvi pohod: mlajša skupina je na lažjo turo krenila iz Ovcje vasi/Valbrune (807 m) po kolesarski poti na Svete Višarje/Monte Lussari (1766 m). 14 km je bila naša najdaljša tura. Skušali smo si predstavljati, kako je po tej poti pritiskal na pedala Primož Rogljic, kako je rešil zaplet z verigo in kako je bilo obcutiti zmago kljub vsem zapletom. Na Višarjah je bilo živahno: slovenska maša, stojnice, romarji. Vrnili smo se po isti poti. Starejši so si izbrali Poldašnjo špico/Jof di Miezegnot (2087 m), najvzhodnejši dvatisocak zahodnih Julijcev. Na vrh so se povzpeli po stari vojaški poti iz prve svetovne vojne, katere sledi je še danes mogoce videti na vsakem koraku. Z vrha je izjemen razgled na okoliške hribe. Ponedeljek je mlajšo skupino popeljal po alpinski cesti do cerkvice Rosstratte (1732 m), od tam pa na Dobrac (2166 m). Zaradi slabega vremena smo se hitro podali v dolino. Starejša skupina je zacela v Italiji, izhodišcu se rece Bele vode. Vrh Jerebice (2126 m) so dosegli v megli. Vreme se je slabšalo in do doline jih je dvakrat pošteno namocilo. Torek je bil deževen in zato namenjen pocitku. Imeli smo samo krajši sprehod do skakalnic in obiskali smo Kranjsko Goro. Sredin cilj je bila za starejše Mala Ponca z Belopeških jezer. Po široko uhojeni poti med macesni in ruševjem so prišli do vrha, sledil je spust do sedla in po slovenski strani do Slatne. Tudi nekaj gob so nabrali in Maricka nam jih je pripravila za vecerjo. Mlajši smo prav tako krenili od Belopeških jezer do koce Rifugio Zacchi (1380 m). Po malici in caju smo se vrnili k jezeroma. Cetrtkov pohod smo opravili skupaj: iz Rifugia Nordia smo krenili na Ojstrnik/Ostering (2052 m). Nekaj nas je ostalo pri koci, vecina pa se je odpravila na vrh. Pri koci so nas obkolili konji, koze, krave, tako da smo se umaknili za ograjo in jih obcudovali od tam. Tudi na petkov pohod k Mojcinemu domu na Vitrancu smo krenili skupaj. Zaceli smo v Kranjski Gori, se povzpeli nad Jasno in se strmo dvigovali v oblake. Pri Mojcinem domu smo si privošcili malico, tarok, poležavanje na soncu. Nekaj jih je še skocilo na vrh Vitranca, drugi smo pa po smucarski progi prismucali z gojzarji do sladoleda, od tam pa s sanmi ali sedežnico v dolino. 20 odraslih s kuharico (vendar ne vseh 7 dni prisotnih) in 7 otrok smo uživali v planinskem raju. Med generacijami so se spletle vezi, ki nas delajo boljše. Hvala Jožetu in Mojcu. Ogrožene živalske vrste, ki jih lahko srecujemo na naših planinskih pohodih Volk Je najvecji predstavnik družine psov, razširjen po divjinah Evrope, Azije in Severne Amerike. Zaradi lova je marsikje že izginil. Združuje se v krdela in zaradi skupinskega lova se loteva tudi vecjih živali. Zraste do 140 cm v dolžino. Pri iskanju hrane lahko naenkrat prepotujejo 40–70 km. Poznani so tudi primeri, ko so krdela prepotovala tudi 160 km. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad in srnjad, hrani pa se tudi z mrhovino in priložnostno napada vse vrste domacih živali (pse, konje, govedo, drobnico). Naenkrat lahko zaužije celo do 10 kg hrane, po drugi strani pa lahko dolgo zdrži brez nje. Jelka Slukan Markacijski odsek Clani markacisjkega odseka Planinskega društva Lisca Sevnica smo koledarsko leto 2023 zaceli s shodom markacistov posavsko-zasavskega MDO, ki ga je 12. marca gostilo Planinsko društvo Bohor Senovo. Del udeležencev se je odpravil peš (na relaciji Pokojnik -Bohor) in priložnost je bila izkorišcena tudi za sprotna manjša vzdrževalna dela, del udeležencev pa se je na srecanje odpeljal. Zahtevna planinska pot je pot, kjer si na posameznih težjih mestih pomagamo z rokami. Obicajno ima vgrajene kline na mestih, kjer si z njimi pomagamo pri prehodu predvsem zaradi stabilnega ravnotežja. 81 km zahtevnih planinskih poti. Zelo zahtevna planinska pot, kjer je uporaba rok nujna, ima vgrajene kline in jeklenice, ki nam omogocijo varen prehod na obmocjih, ki bi bila sicer za obicajne planince neprehodna. Pri teh poteh je priporocljiva uporaba samovarovalnega kompleta, s katerim se še dodatno varujemo. 50 km zelo zahtevnih planinskih poti. Divja macka Teža se nekoliko razlikuje od podvrste do podvrste, povprecno pa odrasli samci tehtajo 4–5 kg, izjemoma tudi 7 kg. Samice so lažje in tehtajo povprecno 2,7–4 kg. V dolžino merijo od 50 do 75 cm, rep pa je dolg od 21 do 35 cm. Po navadi so sivo-rjave barve s košatim repom in s crnimi progami po celotnem telesu. Divje macke živijo predvsem v listnatih gozdovih, lahko pa jih najdemo tudi v iglastih gozdovih. Ne prenesejo prevec mrzlega podnebja, zato jih visoko v gorah ne bomo videli.. Cloveka se izogibajo in so pogostejše v obmocjih, kjer je gostota prebivalstva nizka. Zaradi poškodbe je eden izmed naših markacistov bil v letu 2023 pohodniško in delavno žal neaktiven, se je pa Franci redno udeleževal dogodkov, kot so sestanki, posebej pa razveselil 4 clanice in enega clana domacega markacijskega odseka, saj nam je s svojimi rocnimi spretnostmi izdelal licne nosilke za shrambo delovnih pripomockov (prirocne žage, škarje, barve itd). V marcu (23. 3. 2023) je triclanska odprava v sestavi Lojze, Zvone in Doroteja izvedla odstranitev padlih dreves preko planinskih poti: najprej od Pipana -na obmocju Kurje vasi proti Zabukovju, nato pa še na poti na Lovrenc (od Freceta proti vrhu). Le nekaj dni kasneje je clan Rok opravil ogled ter obenem med Rudenikom in Lisco odstranil nekaj vecjih vej s poti. Na pragu pomladi 2023 je bilo na Lovrencu namešcenih nekaj novih rant, ki so bile poškodovane oziroma ponekod tudi povsem unicene v sklopu izvajanja zimske službe (pluženja) v zimski sezoni 2022/23. Postavljena je bila ograja ob cesti, ki vodi z Okroglic na Lovrenc, ob cemer sta moci 10. aprila 2023 združila aktualen in prejšnji predsednik društva Peter in Rok. Preden se je Clusijev svišc, naš encijan, razbohotil, je bilo 22. aprila 2023 dokoncno izvedeno popravilo podrte ograje okrog celotnega rastišca omenjenega botanicnega bisera. Zaradi obilice snega in vzdrževalnih del zimske službe je bilo nujno popraviti ograjo na celotnem odseku -del so se lotili Peter, Alojz R., Jure Z., Jože Z., Zvone B. in Marko P., istega dne popoldan pa sta Jure in Zvone tudi ocistila pot na Ajdovski gradec in postavila novo usmerjevalno tablo proti Lisci (Kurja vas, n.v. 347 m). 18. junija smo nadaljevali s pregledom v letu 2022 zacete Sevniške planinske poti (SPP) po krožni liniji. Ta dan smo se podali Alojz R., Jože R., Vesna G., Tina D. in Doroteja J. od Zabukovja proti Skalici (žig je na Skalici na vrhu vzpetine), nato pa še od Skalice do Planine. S to ogledno in obenem delovno akcijo smo se mocno približali zakljucku t. i. kranjskega dela SPP -po tem, ko smo štajerski del prehodili in obdelali že v letu poprej. Poletje 2023 je bilo v znamenju naraslih voda, vetrolomov in poplav, kar je posledice pustilo tudi v planinskem svetu. Po turbolentnem dnevu 25. julija je na obmocju Zabukovja, Podgorja ter ob Sevnicni podrlo veliko dreves. Psledicno smo zato vsak po svojih odsekih pregledali poti, ali so varne, in padla drevesa umaknili s poti. Janez Z. in Alenka G. sta 27. julija opravila ogled z manjšimi vzdrževalnimi deli na relaciji Boštanj -Vrh -Okic ­lovska koca. Markacisti smo se med letom sestali tudi na nekaj sestankih, kjer smo dolocili najnujneša vzdrževalna dela, se pogovorili glede usposabljanj -pregledov veljavnih licenc in podobno. Janez Z. se je udeležil jubilejnega, 10. dneva markacistov, ki je 16. septembra potekal v Podvelki. 9. oktobra so Alojz R., Janez Z. in Zvone B. opravili dela na odseku Sevnica -Lukovec -Ribniki. V decembru se je zacelo Francijevo zdravstveno stanje po poškodbi stabilizirati in z Janezom Z. sta tako pred koncem koledarskega leta že opravila nekaj del na poti do Skalice, pri katerih sta odžagala in odstranila padla drevesa z obmocja, že pred tem pa nas je presenetil naš Peter P., ki je nekaj del z motorno žago opravil v pravi snežni idili. Novovpisana markacista sta z uspešno opravljenim tecajem (kategorija A) postala Jure Z. in Jože R. Markacijski odsek Planinskega društva Lisca Sevnica deluje delno po principu individualnih del, delno pa v duhu skupinskih akcij, odvisno od vrst poškodb ter od obsega del na planinskih poteh. Zadovoljni smo, da marsikateri pohodnik opozori na padla drevesa, morebitne manjkajoce markacije ali na poškodovane ali manjkajoce smerokaze, saj konec koncev svoje delo opravljamo prostovoljno in je nemalokrat poseben izziv uskladiti službene, družinske in ostale obveznosti s pravocasnim odzivanjem na potrebne delovne akcije. Toda kjer je volja, tam je pot. In verjamemo, da nam bo, v slogi, sprotni komunikaciji in ob podpori skupnosti, v kateri delujemo, uspelo še naprej zgledno skrbeti za varne in urejene planinske poti v sevniški obcini. Knafelceva markacija Mejna markacija Kažipoti Markacisti Planinskega društva Lisca Sevnica: Zvone Blas, Beno Dergan, Tina Dremšak, Vesna Ganc, Alenka Gobec, Doroteja Jazbec, Jože Radej, Ivan Mervic, Franci Mešicek, Rok Petancic, Peter Požun, Alojz Rupar, Janez Zajec, Jure Zelic in Jože Zemljak. Z veseljem medse sprejmemo nove zainteresirane, dobrodošli bodoci urejevalci planinskih poti. Doroteja Jazbec, nacelnica markacisjkega odseka Grossvenediger Grossvenediger (3666 nmv) je en višjih vrhov Avstrije. Z vseh strani ga obdajajo ledeniki. Dostop nanj tehnicno ni pretirano težak. A to je prava ledeniška tura, zelo dolga in tudi zaradi višine ter opreme zelo naporna. Po lanski odpovedi zaradi vremena smo se letos le povzpeli nanj. Turo smo izvedli 25. in 26. avgusta 2023. Udeležilo se je je 8 clanov našega društva. Naše izhodišce je bila vasica Hinterbichl (1500 nmv) na južni strani gore. Po dolini smo se povzpeli do koce Johannishütte (2121 nmv). Po okrepcilu smo se zaleteli proti pobocju samega Grossvenedigerja proti koci Defreggerhaus (2964 nmv). Kljub težkim nahrbtnikom smo hitro pridobivali višino in koco dosegli v manj kot treh urah. Prišli smo v obmocje ledenikov. Z vsakega kuclja je tekel potocek in na koci je bila voda brezplacna. Po obilni vecerji smo kovali nacrt za naskok na vrh naslednji dan. Izkušen gorski vodnik pri sosednji mizi nam je podal nekaj dragocenih napotkov in plan je bil skovan. Naslednje jutro smo nekaj cez pet krenili proti vrhu. Po pol ure hoje smo prilezli do ledenika in zacelo se je zares. Presenetil nas je leden dež, a še preden smo se oblekli, so oblaki odplavali naprej in nebo prepustili soncnim žarkom. Preko širokih razpok smo krenili po ledeniku navzgor v dveh navezah. Zrak je postajal vse redkejši in naše dihanje vse globlje. Ko smo prispeli na široko ramo pod vrhom, dvomov o uspehu ni bilo vec. Po treh urah smo dosegli vrh na 3666 metrov nad morjem. Razgledi so bili cudoviti. Pogled je obsegal vse avstrijske Alpe in preko meja v Italijo in Švico. Po isti poti smo se vrnili v koco. Nazdravili smo uspešnemu vzponu in se odpravili v dolino. Nahrbtniki so postajali vse težji, a spust proti dolini je minil hitro. Dogovorili smo se, da drugo leto napademo kakšen štiritisocak, morda Monte Roso. Luka Žveglic TABOR DOLOMITI V Dolomitih smucam že vrsto let, tudi obiskali smo jih z društvom sedaj že davnega leta 2008. Koncno sem se odlocil, da pripravim krajši tabor. Izbral sem Cortino d'Ampezzo, prestižno zimsko letovišce, obdano z prelepimi vrhovi Tofan, Sorapissa in Monte Cristalla. Pripravili smo dvojni program, dve ferati: Cor Rosa in Tofana di Mezzo ter dve lažji planinski turi: jezero Sorapiss in Novualu. Udeležilo se ga je 20 udeležencev. Po zavitih italijanski cestah je mojstrsko krmaril naš šofer Lojze. Col Rosa Urnik je bil natrpan, takoj prvi dan smo se po prihodu okoli 10.00 že odpravili na prvo turo. Prva ekipa je napadla vrh Col Rosa (2166 mnv). Ta tura je bila kratka, zacinjena s ferato Ettore Bovero težavnosti C. Col Rosa je osamelec, vrinjen med okoliške tritisocake. Nanj je preko južne stene speljana lepa in drzna ferata, a ni pretežka, tako da se lahko tudi mirno ustaviš in uživaš v razgledih. Najlepši so bili seveda na vrhu in navdušenje je bilo nepopisno. Druga ekipa se je s prelaza Tre Croci povzpela do enega najlepših dolomitskih jezer, smaragdno modrega jezera Sorapiss (1925 mnv). Po turi smo se skupaj dobili v dolini in skupaj nazdravili prvemu uspešnemu dnevu. Nato pa smo se odpeljali v kamp, kjer smo postavili svojo bazo. Zvecer smo pri omizju naredili analizo in bojni plan za naslednji dan. Tofana di Mezzo Prva ekipa bi se povzpela na Tofano di Mezzo (3244 mnv), druga pa na Novulau (2575 mnv). Hladna noc v šotorih je hitro minila, pripravljal pa se je lep pozno poletni dan. Avtobus nas je odložil na višini 1720 mnv, od koder smo se povzpeli do koce Dibona, od tod pa naprej do koce Pomedes (2203 mnv), kjer je štart ženskega smuka za svetovni pokal. Nad koco smo si nadeli opremo in krenili proti jeklenicam. Na vrh Tofane di mezzo vodita dve zaporedni ferati: Guiseppe Olivieri na Punta Anna in naprej ferata Gianai Aglio na vrh Tofane. Preko sten, grap, zašiljenih rogljicev smo splezali na prvi vrh, Punta Anna. Po malici smo nadaljevali preko prostranih sten proti vrhu. Preko znamenite previsne police smo zlezli do naravnega okna Bus de Tofana, nato pa preko nekoliko težjih prehodov na vrh. Naš vzpon je trajal celih osem ur! Nagrajeni smo bili s prelepimi razgledi in prevozom z nihalko v dolino, ki turiste pripelje tik pod vrh. Dan smo zakljucili s skupno vecerjo v centru Cortine. V nedeljo smo podrli svoj tabor in se odpeljali proti Sloveniji. Dolomiti nas zopet klicejo. Letos bo tabor potekal med 6. in 8. septembrom 2024. Gremo v gorski masiv Sella s klasicnim ciljem: Piz Boe. Luka Žveglic Lago Sorapis Okrog 9. ure smo z avtobusom iz Sevnice prispeli v Cortino d´Ampezzo. Najprej smo se od mesta nekoliko oddaljili in poiskali izhodišce za ferato Col Rosa. Zacelo se je pakiranje in priprave na turo. Pomahali smo »težji skupini« in jim zaželeli sreco, sami pa smo se odpravili na lažji pohod priti jezeru Sorapis. V avtobusu je ostalo 7 deklet na celu z voznikom Lojzekom. Skozi Cortino, ki je polna enosmernih ulic, smo po vijugasti cesti nadaljevali pot proti prelazu Passo Tre Croci (1805 m). Kmalu smo ugotovili, da je dober šofer avtobusa zlata vreden! Najvecje parkirišce na prelazu je bilo zaprto, ob cesti pa polno avtomobilov, zasedeno je bilo prakticno vse, celo najbolj nenavadni koticki. Ni nam prestalo drugega, kot da sredi ceste poskacemo z avtobusa. V tem trenutku sem bila hvaležna, da smo imele nahrbtnike že pripravljene in vso opremo pri sebi. Nekaj 100 m od prelaza se z desne odcepi pot proti jezeru. Lago Sorapis (1925 m) je izredno priljubljena izletniška tocka v Dolomitih. Pohodnikov je bilo tu veliko, ne bi pa mogla govoriti o blazni gneci. Pot je sprva široka in nudi dovolj prostora za umikanje in prehitevanje. Tako smo lahko s svojim tempom prehodile kar dobršen del poti. Obcasno smo naredile kratke postanke za fotografiranje, pijaco in prigrizke. Proti koncu se pot zoži in postane bolj strma. Tempo hoje se je zaradi številnih pohodnikov upocasnil. Tu in tam se pojavi kakšna jeklenica ter nizi kovinskih stopnic. Po dobrih dveh urah hoje (nekaj cez 12.00) smo prispele do smerokaza tik ob jezeru. Na levo je bila koca Riffugio Alfonso Vandelli, na desno pa jezero Sorapis. Enotno smo se odlocile, da najprej odidemo do jezera! UUUUaaaWWWW!!! Res je Lago Sorapis eno najlepših, ce ne najlepše, gorsko jezero! Še bolj cudovito kot na fotografijah! Prelepe turkizne barve, obdano z belimi vrhovi Dolomitov je resnicno vredno ogleda! Vsaka se je po svoje naužila te lepote, nato pa smo se pocasi zbrale v koci na malici in klepetu. Postojanka je bila živahna in polna gornikov vseh narodnosti celega sveta. Sestopale smo po isti poti, ker se nam ni mudilo, smo se v zmernem tempu vracale proti izhodišcu. S prelaza smo se ob glavni cesti spustile peš še nekoliko nižje, da smo poiskale parkirišce, kjer sta nas cakala Lojze in naš avtobus. Skupaj smo se odpravili do druge skupine pohodnikov. Prvi dan je bil uspešno za nami. Cakale so nas še postavitev kampa in priprave na drugo turo. Nuvolau V zgodnjih jutranjih urah smo se zaceli pripravljati za naslednji podvig v Dolomitih. Zopet smo se delili na dve skupini, jaz sem lažjo skupinico desetih pohodnikov tokrat vodila na Nuvolau (2575 m). Z avtobusom smo se najprej zapeljali proti prelazu Passo Falzarego oz. do spodnje postaje žicnice Scoiattoli, kjer smo parkirali in se pripravili na pohod. Krenili smo levo proti jezeru Lago Bai de Dones in se skozi gozd dvigovali proti koci Rifugio Cinque Torri (2137 m). Gozdna pot se je nato prikljucila na avtomobilsko cesto, po kateri smo nadaljevali vse PROGRAM PLANINSKIH AKTIVNOSTI V LETU 2023 1. Ob PONEDELJKIH so organizirane lažje planinske ture. Prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ali s kombijem. Izlete organizira Slavica Kralj, (041 662 577), vodi pa planinski vodnik Vinko Šeško, (041 513 460, vinko.sesko@siol.com). 2. Vsak TOREK skupina organizira enodnevni izlet -zahtevno planinsko turo. Prevoz bo organiziran s kombiniranim vozilom oziroma z osebnimi vozili. Izlete organizira Zmago Grabrijan (041 550 895, zmagograbrijan@gmail.com ), vodi pa planinski vodnik Janez Levstik (031 386 262, jlevstik4@gmail.com ). 3. Ob TORKIH so v dogovoru z društvom upokojencev organizirani planinski pohodi. Prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ali po dogovoru. Izlete organizira in vodi Tone Šeško, planinski vodnik (041 640 160, tone.sesko@gmail.com). 4. Ob SREDAH ali po dogovoru so organizirane lahke ali zahtevne planinske ture. Prevoz je organiziran s kombi vozilom oziroma z osebnimi vozili. Izlete organizira in vodi Tone Šeško, planinski vodnik (041 640 160, tone.sesko@gmail.com). 5. Vsak CETRTEK skupina organizira enodnevni izlet -lahko planinsko turo. Prevoz bo organiziran z osebnimi vozili ali javnim prevozom. Izlete organizira in vodi planinski vodnik Vinko Šeško, (041 513 460, vinko.sesko@siol.com). 6. Enkrat mesecno v SOBOTO organizira in vodi enodnevni planinski izlet planinska vodnica Darinka Avguštin (041 481 697, pdlisca@siol.net). 7. PLANINSKA SKUPINA BOHINJCI enkrat do dvakrat mesecno planinske izlete organizira in vodi vodnik Peter Požun (031 889 077, info@pd-lisca.si). 8. Pohode ob VSAKI POLNI LUNI na Lisco in okolico organizirajo tri planinske skupine. LUNEKI: planinska vodnica Darinka Avguštin (041 481 697, pdlisca@siol.net), LUNARJI: Marjana Cizl (031 699 801, marjana.cizl@gmail.com) 9. VANDROVCI -vecdnevno potepanje bo v maju organiziral Vinko Šeško, planinski vodnik (041 513 460, vinko.sesko@siol.com). 10. PLANINSKA PEVSKA SKUPINA ENCIJAN, vaje vsak ponedeljek (po dogovoru). Darinka Avguštin (041 481 697, pdlisca@siol.net). 11. PLANINSKA PEVSKA SKUPINA OPOJNA ZLATICA, vaje vsak torek (po dogovoru). Maja Požun (040 803 874 , majapozun@gmail.com ). 12. MLADINSKI ODSEK -organizira izlete in tabore za mlade planince, Valentina Žibert (planinci.smo@gmail.com). 13. OSNOVNOŠOLSKI PLANINSKI IZLETI -tretjo soboto v mesecu za ucence od 1. do 9. razreda. Za OŠ Boštanj vodi izlete mentorica planinskega krožka in vodnica Silva Žveglic (031 381 026, silva.zveglic@os-bostanj.si), za OŠ Sava Kladnika pa vodi izlete planinski vodnik Janko Sotošek (031 648 248, janko.sotosek@guest.arnes.si ) in mentorica Tanja Žnidaršic, OŠ Blanca mentorica Darja Požun, OŠ Tržišce mentorica Metka Hocevar. 14. PLANINSKA SKUPINA TANIN -planinske izlete organizira in vodi Mojmir Rupar (041 855 188, mojmir.rupar@siol.net). 15. CICIPLANINEC planinske izlete organizirata in vodita vodnici Anja Radovic (040 648 973, anjazveglic@gmail.com ) in Lina Rupnik (041 999 641). HODIMO NA SVOJO ODGOVORNOST! Informacije in prijave v Zavetišcu pod sv. Rokom, Taborniška 14, 8290 Sevnica, vsak torek od 17.00 do 18.00 ali na spletni strani društva http://www.pd-lisca.si in elektronskem naslovu: pdlisca@siol.net. Izposoja planinske opreme v Zavetišcu pod sv. Rokom po dogovoru z Jožetom Lekšetom (051 372 394). Koledar planinskih izletov, pohodov, taborov in srecanj v letu 2024 -2. 1. 2024 -novoletni pohod na Ješivec -Ivce -prijave Darinka in Janko Avguštin (041 481 697; pdlisca@siol.net) -7. 1. 2024 -novoletno srecanje posavskih planincev na Bohorju -prijave Alojz Rupar (040 751 941; rupar.alojz@gmail.com ) -20.01.2024 -CICIPLANINEC -prijave Anja Radovic (040 648 973, anjazveglic@gmail.com) -14. 1. 2024 -Komna -Bogatin -prijave Luka Žveglic (031 856 659; lukazveglic@gmail.com) -20. 1. 2024 -Evropohod -prijave Jože Prah (041 657 560; KEUPS in MDO) in Darinka Avguštin (041 481 697; pdlisca@siol.net) -20. 1. 2024 -osnovnošolski izlet -prijave Janko Sotošek, Tanja Žnidaršic, Silva Žveglic, Darja Požun in Metka Hocevar -januar 2024 -Kal -prijave Janez Levstik (031 386 262, jlevstik4@gmail.com) -januar 2024 -Bohor -prijave Marjana Cizl (031 699 801, marjana.cizl@gmail.com) februar 2024 -10. 2. 2024 -Zelenica -Begunšcica -prijave Luka Žveglic (031 856 659; lukazveglic@gmail.com) -15. 2. 2024 -Ljubljana Rožnik odprtje fotografske razstave Vinko Šeško -17. 2. 2024 -Kofce -PLANINSKA SKUPINA BOHINJCI, prijave Peter Požun (031 889 077, info@pd-lisca.si ) -17. 2. 2024 -CICIPLANINEC -prijave Anja Radovic (040 648 973, anjazveglic@gmail.com) -17. 2. 2024 -sobotni izlet -po Zasavski planinski poti -prijave Darinka Avguštin (041 481 697; pdlisca@siol.net) -17. 2. 2024 -osnovnošolski izlet: prijave Janko Sotošek, Tanja Žnidaršic, Silva Žveglic, Darja Požun in Metka Hocevar -februar 2024 -Uršlja gora -prijave Janez Levstik (031 386 262; jlevstik4@gmail.com) -februar 2024 -Debenc -Mirna -prijave Marjana Cizl (031 699 801, marjana.cizl@gmail.com) marec 2024 -10. 3. 2024 -srecanje markacistov Krško -prijave Doroteja Jazbec (031 270 497; doroteja.jazbec@gmail.com) -13. 3. 2024 -Obcni zbor PD Lisca Sevnica ob 17. Uri (Kulturna dvorana Sevnica) -Peter Požun (031 889 077, info@pd-lisca.si) -22. in 23. 9. 2024 -Dan športa, srecanje evropopotnikov Vrhnika -Bistra -prijave Jože Prah (041 657 560; -16. 3. 2024 -CICIPLANINEC -prijave Anja Radovic (040 648 973, anjazveglic@gmail.com) -16. 3. 2024 -sobotni izlet -prijave Darinka Avguštin (041 481 697; pdlisca@siol.net) -16. 3. 2024 -osnovnošolski izlet: prijave Janko Sotošek, Tanja Žnidaršic, Silva Žveglic, Darja Požun in Metka Hocevar -20. 3. 2024 -Pula Rt Kamenjak -prijave Tone Šeško (041 640 160; tone.sesko@gmail.com) -24. 3. 2024 -PLANINSKA SKUPINA BOHINJCI, prijave Peter Požun (031 889 077, info@pd-lisca.si ) -24. 3. 2024 -blagoslov planincev Lukovec -prijave Darinka Avguštin (041 481 697; pdlisca@siol.net) -marec 2024 -Buzet: pot sedmih slapov -prijave Tone Šeško (041 640 160; tone.sesko@gmail.com) -marec 2024 -Rogla -Peski -Lovrenška jezera -prijave Janez Levstik (031 386 262; jlevstik4@gmail.com) -marec 2024 -Ravensko p. Gradišce -prijave Janez Levstik (031 386 262, jlevstik4@gmail.com) -marec 2024 -Bojnik -Goriška Gora -prijave Marjana Cizl (031 699 801, marjana.cizl@gmail.com) -marec 2024 -kolesarska tura Sevnica -Podgorje -Cirje -Lisca -Sevnica (kolesarska tura je namenjena za dobro pripravljene kolesarje ter tudi za MTB kolesa) -prijave Aljaž Prah (051 706 156; prah.aljaz@gmail.com) april 2024 -1. 4. 2024 -velikonocni pohod Radlje ob Dravi, JKEPUS -prijave Jože Prah (041 657 560; joze.prah@amis.net) -1. 4. 2024 -velikonocni ponedeljek Senovo -Rudarska pot -prijave Marjana Cizl (031 699 801, marjana.cizl@gmail.com) -13. 4. 2024 -dolina Glinšcice -prijave Luka Žveglic (031 856 659; lukazveglic@gmail.com) -7. 4. 2024 -dan planinskih vodnikov MDO Zasavja Cemšeniška planina -prijave Jože Prah (041 657 560; joze.prah@amis.net) in Jože Lekše (051 372 394; joze.lekse@gmail.com ) -20. 4. 2024 -CICIPLANINEC: prijave Anja Radovic (040 648 973; anjazveglic@gmail.com) -20. 4. 2024 -sobotni izlet -prijave Darinka Avguštin (041 481 697; pdlisca@siol.net) -20. 4. 2024 osnovnošolski izlet: prijave Janko Sotošek, Tanja Žnidaršic, Silva Žveglic, Darja Požun in Metka Hocevar -26. 4. 2024 -Skupšcina PZS -Peter Požun (031 889 077; info@pd-lisca.si ) -27. 4.-4. 5. 2024 -otok Madeira Prah-prijave Toni Turizem (031 643 338; turizem.prah@siol.net ) -27. 4. 2024 -sobotni izlet: Murnce -Telce -prijave Alojz Rupar (040 751 941; rupar.alojz@gmail.com ) -april 2024 -Kredarica -prijave Janez Levstik (031 386 262; jlevstik4@gmail.com) -april 2024 -delovna akcija cišcenja planinskih poti -markacisti: Doroteja Jazbec (031 270 497; doroteja.jazbec@gmail.com in Peter Požun 031 889 077, info@pd-lisca.si ) -april 2024 -Ljubljana, Plecnikova hiša ob Ljubljanici in Ljubljanski grad -prijave Marjana Cizl (031 699 801, marjana.cizl@gmail.com) -april 2024 -srecanje varuhov gorske narave na Lovrencu -prijave Marko Plazar (041 754 030, plazarmarko1972@gmail.com ) maj 2024 -5. 5. 2024 -jezikova nedelja na Bohorju -prijave Jože Prah (041 657 560; joze.prah@amis.net) -9. 5. 2024 -Pot ob žici Ljubljana -prijave Alojz Rupar (040 751 941; rupar.alojz@gmail.com) -19. 5. 2024 -PLANINSKA SKUPINA BOHINJCI; prijave Peter Požun (031 889 077, info@pd-lisca.si) -25. 5. 2024 -Krkin pohod na Lisco -prijave Peter Požun (031 889 077, info@pd-lisca.si) -25. 5. 2024 -srecanje zasavske planinske mladine na Kumu, osnovnošolski izlet in CICIPLANINCI; prijave Janko Sotošek, Tanja Žnidaršic, Silva Žveglic, Darja Požun in Metka Hocevar in Anja Radovic (040 648 973; anjazveglic@gmail.com) -31. 5. in 1., 2. 6. 2024 -tridnevni izlet otok Korcula -prijave Darinka Avguštin (041 481 697; pdlisca@siol.net) -maj 2024 -Vandrovci -prijave Vinko Šeško (041 513 460, vinko.sesko@siol.com) -maj 2024 -13. posavski festival tematskih poti -prijave Vinko Šeško (041 513 460, vinko.sesko@siol.com) -maj 2024 -Ratitivec -Altmaver -prijave Janez Levstik (031 386 262, jlevstik4@gmail.com) -maj 2024 -brežiška okolica -prijave Marjana Cizl (031 699 801, marjana.cizl@gmail.com) -maj 2024 -delovna akcija cišcenja planinskih poti -Upravni odbor in markacisti (Peter Požun 031 889 077, info@pd-lisca.si in Doroteja Jazbec 031 270 497; doroteja.jazbec@gmail.com) -maj 2024 -naravovarstvene akcije na Lovrencu, prijave Marko Plazar (041 754 030, plazarmarko1972@gmail.com). junij 2024 -1. 6. ali 8. 6. 2024 -skupni dan MDO Zasavja na Bohorju -prijave Jože Prah (041 657 560; joze.prah@amis.net) -1. 6. 2024 -tradicionalni pohod izgnancev: Telce -Bucka -prijave Alojz Rupar (040 751 941; rupar.alojz@gmail.com) -15. 6. 2024 -Dan slovenskih planincev na Smrekovcu -PD Crna na Koroškem -prijave Darinka Avguštin (041 481 697; pdlisca@siol.net) -15. in 16. 6. 2024 -delovna akcija Slatna -prijave Mojmir Rupar (041 855 188, mojmir.rupar@siol.net) -22. 6. 2024 -pohod po E-6 Avstrija -prijave Jože Prah (041 657 560; joze.prah@amis.net) -29. 6. 2024 -Viš -Pot Anita Goitan -prijave Luka Žveglic (031 856 659; lukazveglic@gmail.com) -29. 6.-6. 7. 2024 -Slatna -PLANINSKA SKUPINA BOHINJCI; prijave Peter Požun (031 889 077, info@pd-lisca.si ) -29. in 30. 6. 2024 -Meddruštveni izlet na Prehodavce -70 let Zasavske koce na Prehodavcih -prijave Jože Prah (041 657 560; joze.prah@amis.net) -junij 2024 -Vrbanove špice -prijave Janez Levstik (031 386 262; jlevstik4@gmail.com) -junij 2024 -Celje -Teharje -prijave Marjana Cizl (031 699 801, marjana.cizl@gmail.com) julij 2024 -julij -vecdnevni pohod po Zasavski planinski poti (cca. 140 km) -prijave Alojz Rupar (040 751 941; rupar.alojz@gmail.com) -1.-8. 7. 2024 -planinski pohodni tabor Bosna 2024 -prijave Toni Turizem (031 643 338; turizem.prah@siol.net ) -11.-18. 7. 2024 -planinski tabor avstrijske Alpe -prijave Darinka Avguštin (041 481 697; pdlisca@siol.net) -6.-13. 7. 2024 -OŠ Tabor Slatna -prijave Anamari Šeško in Tinkara Udovc (planinci.smo@gmail.com) -13.-20. 7. 2024 -družinski tabor Slatna -prijave Anja Radovic (040 648 973; anjazveglic@gmail.com) -27.-28. 7. 2024 -Rjavina in Vrbanove Špice -prijave Luka Žveglic (031 856 659; lukazveglic@gmail.com) -julij 2024 -Mojstrovka po Hanzovi poti -prijave Janez Levstik (031 386 262, jlevstik4@gmail.com) -13.-20. 7. 2024 -treking Crna gora -prijave Toni Turizem (031 643 338; turizem.prah@siol.net ) -20. 7. 2024 -Skuta -planinska skupina Bohinjci; prijave Peter Požun (031 889 077, info@pd-lisca.si) -julij 2024 -okolica Logarske doline -Radmije -prijave Marjana Cizl (031 699 801, marjana.cizl@gmail.com) avgust 2024 -3. 8. 2024 -popoldne ob citrah na Kopitniku -prijave Jože Prah (041 657 560; joze.prah@amis.net) -17. -18. 8. 2024 -tradicionalni pohod na Triglav -prijave Anton Prah (031 643 338, turizem.prah@siol.net) in Luka Žveglic (031 856 659; lukazveglic@gmail.com ) -17.-24. 8. 2024 -tabor v Slatni -prijave Tone Šeško (041 640 160; tone.sesko@gmail.com) -24. 8.-31. 8. 2024 -tabor v Slatni -prijave Vinko Šeško (041 513 460, vinko.sesko@siol.com) -avgust 2024 -Ceška koca -Ledine -prijave Janez Levstik (031 386 262; jlevstik4@gmail.com) -avgust 2024 -Litija -prijave Marjana Cizl (031 699 801, marjana.cizl@gmail.com) september 2024 -september ali oktober 2024 -srecanje starejših planincev MDO na Jancah, prijave Darinka in Janko Avguštin (041 481 697; pdlisca@siol.net) oktober 2024 -5. 10. 2024 -Kotlici -Turska Gora -Turski Žleb -prijave Luka Žveglic (031 856 659; lukazveglic@gmail.com) -19. 10. 2024 -po Zasavski planinski poti -prijave Darinka Avguštin (041 481 697; pdlisca@siol.net) -19. 10. 2024 -sobotni osnovnošolski izlet: prijave Janko Sotošek, Tanja Žnidaršic, Silva Žveglic, Darja Požun in Metka Hocevar -19. 10. 2024 -sobotni izlet CICIPLANINEC -prijave Anja Radovic (040 648 973, anjazveglic@gmail.com) -oktober 2024 -Gorjanci -prijave Alojz Rupar (040 751 941; rupar.alojz@gmail.com ) -oktober 2024 -Gubno -prijave Janez Levstik (031 386 262, jlevstik4@gmail.com) -oktober 2024 -cistilna akcija na Lisci -Upravni odbor in markacisti (Peter Požun 031 889 077, info@pd-lisca.si in Doroteja Jazbec 031 270 497; doroteja.jazbec@gmail.com) -oktober 2024 -Blanca -Krajna Brda -prijave Marjana Cizl (031 699 801, marjana.cizl@gmail.com) -oktober 2024 -Macesnovec-planinska skupina Bohinjci; prijave Peter Požun (031 889 077, info@pd-lisca.si) november 2024 -5. 11. 2024 -tradicionalno srecanje PD Lisca v pocastitev obcinskega praznika in pohod po Sevniški planinski poti Lojza Motoreta -prijave Darinka Avguštin (041 481 697; pdlisca@siol.net) -16. 11. 2024 -sobotni osnovnošolski izlet: prijave Janko Sotošek, Tanja Žnidaršic, Silva Žveglic, Darja Požun in Metka Hocevar -16. 11. 2024 -sobotni izlet CICIPLANINEC -prijave Anja Radovic (040 648 973, anjazveglic@gmail.com) -16. 11. 2024 -sobotni izlet v neznano -prijave Darinka Avguštin (041 481 697; pdlisca@siol.net) -30. 11. 2024 sobotni nagradni izlet -Darinka Avguštin (041 481 697; pdlisca@siol.net) -november 2024 -Komarca -Crno jezero -Komna -prijave Janez Levstik (031 386 262, jlevstik4@gmail.com) -november 2024 -Boštanj -Topolovc -prijave Marjana Cizl (031 699 801, marjana.cizl@gmail.com) december 2024 -8. 12. 2024 -tradicionalni pohod Litija -Tisje -prijave Alojz Rupar (040 751 941; rupar.alojz@gmail.com ) -december 2024 -pohod z luckami na Grad Sevnica v organizaciji KŠTM -december 2024 -prenos plamena miru na Lisco -Tone Svenšek (031 765 886, svensek.tone@gmail.com) -21. 12. 2024 -sobotni osnovnošolski izlet: prijave Janko Sotošek, Tanja Žnidaršic, Silva Žveglic, Darja Požun in Metka Hocevar -december 2024 -Mestni vrh Fridrihštajn -prijave Janez Levstik (031 386 262, jlevstik4@gmail.com) -december 2024 -Drožanje -prijave Marjana Cizl (031 699 801, marjana.cizl@gmail.com) -december 2024 -sobotni izlet Darinka Avguštin (041 481 697; pdlisca@siol.net) GOSPODARJI: -Planinsko zavetišce pod sv. Rokom (Janko Avguštin, 041 272 544, janko.avgustin@gmail.com) -Jurkova koca na Lisci in okolica (Jože Župevc, 041 631 081; jozezupevc@gmail.com) -Planinsko zavetišce na Slatni (Božidar Krajnc, 041 791 470, bozidar.krajnc@icloud.com in Mojmir Rupar, 041 855 188, mojmir.rupar@siol.net ) OPREMA: -Taborna oprema (Luka Žveglic, 031 856 659; lukazveglic@gmail.com) -Planinska oprema (Jože Lekše, 051 372 394; joze.lekse@gmail.com ) PLANINSKE POTI: Markacisti PD Lisca Sevnica skrbijo za približno 200 km planinskih poti. (Doroteja Jazbec, 031 270 497, doroteja.jazbec@gmail.com ) VAROVANJE GORSKE NARAVE: Aktivnosti na Lovrencu v casu cvetenja Encijana -Clusijev svišc (Gentiana clusii). (Marko Plazar, 041 754 030, plazarmarko1972@gmail.com in Lojze Rupar, 040 751 941; rupar.alojz@gmail.com) PODROBNE INFORMACIJE IN RAZPISE NAJDETE NA: -spletni strani društva https://pd-lisca.si/ ali FB https://www.facebook.com/pdlisca. do koce. Sproti so se odpirali cudoviti pogledi na pogorja, zadaj za postojanko pa se je dvigovala skalna gmota Cinque Torri, vredna obcudovanja in fotografiranja! Pot od Rifugio Cinque Torri do Rifugia Nuvolao (2575 m) je vodila v smeri proti prelazu Passo Giau. Hodili smo pod vznožjem gora, se veckrat spušcali in vzpenjali. Hodili smo po visokogorskih kamnitih stezah, med številnimi balvani, rušjem in macesni. Po približno 1,5 h smo nekoliko pred prelazom Giau prispeli do razcepa, kjer smo naredili daljši postanek. Del skupine se je odlocil, da bo plezalno pot izpustil. Izbrali so lažjo pot do koce Rifugio Averau. Ostali pa smo se vsak s svojo hitrostjo spopadli z melišcem do vznožja Ferrate Gusela. Le-ta je izredno kratka in sladka in te po dveh vzponih privede na vrh Nuvelau. Po prvem premaganem razponu je sledilo še nekaj hoje po ravninskem pogorju do drugega raztežaja, ki pa nas je že pripeljal na vrh. Vsak doživi vrh s svojimi obcutki, zagotovo pa smo bili vsi ocarani nad razgledom, zadovoljni in nasmejani. Sestopili smo po drugi poti. Najprej do koce Rifugio Averau, kjer smo se združili s preostalim delom skupine. Med potjo smo se odlocili, da si bomo sestop skrajšali z vožnjo z vlecnico. Nato smo jo pocasi mahnili do zgornje postaje žicnice Rifugio Scoiattoli. Tako smo kupili karte za štirisedežnico ter si pricarali še eno novo nepozabno izkušnjo. Anja Radovic 50 let tabora -Jezersko 2023 Letos smo v Planinskem društvu Lisca Sevnica izpeljali že 48. osnovnošolski planinski tabor, ki je hkrati tudi oznaceval 50 let od prvega tabora leta 1973. Po dolgem casu smo se ponovno vrnili na lokacijo, ki smo jo v preteklosti že obiskali in je prejšnjim skupinam ostala v dobrem spominu, Jezersko. Tabor je potekal med 1. in 8. julijem, udeležilo se ga je 41 osnovnošolcev iz obcine in bližnje okolice. Vodja tabora sta bila Monika Verhovc in Peter Kovacevic, ki sta se skupaj z ekipo trudila pricarati nepozabno dogodivšcino v naravi. Prvi dan smo se naucili kako pravilno pripraviti nahrbtnik, se pogovorili o obvezni planinski opremi in pravilih obnašanja v gorah in izobesili zastavo. Izpeljali smo tri planinske ture. Prvi pohod smo izvedli na Goli vrh (1787 m.n.v.), kjer smo uživali ob cudovitem razgledu na Planšarsko jezero. Naslednja tura je bila malo lažja. Naš pohod nas je peljal do Ankovih slapov (1240 m.n.v.), med potjo smo se ustavili pri naravnem izviru mineralne vode Jezerska slatina. Zaradi razlicne fizicne kot tudi starostne razlike otrok smo se za tretjo turo razdelili v dve skupini. Najmlajši so se povzpeli do Ceške koce (1542 m.n.v.), kjer so si kot nagrado privošcili palacinke, starejši pa so se polni poguma po plezalni poti (Rudijeva vertikala) podali na Veliko Babo. Slika 1: Goli vrh, avtor: Monika Verhovc Slika 2: Na poti do Velike Babe, avtor: Monika Verhovc Poleg navedenih planinskih tur smo si dneve popestrili z razlicnimi ustvarjalnimi delavnicami, ucenjem vozlov, tekmovanjem v vozlanju, s pisanjem tracev, štafetnimi igrami in turnirjem med dvema ognjema. Izvedli smo tudi orientacijski pohod, na katerega so se otroci podali sami s pomocjo zemljevidov in tako še sami raziskovali lepote, ki ih ponuja Jezersko. Slika 3: Tekmovanje v vozlanju, avtor: Monika Verhovc Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem partnerjem, staršem in prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri izvedbi tabora. Hkrati se tudi zahvaljujemo naši kuharici Milki, ki je poskrbela, da smo bili vedno siti in veseli. Ob vecerih smo zakurili taborni ogenj in se ob njem igrali vsem znani ''rim-žim-žim'', organizirali smo tudi vecer talentov, kjer so vsi otroci pokazali svoje vešcine in neverjetno domišljijo. Tudi letos je delovala naša taborna pošta, ki je omogocila, da smo se vsi lahko razveselili sladkih in velikokrat skrivnostnih sporocil ostalih udeležencev. Zadovoljni in polni novih doživetij smo se v soboto odpravili domov. Po mnenju otrok je tabor minil prehitro in vsi že komaj cakamo, da se naslednje leto ponovno srecamo. Slika 4: Skupinska slika, avtor: Monika Verhovc Peter Kovacevic, sovodnik 48. OŠ tabora Jezersko 2023 OŠ planinski krožek v letu 2023 - Sevnica, Blanca, Tržišce, Boštanj V letu 2023 smo v okviru planinskega krožka realizirali 6 planinskih izletov in na naši domaci Lisci organizirali Srecanje mladih planincev MDO Zasavja. 4. 3. 2023 -Lovrenc 18. 3. 2023 -Grmada nad Krškim 18. 4. 2023 -Kum po Nežini poti 27. 5. 2023 -Srecanje mladih planincev MDO Zasavja na Lisci 6. 9. 2023 -Predstavitev planinskega krožka (delavnice) na OŠ Boštanj 7. 10. 2023 -Blegoš 4. 12. 2023 -Pohod z lucko na Grad Sevnica Planinskih izletov so se tudi v preteklem letu najvec udeleževali ucenci 1. in 2. triletja, starejši pa so se raje odlocili za OŠ planinski tabor, ki je lani praznoval castitljivo 40-letnico. Pohode smo realizirali skupaj s sosednjimi šolami (Blanca, Sevnica, Tržišce in Boštanj) ter si razdelili stroške avtobusnih prevozov. Planinske krožke na šolah vodijo mentorji: v Senici Tanja Tratar in Janko Sotošek (je tudi planinski vodnik), na Blanci Darja Požun, v Tržišcu Metka Hocevar in v Boštanju Silva Žveglic. Pri izvedbi planinskih izletov sta pomagala tudi planinska vodnika Jože Lekše in Luka Žveglic. Na prvi in drugi planinski izlet smo se odpravili z vlakom, in sicer na Lovrenc in na Grmado nad Krškim. Na Lovrencu nas je pricakal še sneg, medtem ko je na Grmadi bila že prava pomlad. Lovrenc Grmada nad Krškim Na tretjem planinskem izletu smo osvojili Kum po Nežini poti, spoznali smo legendo o pastirici Neži, opazovali brezno, kamor je padla njena krava, najbolj so nas ocarale njene solze, ki smo se jih lahko tudi dotaknili. V Planinskem domu na Kumu so nas prijetno presenetili, saj so vsakemu otroku podarili obesek. Hvala prijaznemu osebju, izlet nam je ostal v lepem spominu. Kum po Nežini poti Cetrti izlet je bil na domacem hribu -Lisci, ko smo organizirali Srecanje mladih planincev meddruštvenega odbora planinskih društev Zasavja. Srecanje mladih planincev MDO Zasavja na Lisci »Na posavskem biseru«, kot radi recemo, se je na ta dan (27. 5. 2023) zbralo 180 mladih planincev in vec kot 30 mentorjev planinskih krožkov. Manjkali niso planinski vodniki, varuhi narave in vsi tisti prostovoljci, brez katerih ta dogodek ne bi tako lepo uspel. Mladim planincem smo pripravili orientacijo z razlicnimi tockami (Planinec, ne jezi se, gozdna pedagogika, planinski vozli, kaj sodi v planinski nahrbtnik in še in še). Uspešno sodelovanje v obisku orientacijskih tock smo nagradili s sladkim presenecenjem. Se sprašujete, kaj bi to bilo -palacinke, seveda, z ali brez (po želji). Zbrane sta nagovorila ga. Marjeta Bricl, podpredsednica meddruštevnega odbora planinskih društev Zasavja, in predsednik našega planinskega društva, Peter Požun. »Uživajte in se družite, lahko pa tudi zaplešete in zapojete,« bi lahko povzeli. In res je bilo ta dan na Lisci tocno tako. Ob tej priložnosti še enkrat hvala vsem mentorjem, ki se trudite, da na šolah živi planinstvo, planinskim vodnikom, ki jih varno vodite, ter vsem drugim prostovoljcem, ki mladim kažete lepote naših gora. Predstavitev planinskega krožka na OŠ Boštanj V maju obicajno z OŠ planinski izleti zakljucimo, zato je bilo tudi v letu 2023 tako. V septembru, ko se na šolah na novo oblikujejo interesne dejavnosti, smo na OŠ Boštanj predstavili planinski krožek in z zanimivimi aktivnostmi privabili nove clane. V sredo, 6. 9. 2023, je na OŠ Boštanj potekal jesenski športni dan za ucence od 1. do 5. razreda. Za razgiban in zabaven program so poskrbela športna društva, ki delujejo v obcini Sevnica. K sodelovanju je bilo povabljeno tudi PD Lisca Sevnica, ki sta ga zastopali clanici Tinkara Udovc in Anamari Šeško. Ucencem sta predstavili program planinskega krožka, ki poteka na šoli, in jih povabili, da se med poletnimi pocitnicami udeležijo osnovnošolskega planinskega tabora. Skupaj so pregledali planinsko opremo ter tako ponovili, kaj spada v planinski nahrbtnik. Na koncu pa so se ucenci preizkusili še v prav posebni planinski štafeti. Zapisala Tinkara Udovc Blegoš Dalec najbolj obiskan planinski izlet je bil peti -7. 10., ko sta kar dva avtobusa bila premalo, da bi se vseh 82 mladih pohodnikov spravilo v vozili. Z dodatnim kombijem smo uspešno premagali vrtoglave ovinke in se z Leskovice po lahki planinski poti povzpeli najprej do Koce na Blegošu, nato pa kar na sam vrh -Blegoš (1562 n.m.v.), ki nam je ta dan ponudil obilo lepih razgledov in cudovito vreme. Hvala osebju v koci za slastne štruklje in flancate, zagotovo se vrnemo še kdaj. Pohod z lucko na grad Leto 2023 smo zakljucili s pohodom z lucko na grad. Letos smo se prvic odlocili, da se tradicionalnemu pohodu, ki se praviloma zacne v starem mestnem jedru Sevnice, pridružimo v vecjem številu, zato smo naš pohod zaceli pri OŠ Sava Kladnika Sevnica. Kar 120 otrok in njihovih staršev se je v pricakovanju praznicnih dni z baklami, luckami ali kar brez povzpelo na okrašen grad, kjer so nas pricakali s kulturnim programom, pa tudi dobri možje niso manjkali. V ponedeljek, 4. 12. 2023, smo se ucenci in starši OŠ Sava Kladnika Sevnica, OŠ Blanca in OŠ Boštanj udeležili tradicionalnega pohoda z luckami na grad Sevnica. Kar 50 udeležencev sevniške šole je z nasmehi na obrazu in lucko v rokah ali na glavi prehodilo sicer kratko, vendar prijetno pot od OŠ Sava Kladnika do gradu, kjer nas je pricakal grof Moskon in nas nagovoril ter pogostil s toplim cajem in piškoti. Ucenci podružnice Studenec so pripravili prijeten kulturni program. Obiskal pa nas je tudi sv. Miklavž, ki smo se ga vsi razveselili. Bilo je zelo prijetno. Zapisala Tanja Žnidaršic, mentorica planinskega krožka na OŠ Sava Kladnika Sevnica Planinski izleti so potekali brez zapletov, ucenci so bili primerno obuti, s kondicijo in motivacijo ni bilo težav. Na izlete hodijo praviloma isti ucenci, zato so se pravil obnašanja v hribih in kako se primerno opremiti, zelo dobro naucili. Smernice za naprej: Kot mentorica planinskega krožka in planinska vodnica si bom prizadevala, da se tudi v bodoce povezujemo s šolami ter tako ucencem ponudimo cim vec lepih planinskih doživetij, kjer se ne nabira le kondicija, ampak je to priprava tudi na življenje, saj so v ospredju vrednote, kot so prijateljstvo, pomoc, prostovoljstvo, ljubezen do narave in življenje. Silva Žveglic, mentorica planinskega krožka na OŠ Boštanj in planinska vodnica CICIPLANINEC -PLANINSKI KROŽEK V VRTCU Ciciplaninec je planinski krožek, ki ga PD Lisca Sevnica izvaja v Vrtcu Ciciban Sevnica. Krožek je vezan na šolsko leto in poteka od oktobra do maja. Porocilo pa je vezano na koledarsko leto, zato je sestavljeno iz izletov dveh razlicnih skupin otrok, ki so bile vpisane v krožek. Prva od januarja do maja in druga od septembra do decembra. Izvedba krožka Planinski krožek se je izvajal v obliki planinskih pohodov, ki so potekali 1 x mesecno, in sicer vsako 2. soboto v mesecu od oktobra do maja (v primeru slabega vremena, praznika ... tudi kakšno drugo soboto). Razpis in prijave Razpis za posamicen planinski izlet je bil objavljen vsaj 1 teden pred zacetkom na vrtcevski spletni strani ter poslan po elektronski pošti staršem udeležencev planinskega krožka. Na razpisu so bile vse potrebne informacije o izletu (kam, kako dolgo, kdaj, kje ...). Prijave smo zbirale do petka (1 dan pred izletom). Starostni razpon Planinski krožek so obiskovali otroci vseh starosti, ki so zmožni s postanki in malico hoditi približno 2 uri v eno smer. Starostni razpon je bil 2–9 let. Težavnost pohoda je prilagojena vrtcevskim otrokom. Vsak pohod je trajal nekje od 9.00 do 13.00 in se je zacel ter koncal na izhodišcu. Pohodi Hodili smo po Sevniški planinski poti in raziskovali okoliške hribe Posavskega hribovja. V letu 2023 smo osvojili: MESEC DATUM CILJ ŠT. UDELEŽENCEV (otroci + odrasli) JANUAR 21. 1. 23 Lisca 22 FEBRUAR 11. 2. 23 Ajdovski gradec 22 MAREC 18. 3. 23 Mohor nad Brestanico 25 APRIL 22. 4. 23 Lovrenc 30 MAJ 27. 5 23 Srecanje Mladih planincev meddruštvenega odbora planinskih društev Zasavja na Lisci 20 OKTOBER 21. 10. 23 Konjsko 31 NOVEMBER 18. 11. 23 Svinjska rt 33 DECEMBER / krožek se ne izvaja / Vodenje Ture je vodila planinska vodnica Anja Radovic. Pridružile so se ji vzgojiteljica Natalija Žulic in vzgojiteljica Tatjana Pancur ter vodnica Lina Rupnik. Otroci so se pohoda udeležili vsaj z enim staršem (oz. z eno odraslo osebo). Pridružili so se jim tudi bratje in sestre, ki obiskujejo OŠ. Vsak pohod je bil nadgrajen s fotografijami in porocilom ture, kar je bilo objavljeno na spletni strani Vrtca Ciciban Sevnica pod zavihkom obogatitvene dejavnosti/planinski krožek. Otroci so uživali na svežem zraku in v naravi, krepili svoje telo, se družili z vrstniki in sklepali nova prijateljstva. Spoznali so osnove pohodništva ter planinski bonton. Anja Radovic 1. planinski pohod: KONJSKO V oktobru smo v Vrtcu Ciciban Sevnica štartali z najrazlicnejšimi krožki. Eden izmed teh je tudi planinski krožek, ki mu radi recemo kar ciciplaninec. V tem krožku sodelujejo tako otroci kot starši, najveckrat pa kar cela družina. Letos je vpisanih 21 vrtcevskih otrok, starih od 2–5 let. Na pohod se bomo odpravili 1x mesecno. Prvic smo se srecali v soboto, 21. 10. 2023. Ob 9.00 smo se zbrali na Radni ter se podali proti Konjskemu. Po uvodnem pozdravu smo se po asfaltni cesti odpravili na pot. Takoj za tovarno Siliko smo s ceste zavili v gozd. Pot se je cedalje bolj vzpenjala in nam nudila cudovit razgled na Boštanj in Sevnico. Po prvem kratkem pocitku smo z zmernim tempom prispeli do gozdne jase, kjer se je strmina polegla. Ustavili smo se, opazovali meglice, mocerada, se poigrali na hlodih in odžejali ter posladkali. Nato smo poiskali »travniška vrata«, ki so nas iz gozda vodila proti vasi Konjsko. Na širokem travniškem kolovozu so nas pobožali prvi soncni žarki. Odprl se nam je pogled na vas Konjsko. Opazili smo lovsko opazovalnico, v daljavi pa konje in tudi oni so opazili nas, saj so nam takoj prišli naproti. Dovolili so nam, da smo jih pobožali, mi pa smo si vzeli še cas za fotografiranje. Sprehodili smo se skozi vas in otroški želodcki so cedalje glasneje opozarjali, da bo cas za težko pricakovano malico. Ustavili smo se na zgornjem delu travnika. Z veseljem smo se lotili dobrot iz nahrbtnika. Starši so klepetali, otroci pa tekali in uživali v prosti igri. Napocil je cas za odhod. Skozi »gozdna vrata« smo vstopili med visoka drevesa. Pot nazaj so si otroci krajšali s tekom in z raziskovanjem. Cakal nas je le še zadnji spust in že smo bili pri asfaltni cesti. V koloni smo se vrnili do avtomobilov. Komaj cakamo na naslednji planinski izlet! Sevnica, oktober 2023 Anja Radovic 2. planinski pohod: Svinjska rt Tretjo novembrsko soboto smo se zbudili v hladno jutro, prekrito s slano. Ob 9.00 smo se Ciciplaninci odpravili na Svinjsko r(i)t nad Radecami. 35 se nas je zbralo pri spomeniku NOB in se po starem delu mesta odpravilo na pot. Za tržnico smo se med hišami po stopnicah povzpeli do gozdne poti. Strmina nas je dobro ogrela in pri grajskih ruševinah smo naredili prvi postanek. Slekli smo se, se posladkali, odžejali in se povzpeli še na bližnjo razgledno tocko. Nadaljevali smo po travnati stezi, strmina se je tu rahlo polegla, vse dokler nismo preckali asfaltne ceste in se pognali v gozd! Prispeli smo do razpotja. Tu bi lahko izbrali zahtevnejšo pot skozi gozd, a mi smo se odlocili za lažjo markirano stezo, ki nam je nudila tudi lepše razglede in vec sonca. Uspešno smo premagovali klanec in se veckrat po malem ustavili. Med posameznimi hišami smo se vzpenjali vse više, dokler nismo prisopihali do bele kapelice. Tu smo zavili desno in po 2 minutah prišli na vrh. Ta ponuja cudovit pogled na Radece in Loko, na reko Savo ter na Lisco, Kozje in Brunk … Celotno pot navzgor smo prehodili v 1 uri in 15 minutah. Bravo mi!!! Privošcili smo si obilno malico in se greli na soncu. Klepetali smo in se smejali, kovali smo nacrte za nadaljnje pohode in spletali nova prijateljstva. Pri hiški Radio kluba Radece smo našli ogromno prostora za prosto igro, lovljenje in tekanje. Okrog 11.00 smo se zaceli spušcati proti Radecam. Kjer se je le dalo, smo izkoristili priložnost za tekanje. Ko je cerkveni zvonik odbil poldan, smo prispeli v Radece. Poslovili smo se z nasmeški na obrazu. Bili smo veseli, da smo prehodili tako težko turo. Anja Radovic Vabljeni na 4. planinski izlet, ki bo v soboto, 11. 2. 2023, na Ajdovski gradec. IZHODIŠCE: Dobimo se ob 9.00 na parkirišcu pri Ajdovskem gradcu, Vranje (glej sliki). CAS HOJE: Hodili bomo pocasi in s postanki. Gozdna pot je krožna in razmeroma kratka. KONEC: Zakljucili bomo okrog 11.30 na izhodišcu. MALICA: Hrana in pijaca naj bosta iz nahrbtnika. PRIJAVE: Prijave zbiram izkljucno na elektronski naslov: anja.radovic@vrtec-sevnica.si, in sicer do petka, 10. 2. 2023. Za vse dodatne informacije poklicite na 040 648 973 (Anja). V primeru slabega vremena bo izlet odpovedan. O odpovedi boste obvešceni po elektronski pošti. Otrok naj se izleta udeleži vsaj z enim staršem (oz. z eno odraslo osebo). Lep planinski pozdrav, Anja in Natalija. Za varnejši korak priporocamo nakup planinske znamkice! Vec na www.pd-lisca.si ali www.pzs.si. 5 pohod: Mohor nad Brestanico oz. Kdaj si zadnjic kakšno stvar naredil prvic? V soboto, 18. 3. 2023, smo se ciciplaninci prvic na pohod odpravili z vlakom! Nekaj cez deveto uro smo se zbrali na železniški postaji v Sevnici in nestrpno cakali na prihod vlaka. Z drugega perona smo v daljavi uzrli nov vlak!!! Vseh 25 udeležencev se še nikoli ni peljalo v dvonadstropnem vlaku, zato smo se brez pomislekov zagnali v zgornje nadstropje. Vožnja do Brestanice je bila kratka, a sladka! S postaje smo se razgledali po okoliških hribih, nato pa smo se odpravili proti tunelu. Ta nekdanji rudniški rov je dolg kar 590 m in je danes namenjen pešcem in kolesarjem. Težko je celotno doživetje opisati z besedami. Vznemirljivo je bilo pa skrivnostno ter temacno. Pa hladno in vlažno. Pa zabavno ter veselo in glasno. Pa seveda nepozabno. Kmalu po koncu rova nas je oznaka za Janezovo pot usmerjala v strmi breg. Pot na Mohor se vije skozi gozd in je dobro oznacena, opremljena z lesenimi ograjami in klopcami. Skozi gosto drevje nudi lep razgled na Rajhenburški grad in stari del Brestanice. Do cerkve sv. Mohorja smo potrebovali dobro uro. Na vrhu je dišalo po pomladi, martinckali smo se, gungali in se igrali. Vracali smo se po Trapistovi poti. Ta gre najprej globoko proti severu, tako da vseskozi nudi pogled na novi del mesta s termoelektrarno. Nato pa mocno zavije levo in se zacne vracati proti reki Savi. Gozdna pot je bila odlicna tekaška steza, zato so nas starši komaj dohajali. Prehitro smo prišli do ceste, po kateri smo se tokrat skozi dva tunela vrnili na železniško postajo. Ob pol dveh smo se z vlakom prijetno utrujeni vrnili v Sevnico. Anja Radovic Porocilo o izvajanju aktivnosti na rastišcu Cluzijevega svišca na Lovrencu Rastišce Clusijevega svišca na Lovrencu je z Odlokom obcine Sevnica razglašen za Naravni botanicni spomenik. Obmocje rastišca Clusijevega svišca na Lovrencu je ograjeno z leseno ograjo, ožje rastišce pa je lastnik parcele omejil še s trakom. Tako je skozi rastišce s trakom oznacena pot, po kateri je dovoljeno gibanje obiskovalcem rastišca. Prav tako je s trakom omejeno gibanje okoli cerkve sv. Lovrenca. Pozimi sta obilica snega in pluženje ceste leseno ogrado precej poškodovala. Zato smo clani Planinskega društva Lisca Sevnica v mesecu aprilu izvedli dve delovni akciji namenjeni pregledu in popravilu lesene ograje. Clusijev svišc obicajno zacveti ob koncu aprila, v zacetku maja, odvisno od vremenskih razmer. Prve cvetove smo opazili že okoli 20. aprila. Tako kot vsako leto, smo v PD Lisca Sevnica tudi tokrat nacrtovali varovanje -gorsko stražo, ki jo v casu cvetenja te lepe, modre cvetlice izvajajo predvsem prostovoljci planinskega društva. K varovanju Clusijevega svišca smo povabili tudi meddruštvene odbore, Zavod za varovanje narave Celje, Kozjanki park, planinska društva, lovske družine, varuhe gorske narave, Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica (KŠTM Sevnica) in Obcinsko redarstvo. Vabilo k sodelovanju pri varovanju Clusijevega svišca je bilo posredovano tudi na Planinsko zvezo Slovenije, Komisiji za varstvo gorske narave, objavljeno je bilo tudi v lokalnem casopisu in na spletu. Da je bila naša namera prepoznana in slišana, dokazuje dejstvo, da se je koordinatorju akcije na kontaktno telefonsko številko in email naslov predvsem za informacije o cvetenju obrnilo kar nekaj organizatorjev planinskih izletov. Konkretno pa se je na vabilo, poleg prostovoljcev PD Lisca Sevnica, odzval Zavod KŠTM Sevnica, pomoc pri varovanju pa so nam ponudili tudi clani odseka za varstvo gorske narave Planinskega društva Šoštanj. Do tega sodelovanja žal ni prišlo zaradi izredno slabega vremena. Na splošno je letošnji obisk rastišca na Lovrencu krojilo vreme. Kljub temu so prostovoljci ob lepem vremenu zabeležili lep obisk, najvec prav na praznik, 1. maja, ko je bilo zabeleženo 737 obiskovalcev. Kljub postavljenim opozorilnim tablam, ki dolocajo režim gibanja in ravnanja na rastišcu, je bilo zabeleženo kar nekaj kršitev, ki se nanašajo predvsem na gibanje izven oznacene poti, predvsem zaradi fotografiranja cvetlice. Na splošno obiskovalci opozorila dobronamerno sprejmejo in razumejo pomen ohranjanja rastišca Clusijevega svišca, obcasno pa so prostovoljci -gorski stražarji naleteli tudi na bolj burne odzive obiskovalcev. Rastišce na Lovrencu je dostopno tudi z avtomobilom. Prav pri teh obiskovalcih je žal opaziti pomanjkljiv cut za naravo, saj so bili tam zgolj kot turisti. Planinci, pohodniki veliko bolj podpirajo in razumejo vlogo in pomen varovanja ter se temu primerno tudi obnašajo, odpadke odnesejo s sabo. Varovanje encijana je potekalo od 21. 4. 2023 do 14. 5. 2023, vsak dan med 8 in 19 uro. V varovanje je bilo vkljucenih vec kot 20 clanov PD Lisca Sevnica. V tem casu sta bili izvedeni dve izobraževanji za varuhe gorske narave: -6. 5. 2023 srecanje varuhov gorske narave Meddruštvenega odbora Zasavje (MDO Zasavje, PD Lisca Sevnica) in -14. 5. 2023 licencno izobraževanje za bodoce varuhe gorske narave (Planinska zveza Slovenije). Opazili smo, da je bilo cvetenje bolj intenzivno od prejšnjih let. Veseli nas dejstvo, da se v spodnjem delu rastišca encijan znova zarašca. V Planinskem društvu Lisca Sevnica bomo še naprej vzpodbujali clane, da se odlocijo za strokovna usposabljanja iz podrocja varovanja gorske narave, upamo pa tudi na tvorno sodelovanje z lokalno skupnostjo, Obcino Sevnica ter ostalimi društvi, da skupaj ohranimo ta naravni spomenik in k ohranjanju ter varovanju vzpodbudimo tudi mlajše generacije. Lep planinski pozdrav Marko Plazar Varuh gorske narave PD Lisca Sevnica Planinska skupina Bohinjci Za skupino Bohinjci je še eno uspešno leto. Opravili smo 18 skupnih pohodov, se veliko družili, klepetali, peli, se smejali ter obcudovali in raziskovali lepote narave. Že takoj 2. januarja smo zaceli izpolnjevati novoletne zaobljube in se odpravili na prvi zimski pohod na Lisco. Zimska idila nas je prepricala in tako smo v januarju in februarju izkoristili ugodne vremenske razmere. Ker smo vsi clani skupine delovno aktivni, v naših vrstah pa so tudi šolarji in študenti, smo omejeni na vikende in praznike, skupaj pa preživimo tudi nekaj dopustniških dni. Tako smo v prvih dveh mesecih leta 2023 uspešno opravili kar 6 pohodov. Poleg obiska okoliških hribov (Lisca, Bohor, Skalica, Kum) smo se odpravili še na Blejsko koco in na Kofce. V spomladanskih mesecih smo skušali ohranjati kondicijo s pohodi po bližnjih hribih in se konec aprila in v zacetku maja pridružili varuhom gorske narave pri varovanju encijana na Lovrencu. Kot že nekaj zadnjih let smo tudi letos otvorili poletne pocitnice z enotedenskim taborom v Slatni. Poleg planinskih pohodov, letos smo se podali na Višarje, v Krnico, v Mojstrano na ferato in do Poštarskega doma v Vratih, se zelo radi pomerimo tudi v ostalih zabavnih in športnih igrah, vecere pa preživimo ob tabornem ognju in ubrano zapojemo. Žal je tabor, ki smo ga planirali v zacetku avgusta v Bohinju, zaradi slabega vremena in poplav odpadel. Se je pa kar nekaj naših clanov odpravilo pomagat na poplavljena obmocja. V drugi polovici leta so tisti najbolj fizicno pripravljeni opravili tudi nekaj zahtevnejših vzponov. Povzpeli so se na Grintovec, Bovški Gamsovec, na Storžic, nato še iz Vrat preko Stenarja in Križa do Bivaka 4. Želimo si, da bi bilo tudi leto 2024 do nas prizanesljivo in da bi zdravi opravili cim vec skupnih poti. Petra Rus Plazar Planinska skupina Tanin Clani planinske skupine Tanin smo v letu 2023 hribe obiskovali bolj individualno. Udeleževali smo se društvenih pohodov, imeli pa smo tudi nekaj skupnih. Ob koncu zime smo obiskali Veliki Javornik. Lep je bil pogled na prvo pomladno cvetje. Naslednji cilj je bil Vetrnik, ki je upravicil svoje ime z mocnim vetrom, vetrna harfa pa je oddajala prijetne zvoke. V maju smo obiskali Vremšcico in Kokoš, ki sta se bohotili s potonikami, narcisami in perunikami. Jeseni smo nadaljevali s pohodi, najprej na Zasavsko Sveto goro. Uživali smo v lepem razgledu. Naslednji pohod je bil na Kum, po Nežini poti iz doline Sopote. Leto smo zakljucili na Primorskem, iz Socerba smo se podali do Tinjana. Zelo lepa pot, smo pa nekaj casa hodili po italijanski strani, ker so našo pot »zasedli« lovci. Mojc Rupar Planinski pevski zbor Opojna zlatica V novembru 2023 je v okviru PD Lisca Sevnica pricela z delovanjem nova pevska skupina Planinski pevski zbor Opojna zlatica. Skupino trenutno sestavlja 20-25 pevcev vseh starosti in glasov. Vizija zbora je, da bi se poleg srecevanja na planinskih poteh podružili skupaj tudi ob kulturnem ustvarjanju in ubranem petju. S svojimi pesmimi bomo popestrili dogodke in srecanja v okviru PD Lisca Sevnica, nadejamo se tudi drugih nastopov v lokalnem okolju in širše. Svoje ime smo izbrali po prelepi cvetlici opojni zlatici, ki v aprilu in maju cveti (tudi) na obmocju Lisce. Opojna zlatica (Ranunculus thora) je zasavski endemit, kar pomeni, da ima svoje rastišce le v tukajšnjih krajih; najdemo jo v okolici Kuma, na Mrzlici, Kopitniku, Lisci. Ce vam je ubrano petje in skupno ustvarjanje v pevskem zboru blizu, lepo povabljeni, da se nam pridružite ob torkih ob 18.30 v Planinskem zavetišcu pod Svetim Rokom. Maja Požun Varuhi gorske narave Varuh gorske narave (pogovorno tudi varuh) PZS je uradni naziv strokovnega delavca PZS na podrocju varstva gorske narave v planinstvu. Naziv varuha gorske narave pridobi kandidat, ko uspešno opravi program usposabljanja, ki ga organizira in izvaja Komisija za varstvo gorske narave PZS, ter izdela strokovno nalogo s podrocja varstva gorske narave. Naloga varuhov gorske narave je celovita skrb za varstvo gorske narave na osnovi naravovarstvenih nacel, temeljnih dokumentov PZS in zakonodaje tako v okviru delovanja in organiziranosti planinske organizacije kot zunaj nje. Program varuh gorske narave je nadgradnja programa gorski stražar, ki izhaja iz tradicije gorske straže, ustanovljene leta 1954, na pobudo naravovarstvenice dr. Angele Piskernik, in se izvaja od leta 2002. Varuhi to nalogo uresnicujejo z izobraževanjem, vzgojo, usposabljanjem, informiranjem in ozavešcanjem clanstva in neclanstva PZS, s sodelovanjem z drugimi pristojnimi institucijami in organizacijami, spremljanjem naravovarstvene problematike gorskega sveta in pripravo strokovnih mnenj, priporocil, opozoril in predlogov za izboljšanje stanja pristojnim organom v planinski organizaciji, od društev do vodstva PZS. V zadnjih dveh letih so se za varuhe gorske narave usposobili trije clani PD Lisca Sevnica: Marko Plazar, Simona Koritnik Pavlin in Maja Požun. Usposabljanje so uspešno zakljucili s predstavitvijo izdelanih seminarskih nalog, ki so dostopne na spletni strani PZS Komisije za varstvo gorske narave. Marko Plazar je izdelal nalogo z naslovom Clusijev svišc in sorodniki, Simona Koritnik Pavlin je pripravila nalogo z naslovom Pes na planinskih poteh, Maja Požun pa je raziskovala Naravo kot vrednoto za zdravje in dobro pocutje ljudi. V okviru PD Lisca Sevnica že dolga leta deluje Klub za varstvo gorske narave. Glavna aktivnost kluba je, da v casu cvetenja Clusijevega svišca, t.i. encijana, na obmocju Lovrenca organizira prisotnost varuhov gorske narave, prostovoljnih clanov planinskega društva, gorskih stražarjev ter uslužbencev JZ Kozjanski park, da obiskovalce seznanjajo in ozavešcajo o pomembnosti ohranjanja te zavarovane vrste. Obmocje Lovrenca je del biosfernega obmocja Kozjansko in Obsotelje in je botanicna naravna vrednota državnega pomena. Naloga varuhov gorske narave in vseh nas je, da ohranjamo botanicne naravne vrednote tako, da ozavešcamo o pomenu botanicnih vrednot, usmerjamo in informiramo o primernem odnosu do botanicne vrednote ter vedenju na obmocju rastišca (obiskovanje obmocja po obstojecih poteh, fotografiranje na nacin, da ne poškodujemo rastlin in travne ruše, prepoved trganja, izkopavanja, poškodovanja rastlin, prepoved vožnje po rastišcu s kolesi, motorji, drugimi vozili …). To velja tako za rastišce Clusijevega svišca na Lovrencu kot za druge botanicne vrednote v našem okolju. Maja Požun Porocilo Kluba vodnikov V letu 2023 je bilo v društvu PD Lisca Sevnica aktivnih 25 planinskih vodnikov in en turno kolesarski vodnik. Registrirani vodniki so vpisani v razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu, in sicer kot: - strokovni delavec 1, športno treniranje, planinstvo ­ alpinizem, modul planinski vodnik 1 (vodniki z »A« kategorijo), - strokovni delavec 2, športno treniranje, planinstvo ­ alpinizem, modul Planinski vodnik 2 (vodniki z »A, B, in D« kategorijo). Klub vodnikov je sodeloval pri pripravi programa planinskih izletov za leto 2023 in skrbel za realizacijo le-tega. Že v letu 2022 smo si vodniki zadali cilj, da se veckrat srecamo. Tako smo v letu 2023 imeli redna mesecna srecanja ob cetrtkih. Udeležba je bila v povprecju slaba polovica. Na srecanjih smo pogrešali mlade vodnike, ki so zaradi razlicnih drugih obveznosti opravicili svoj izostanek … Kar lepo število planinskih vodnikov se nas je zbralo na srecanju MDO na Jancah v aprilu. Dan slovenskih planincev na Kalu v juniju je bil organiziran s strani PZS in zelo obiskan. K temu je veliko pripomoglo tudi lepo vreme, pohodniki so prišli z vlaki in avtobusi iz vse Slovenije. Planinski pohodi so bili organizirani po vseh poteh, ki vodijo na Kal. Vodniki PD Lisca Sevnica smo z vodenjem pomagali pri organizaciji tako velikega dogodka. Po poti s Šmohorja na Kal se je dogodka udeležilo za en avtobus naših clanov, kljub temu da je bila na ta dan s strani društva organizirana tudi delovna akcija na Slatni. Z aktivno udeležbo na razlicnih planinskih pohodih, izletih in taborih smo naše clane vodili po zahtevnih, nezahtevnih, oznacenih in neoznacenih poteh v Sloveniji kakor tudi v tujini. Konec avgusta nam je uspelo realizirati planinski izlet, ki je bil razpisan za vodnike MDO Zasavja na Großvenediger (3666 m). Izlet je bil zaradi slabega vremena v letu 2022 odpovedan. V septembru smo se udeležili preventivne akcije »Skupaj na Lisco 2023«. Akcija je namenjena druženju, povezovanju, sodelovanju in utrjevanju znanja reševalnih ekip v primeru, da bi bila zagotovljena hitra in ucinkovita prva pomoc pri iskanju ali nesreci pohodnika. Na športnem igrišcu pod Tonckovim domom so se predstavili policisti iz Sevnice in Laškega s svojo opremo, Zdravstveni dom Sevnica z reševalnim vozilom in nujno medicinsko pomocjo, gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Sevnica in Gasilske zveze Sevnica ter Planinsko društvo Lisca Sevnica, ki so prikazali prikaz reševanja padalca z drevesa in opremo. Obmocno združenje Rdecega križa Sevnica je prikazalo osnovne postopke oživljanja in nudenja prve pomoci, enota reševalnih psov Slovenije OE Dolenjska je s svojimi kužki predstavila iskanje izgubljene osebe, Lovski družini Loka in Zabukovje pa poznavanje lovskih poti na Lisco. Vodniška komisija, ki deluje znotraj Planinske zveze Slovenije, je v novembru 2023 v izobraževalnem centu za reševanje na Igu organizirala Zbor predstavnikov vodniških odsekov PD, na katerega so bili vabljeni vsi vodniki PZS. Vec informacij o delu vodniške komisije je na povezavi https://vk.pzs.si. V decembru je vodnik Lojze Rupar prejel srebrno priznanje za opravljenih 20 tradicionalnih pohodov na Tisje, ki jih je tudi vodil s strani PD Lisca Sevnica. V letu 2024 smo si zadali nove cilje za delo z mladimi, nakup planinske opreme in ureditev prostora za njeno shranjevanje. Imeli smo srecanje v januarju, kjer smo potrdili program za leto 2024. Prav tako smo se 15. februarja v Ljubljani udeležili otvoritve fotografske razstave našega vodnika Vinka Šeška na Gozdarskem inštitutu Slovenije. V marcu pa nacrtujemo srecanje na obcnem zboru ter aktivnostih po programu ... Jože Lekše nacelnik Kluba vodnikov Sevnica 1000 V januarju preteklega 2023 sem »študente« U3 (med njimi je mnogo clanic/-ov PD Lisca) na predavanju pozval k akciji, da skušajo znotraj obcinskih meja fotodokumentirati 1.000 vrst rastlin, živali in gliv. Do kdaj? Do 22. maja, dneva biotske pestrosti. Zakaj? Vsakodnevno beremo in poslušamo o izumiranju vrst na Modrem planetu, ob tem je v sevniškem grbu sama narava (travnik, lipa in dva škrjanca). Za amazonski gozd v Braziliji ali koralne grebene Velikega koralnega grebena ne moremo narediti veliko. Lahko pa prispevamo k ohranjanju življenja v domacem okolju. Tu lahko naredimo veliko. Brez strokovnjakov, projektov, le z dobro voljo. Cas, ki ga namenimo za uspelo fotografijo in še nekajminutno iskanje imena na spletu, nas lahko spremeni. Ko »plevel« iz vrta dobi svoje ime, ni vec samo plevel. Sedaj ga poznamo in odnos se spremeni. Postane nam mar. Ceprav le za malo, je to prvi korak k drugacnemu odnosu, do »plevelov«, »mrcesa«, do sosedov z vrta ali bližnjega travnika. Študentom so se kmalu prikljucili tudi mlajši, skupaj 30 posameznikov. Med košnjo na Lisci so otroci v slabih dveh urah uspeli fotografirati preko 60 vrst. Nekateri kar preko 20. 22. maja (tudi zaradi mrzlih pomladnih noci) niso dosegli cilja, prešli pa so številko 700 vrst. In avgusta je bila tudi tisoca vrsta fotografirana. V oktobru je bila ob pomoci KŠTM v Lutrovi kleti odprta razstava -na 20 velikih panojih so zapisane vse fotografirane vrste (ime, lokacija in avtor/-ica), 580 jih je predstavljeno tudi v podobi. Med njimi je nekaj vrst, ki so presenecenje tudi za strokovnjake (na primer veliki pupek na Okroglicah, kvakac v krmeljskem ribniku, mali nocni pavlincek in cebelar v Sevnici …). Na otvoritvi so bili navdušeni gozdarski strokovnjaki, dva dni kasneje tudi šolarji sevniške šole. Prijatelj Roger (profesor na univerzi v Melbournu) se v casu avstralskega poletja trudi, da bi vse vrste spravil v pregledno spletno predstavitev. Pojavile so se že ideje o ponovitvi akcije na Gorenjskem in bližnjih Radecah. Upam tudi, da se akcija v Sevnici lahko še nadgradi. Lahko postane del izobraževalnega programa na Lisci, celo unikatna turisticna ponudba. Najvecja vrednost akcije pa bo bolj pozitiven odnos do rastlinskih, gobjih in živalskih soobcanov. Vec kot jih bo živelo v sevniški naravi, bolje bodo v njej živeli tudi ljudje. Narava nam je v preteklih mesecih in letih nazorno pokazala, da njeno unicevanje povzroca tudi za cloveka neprijetne spremembe okolja. Zato velja poziv, da se tudi sami pridružite akciji in prispevate svoje portrete znancev iz vrtov, travnikov, vodotokov ali gozdov. Besedilo: Dušan Klenovšek Foto: Vinko Šeško, Mateja Pompe FINANCNI DEL POSLOVNEGA POROCILA ZA LETO 2023 Na podlagi knjigovodske dokumentacije je ugotovljeno, da je Planinsko društvo Lisca Sevnica leto 2023 zakljucilo z vecjimi prihodki, kot pa so bili doseženi prihodki v preteklem letu. Kljub temu pa je presežek odhodkov nad prihodki v višini 1.982,83 €. Prikaz prihodkov in odhodkov 1. Prihodki 51.322.94 -prijavnine, ostali prihodki 9.099,83 -clanarine 12.456,80 -donacije 6.346,37 -najemnine nepremicnin in opreme 12.765,20 -proracunska sredstva 10.527,86 -prihodki od obresti 0,00 -drugi prihodki 126,88 2. STROŠKI 53.305,77 -materialni stroški 23.180,10 -stroški storitev 22.331,18 -clanarine 75,00 -amortizacija 7.183,40 -ostali stroški 536,09 Društvo ima pridobitno in nepridobitno dejavnost. Prihodki nepridobitne dejavnosti so clanarine, donacije, sredstva za organiziranje športno-kulturnih prireditev in proracunska sredstva, medtem ko so prihodki pridobitne dejavnosti najemnine, uporabnine in sponzorska sredstva. Pri razvršcanju odhodkov društvo uporablja metodo razmerja med prihodki pridobitne in nepridobitne dejavnosti in na podlagi tako ugotovljenega deleža razvršca posamezne odhodke med pridobitno in nepridobitno dejavnost. V letu 2023 je bilo 26,21 % vseh doseženih prihodkov razvršcenih v pridobitno dejavnost, kar je 13.451,91€ . Dihur Zraste v dolžino približno 40 cm, njegov rep pa meri do 17 cm. Razširjen je skoraj po vsej Evropi. Je nocna žival. Navadni dihur je aktiven v mraku in ponoci, podnevi spi v podzemnem brlogu ali pod drevesnimi panji, podrtimi debli, kupi dracja ali v drugem zavetju, dobro plava in se potaplja, tece skokoma, je samotar. Samec v casu paritve dolgo zasleduje samico in ji dvori, ko pa je ta pripravljena na paritev, jo samec oplodi dokaj na grobo – z zobmi jo zgrabi za tilnik in jo vlaci nekaj casa naokoli, pri tem samica nekako otrpne. Prehranjuje se z mišmi podganami, krti, žabami, plazilci, ribami, ptici, žuželkami, sadeži … Prikaz sredstev in virov sredstev 1. SREDSTVA 230.494,62 -sklad osnovnih sredstev 205.745,00 -sredstva v blagajni 41,01 -sredstva na žiro racunu 19.383,26 -kratkorocne terjatve do kupcev in ostalih 1.122,38 -zaloge kart 4.202,97 2. VIRI SREDSTEV 230.494,62 -obveznosti do dobaviteljev 2.444,32 -kratkorocni prejeti predujmi -obveznosti za davek 0 -društveni sklad 228.050,30 V letu 2023 so clani inventurne komisije osnovnih sredstev pregledali in popisali vse nepremicnine, ki so v lasti Planinskega društva Lisca Sevnica. Na podlagi usklajenosti dejanskega stanja z zbirnimi podatki o nepremicninah pri Geodetski upravi RS se je vzpostavila tudi knjigovodska evidenca nepremicnin v lasti Planinskega društva Lisca Sevnica. Društvo uporablja za merjenje in vrednotenje racunovodskih postavk SRS 33. Društvo vodi poslovne knjige v dvostavnem knjigovodstvu in vodi prihodke in odhodke na kontih v skladu SRS 2016. Društvo ima med organi društva triclanski nadzorni odbor, ki je opravil notranji nadzor in preveril skladnost poslovanja društva po SRS 33 in statut društva. Petra Mlakar Financni nacrt za leto 2024 V letu 2023 je naša krovna organizacija Planinska zveza Slovenija praznovala visok jubilej 130 let obstoja in 70 let Slovenske planinske poti. Planinska zveza Slovenije po podatkih iz leta 2022 združuje 297 društev s 60.744 clani, kar glede na število prebivalcev Republike Slovenije pomeni 2,8 odstotka vsega prebivalstva. A v gore hodi vsaj 350.000 naših državljanov in tudi vse vec tujcev, ki jim je na voljo mreža vec kot dva tisoc planinskih poti v skupni dolžini vec kot 10.000 kilometrov po vsej Sloveniji. Planinke in planinci si bomo tudi v letu 2024 trudili ohranjati vrednote, prostovoljstvo, skrb za naravo in okolje, vzdrževalna dela na planinskih poteh, da bodo na voljo za varno gibanje v naravi. Program dela Planinskega društva Lisca Sevnica bo v letu 2024 ponovno pester in raznolik, primeren za vse generacije. Pri pripravi financnega nacrta za leto 2024 smo upoštevali realizacijo prihodkov in odhodkov v letu 2023. Pri splošnih obratovalnih in programskih stroških smo upoštevali predvidene inflacije za leto 2024. V letu 2024 planiramo prihodke v višini 44.170,00 € in odhodke v višini 44.200,00 €. Po denarnem toku planiramo minimalni primanjkljaj prihodkov nad odhodki v višini 30 €. PRIHODKI ­OPIS SKUPAJ V EUR clanarine 12.500,00 donacije za društvo 5.000,00 proracunska sredstva za delovanje društva -razpisi 5.000,00 izvajanje nalog zašcite, reševanja in pomoci CZ 3.670,00 sponzorstvo 2.500,00 najemnine, uporabnine Zavetišce pod sv. Rokom 1.500,00 najemnine, uporabnine Jurkova koca 7.000,00 najemnine, uporabnine Slatna 3.500,00 prijavnine 2.500,00 izposoja opreme 1.000,00 Prihodki 44.170,00 ODHODKI -OPIS SKUPAJ V EUR splošni material in storitve 22.000,00 stroški komunalnih storitev in ogrevanje 2.300,00 stroški elektricne energije in telefonije 3.500,00 zavarovanje objektov 1.900,00 tekoce vzdrževanje -oprema 1.500,00 vzdrževanje objektov 2.000,00 nakup opreme in osnovnih sredstev 3.500,00 izobraževanje strokovnega kadra 6.000,00 drugi operativni odhodki 1.500,00 Odhodki 44.200,00 Peter Požun, predsednik PD Lisca Sevnica Belouška Je nestrupena in cloveku nenevarna evropska kaca. Je najpogostejša in najbolj razširjena kaca v Sloveniji. Belouško prepoznamo po dveh belih, rumenih ali oranžnih lisah tik za glavo (ob straneh), ki sta ostro omejeni s temnimi lisami in po katerih je kaca dobila ime. Obicajno zraste okoli 90 do 110 centimetrov (samice so vecje od samcev), vendar so bili najdeni tudi primerki, dolgi do dveh metrov. Kadar se cuti ogroženo, poskuša plenilca odgnati s pihanjem ali smrdljivimi izlocki, vcasih pa se obrne na hrbet, na široko razpre usta, iz katerih pomoli jezik in se naredi mrtvo, s cimer skuša pretentati plenilca. Prenovljeni vodnik Izleti v sevniško okolico – intervju v Grajskih novicah Opis poti na Zajcjo goro v prenovljenem vodniku z naslovom Izleti v sevniško okolico z opisom posameznih poti. Zaradi pomanjkanja prostora v glasilu je prikazan le del opisa poti in karta z vrisano traso poti. Podrobnosti opisov posameznih poti in zemljevide najdete na spletni strani: https://pd-lisca.si/index.asp?Page=Vinkovih35Izletov. Planinski oziroma skalni zajec Je zajec, ki se je prilagodil življenju v polarnih in gorskih habitatih. Preživi lahko pri temperaturah do -40 C. Poleti je sivo rjav, spodaj sivo bel, pozimi pa povsem bel. Rob uhlja je vse leto crn. Vecinoma je samotar, vendar se na pasišcih družijo. Aktiven je predvsem ponoci. Pri nenadnem zacetku zime pogosto tvori vecje skupine. Že pri majhnem znaku nevarnosti celotna skupina pobegne, pri cemer se živali razkropijo na vse strani in tako zmedejo sovražnika. Evropska snežna voluharica Je razširjena v južni in srednji Evropi in manj v Aziji. V Sloveniji jo najdemo v Alpah, v dinarskem svetu in kraških obmocjih primorskega sveta. Obema obmocjema so skupne globoke apnencaste skalne razpoke s hladnim zrakom. Živi v skalnih razpokah v visokogorskem svetu. Najdemo pa jo tudi nižje, v bližini jamskega okolja (globoke skalne razpoke). Vecinoma se izogiba gozda. Najbolj je aktivna ponoci. Dobro pleza po skalah. Hrani se z zelenimi deli rastlin in plodovi. Šakal So srednje veliki vsejedski sesalci iz rodu Canis, ki vkljucuje tudi volkove in domacega psa. Evrazijski šakál, je znacilen predstavnik družine psov »kanidi«. Z drugimi pripadniki te družine, npr. volkom in lisico, ima številne podobne ali celo enake lastnosti. Šakal je srednje velik predstavnik družine psov. Višina znaša med 45 do 50 cm, dolžina trupa z glavo med 80 do 90 cm, rep obsega tretjino celotnega trupa. Šakali imajo znacilno, drugacno obliko šape kot lisice in drugi predstavniki družine psov, saj imajo zrašceni sprednji blazinici. Kanja je v Sloveniji najpogostejša ujeda, v srednji Evropi zelo spremenljivih barvnih odtenkov. Leti pocasi in pogosto jadra na vzgorniku, ko lovi, pa se zelo hitro, pogosto navpicno zažene proti plenu. Zraste od 51 do 56 cm in ima razpon peruti med 117 in 137 cm. Oglaša se z znacilnim predirnim zvokom, ki je podoben macjemu mijavkanju. Kanja je znana po izjemnem vidu, ki ji omogoca, da z velike višine opazi voluharja, rovko ali miš -njeno najljubšo hrano. Sicer se ne brani niti zajcev, dvoživk in plazilcev. Redkeje pa si privošci žuželke in deževnike. Ko se je pri nas populacija kanje zakonsko zavarovala in se jo je prenehalo preganjati, si je opomogla in zdaj ni ogrožena. Navadni polh Je nocni glodalec in edini predstavnik rodu Glis, ki živi v kontinentalni Evropi, tudi v Sloveniji. Za prehrano so ga uporabljali že stari Rimljani, danes pa je lov na polha slovenska posebnost. Kožuh živali z velikimi, izbuljenimi ocmi, obrobljenimi s crnim kolobarjem, je srebrno sive barve, s starostjo se pojavijo rjavi odtenki. V Sloveniji navadnega polha najdemo skoraj povsod, najbolj pogost pa je na Notranjskem. V gorah živi do zgornjega roba bukovih gozdov, saj žir predstavlja pomemben, ce ne celo eden glavnih virov polhove prehrane, ki jo poleg bukovega žira sestavljajo še ostali gozdni plodovi in semena, obcasno pa tudi glive in živalska hrana. NAS IN PLANINSKE VREDNOTE PODPIRAJO: Dan slovenskih planincev Cici tabor Slatna 2024