Posamezna številka 1 Din, mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, nu dom in fio pošti dostavljen ist 5 Din - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 23 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru i>ome:i>e£JSKi VENEC Uredništvo; Kopitarjeva ul. št. 6/1II Telefon St 2050 in >9% — Rokopisi se ne vručajo Uprava; Kopitarjeva ulica štev. b Poštni ček. račun Llubljana I3.t79. Telefon štev. 2540 Paul Boncour hodi po Briandovih stopinjah? Potrpežljivost Francije ni znak slabosti Četvorni pakt - nadaljevanje locarnske pogodbe Trebeunden, 8. sept. (a) Pane9 je bila tu odkrita spominska plošča pokojnemu Aristidu Brian-du. Bretanska je s tem prva francoska pokrajina, ki je velikemu francoskemu državniku poetavila spomenik. Spominsko slavnost je otvoril senator Even, ki je v svojem govoru proslavil Brianda kot prijatelja in tovariša ribičev. Nato je prefekt okraja Cotes Nord gr»»onl o Briandovih zaslugah za mir. Po starem keltskem običaju je bila prečitana bretonska narodna pesem. V bretonskem narečju pomeni Briand voditelja. Za tem je spregovoril senator Le-Trocqer v imenu mednarodnega odbora za evropsko carinsko zvezo. V svojem govoru je opisal, kako je Briand deloval za mir in da je v to smer osredotočil vsa svoja stremljenja. Briand se je vse življenje boril za notranji in zunanji mir. Za tem je stopil na govorniški oder zunanji minister Paul-Boncour, ki je imel velik zunanjepolitični govor. Uvodoma je navedel, da bo predsednik vlade v imenu vse vlade 11. novembra ob odkritju Briandovega sjKvmenika v Pacyju sur Eure proslavil sjiomin tegn moža in očrtal delo relitkegn državnika, ki je bil enajstkrat predsednik ministrskega sveta in deveit let, od teh sedem let tajioredoma zunanji minister. Današnja proslava pa je bolj intimnega značaja. Zunanji minister je v svojih izvajnnjih dokn- vanje locarnske pogodbe. Locarnska pogodba in aoval. kako je francoska zunanja jiolitika skladna. I četvorni pakt pa sta vzrasla iz pogodbe o Društvu Vsa jKivojna leta stremi za mednarodnim seglas- narodov. Zato je četvorni pakt sredstvo za spojem. Nato je Paul-Honcour zavrnil površno kritiko, razumevanje med štirimi velikimi sosedami, ki so ki še včasih zaganja v Hriandovo politiko. Navi- j stalne članice sveta Društva narodov. Četvorni dežno res ni težko najti nasprotja med mirovno vo- paUt je v skladu z Briandovimi stremljenji tudi j jo Francije in agitacijo v nekaterih drugih drža- 1 vah. Zavedati pa se moramo, da potrpežljivost Francije ne sloni na slabosti, temveč da je ta iz-rat zaupanja v lastne moči. Ta odporna moč Francije je želel Briand, naj bi ostala nedotaknjena. Francoski zunanji minister je zatem opisal, kako se je Briand boril za razorožitev in za varnost in kako je oboje povezal v enoto. Biiand se ni lovil z varnostjo kot prazno in nejasno besedo, ki naj bo vrhu tega izgovor proti razorožitvi. Pod varnostjo si je zamišljal celokupnost mednarodnih jamstev. Med ta lamstva spada kot bistvo stalno in izdatno nadzorstvo, nadzorstvo, ki bi bilo raztegnjeno tudi na krajevne izvide To nadzorstvo naj bi jamčilo za lojalno izvajanje vseh konvencij. Paul Boncour je zatem govoril o zgodovini locarnskega pakta v zvezi z razorožitvijo. Razorožitvena politika predpostavlja, da se nihče ne oboroži. Če bi pa kdo to poskusil, da se nam morajo priključiti tisti, s katerim smo se zaradi ohranitve miru odpovedali nekaterim jamstvom, ki nam iih dajejo mirovne pogodbe, to je Anglijo in Italijo. Govornik je zatem spregovoril o četvornem paktu. Dejal je, da je ta pogodba logično nadalje- Svarilo iz Lesslngolega groba . vprašanju srednje-evropske organizacije. V Haagu smo s sodelovanjem Italije in Češkoslovaške zagovarjali in dosegli juridično potrditev avstrijske neodvisnosti. ZA UREDITEV PODONAVJA Sedanje srednje-evropske države so bile ustanovljene na narodnostnih podlagah. Te podlage so v odločnem nasprotju z racističnimi nazori. Iz njih bi nastal samo polom sedanjih državnih meja. Srednjeevropskim državam gre za to, da žive in da se razvijajo v svobodnih vzajemnih gospodarskih stikih. Pri tem jih ne smejo motiti in ovirati kakršnakoli politična stremljenja ali teritorialne zahteve. Potrebne so ravnovesja in gospodarskih izhodov, ki so dani s sosedstvom. Tardieu ie dobro videl, ko je zahteval čim prejšnjo ustvaritev srednjeevropske zveze. Sedanja vlada ie skušala odstraniti ovire, ki so se bile pojavile proti temu predlogu. To je povdarjal že v senatu, kjer je priznal, da ni mogoče urediti Srednje Evrope brez Italije. Diskretno, v kolikor mi dopuščajo moje dolžnosti, lahko rečem, da so najnovejša pogajanja potrdila naše stališče in naše želje. Za zbližanje z Bolgarijo Belgrad, 3. septembra. Pod vodstvom Velizar-ja Pejeva, podpredsednika bolgarske trgovinske zbornice v Sofiji, je davi prispelo v Belgrad 50 zastopnikov bolgarskih gospodarstvenikov, ki so prišli v Jugoslavijo na povabilo belgrajskih trgovinskih zbornic in si bodo danes in jutri ogledali gospodarske organizacije v prestolnem mestu, po-*.em pa bodo posetili tudi Zagreb in ljubljanski je-tenski velesejem. Odlične goste so sprejeli na že- lezniški postaji zastopniki belgrajskih zbornic in bolgarski poslanik na našem dvoru gosp. Vanov. Bolgarski gostje so se odpeljali v hotel Palače, kjer so bili zanje pripravljeni posebni apartementi. Opoldne jim je bilo pripravljeno na Dedinju kosilo, zvečer pa bo njim na čast banket v hotelu Excelsior. Jutri si bodo gostje med drugim ogledali tudi prvo državno higijensko razstavo na tehniški iakulteti. Sovjetsko mnenje o pogodbi z Italijo Moskva, 3. sept. AA. Tas poroča: »Izvestja« komentirajo pogodbo prijateljstva med Italijo in Sovjetsko Rusijo. List pravi, da Italija in Sovjetska Rusija ne stremita v zunanji politiki za nasprotnimi cilji. Med kapitalizmom in socijalizmom in med socijalizmom in fašizmom so načelna nasprotja. Toda ta nasprotja ne segajo v zunanjo politiko. Sedanja pogodba nudi Italiji priliko, da po- udari, da četvorni pakt ni naperjen proti Sovjetski Rusiji. Sovjetska Rusija je že prej sklenila več pogodb z drugimi silami, ki so bile prvotno proti Rusiji. Zdaj je hotela Rusija okrepiti še svoje stike z Italijo. Sovjetska Rusija je za mir z vsemi državami brez razlike. Zato je tudi ta pakt le še okrepil miroljubno stališče sovjetske vlade. Blagoslovitev novega obrtniškega doma Belgrad, 3. septembra. Danes dopoldne je bil lukaj na slovesen način blagoslovljen novi monu-mentalni obrtniški dom. Cerkvene obrede je opravil belgrajski pravoslavni škof dr. Vincencije. Prisoten je bil tudi kraljev odposlanec generalštabni major Stropnik in razni zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Prisotni so bili tudi zastopniki belgrajskih gospodarskih krogov in iz raznih delov države. Med drugimi je govoril tudi zastopnik bolgarskih gospodarskih krogov gosp. S t a n č u -lov, kateri je dejal med drugim: »Povabilu belgrajskih zbornic, naj pridemo v Jugoslavijo, smo se odzvali navdušeno z občutki bratstva in ljubezni. V Jugoslavijo prihajamo, da vidimo vaše obrtništvo, ki je naprednejše od naSega, ker je bližje zapadu in bližje Evropi. Pozdravljamo vas z leljo za lepSo bodočnost. Ta slavnost naj bo temelj za obnovo edinstva naših narodov in za edin- stvo vsega Balkana. S tem hočemo dati upraviteljem države povod za začetek lepše bodočnosti Stančulov je zaključil svoj govor z željo, da bi se naSi in bolgarski obrtniki združili ▼ bratski ljubezni in razumevanju. Govor zastopnika bolgarskih obrtnikov so sprejeli z velikim navdušenjem in ploskanjem. Krali se ie vrnil v Belgrad Belgrad. 3. sept. Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander, ki je prebil fKičitnice nn Bledu, se je dnvi ob '7.35 vrnil v Belgrad. MaSa zaduSnica v Belgradu za bazoviške žrtve. Belgrad, 3. septembra. Ob tretji obletnici smrti bazoviških žrtev bo v sredo 6. t. m. ob 8 zjutraj v cerkvi Kristusa Kralja slovesna črna maša za pokojne mučenike, ki so dali na oltar domovine svo-|e mlado življenje za svobodo naših neodrešenih bratov in sester. Vse belgrajske Slovence naprošamo, da se udeležijo cerkvenega opravila v polnem številu. ASK Primorje : S K Železničar 5:1 (1:1) Maribor, 3. septembra. Na novem igrišču SK Železničarja je bila danes popoldne prijateljska tekma med Primorjem tz Ljubljane in Železničarjem. Primorje je nastopilo pri današnji tekmi s kompletnim liginim moštvom, ki pa ni povsem zadovoljilo. Zlasti v prvem polčasu je Primorje predvajalo zelo slabo igro in se je šele v drugem polčasu povzpelo do odločnejših napadov. Primorje je imelo svoje najboljše moči v obrambi, v drugi polovici tudi v notranjem triu napadalne vrste. Krilci niso povsem odgovar-|ali. Bili so ofenzivno boljši kakor defenzivno. V celoti Primorje ni napravilo vtisa izbalansirane enote. Železničarji so predvajali le povprečno igro. Popolnoma je odpovedala napadalna vrsta, ki ni znala izkoristiti številnih zrelih situacij. Krilci so bili v prvem polčasu odlični. V drugem polčasu pa to klonili močnemu pritisku nasprotne napadalne »rste. Obramba je bila v splošnem dobra, odličen pa je bil vratar Jandl. Železničarji so prevladovali v prvem polčasu, toda niso znali iskoristiti prilik. V drugem polčasu so dominirali gostje, ki so končno tudi odnesli zasluženo zmago. Sodil je g, Bergant. Radi discipline igralcev ■i imel težkega stališča, sodil ie pa slabo. V predtekmi je rezerva SK Železničarja porazila rezervo SK Maribora v razmerju 14 : 3 (4 : 1). Sodil je g. Kopič. Dopoldne je bila na igrišču SK Maribora prijateljska tekma med prvim moštvom SK Maribora In SK Svobodo. Zmagal je Maribor v razmerju J : 0 (5 : 0). Sodil je g. Vesnaver, Zbor lahkoatletsldh sodnikov Lfubljana. (Službeno.) Obvezen sestanek vseh gg. sodnikov se vrši drevi ob 20 v posebni sobi restavracije »Slamič«. Na dnevnem redu ie vprašanje sodelovanja sodni- kov pri damskih mitingih, določitev sodniškega zbora za klubsko prvenstvo LHP. — Podpredsednik Ivo Kermavner L r. Tekme za ligino prvenstvo. Včerajšnje tekme za ligino prvenstvo so se končale taikole: Zagreib: Hajduk:Grndjanski 2:0 (2:0), Osjek: Konkordija:Slavija, Osjek 4:3 (2:2), Sarajevo: Slavija, Sarajevo:Hašk 3:1 (1:0), Novi Sad: BSK:Vojvodina 2:1 (2:0), Belgrad: Jugoslavija:Bask 2:0 (2:0). Milono, 3. sept. Ambrosiana:Austria 2:1. Mariborske nedeljske vesti Maribor, 3. septembra. V jesen gremo. To je pokazala današnja nedelja po smereh in pozornostih Mariborčanov. Kopalni užitki se nagibljejo h koncu, zato nastopajo v ospredje planinski in vinotočni programi, navzlic lepi prijetni nedelji, ki se je razčistila po jutranjem deževju. Kakor je tukaj živahnost šla r viške, tako je bilo precej mrtvila v znanih be-ležnicah mrkega poslopja na SlomSkovem trgu. i Še največjo pažnjo je zbudil med Mariborčani tragičen dogodek zunaj v Studencih, ki kaže, kako težke posledice porajajo v delavskih družinah žalostne razmere na našem delovnem trgu. »Moj Bog, sedaj Se to« je vzkliknila železnf-čarjeva žena Marija K., stara 40 let, ko je prišel zvečer domov njen mož, železniški delavec, ter ji sporočil, da bo odslej prikrajšan na dan za eno uro dela. Tako si je vzela to k srcu, da je ponoči izginila od doma, naslednjega dne so jo našli pred studenškim pokopališčem, zvijajočo se v hudih bolečinah. Lizol je izpila in si potem še pognala kroglo iz samokresa proti sencem. Krogla ni šla v usodno smer, auipak jo je samo nalahno obstre-lila. Prepeljali so jo v splošno bolnišnico, kjer so ji zdravniki takoj nudili prvo pomoč. Nezavesten t mlaki krvi. Skupina turistov je danes na Pekerski cesti ob studeniškem pokopališču naletela na moškega, ki je ležal nezavesten v mlaki krvi. Poleg njega je bila kosa, na glavi je imel več poškodb in oteklin, na obrazu pa je bil na par mesitih zaboden. Prerezano mu je bilo tudi levo uho. Turisti so nudili moškemu prvo pomoč, ga spravili k zavesti ter prijavili zadevo orožništvu v Studencu. Ugotovilo se je, da je dotični moški identičen z viničarjem Karlom Skokom. Izjavil je, da je v gostilni v Studencu prišlo do hudega prepira med njim in Rudolfom P. ter njegovim tovarišem in da je bil v prepiru zaboden. Smrtna kosa. Na Pobrežju, Cankarjeva 9 j« ponoči umrl 51 letni ključavničar drž. žel. v pok. in hišni posestnik Miki Ivan. Pogreb bo v ponedeljek ob 5 iz hiše žalosti na magdalensko pokopališče. — V Košakih 63 pa je danes zjutraj umrl 25 letni delavec Fleisinger Peter. Pogreb bo v ponedeljek ob 4 iz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Rajnima večni mir, žalujočim naše sožalje. Kolesarski klub »Poštela« iz Radvanj je priredil danes na 34 km dolgi progi Maribor—Pol-skava—Maribor s startom in ciljem pri gostilni Mautner svojo klubsko dirko. Pri seniorjih je dosegel prvo mesto Ranftl Franc, v času 1.04.12, drugi je bil Ranftl Maks 1.06.21, tretji Orešnik Fric 1.9.30. V kategoriji juniorjev je dosegel prvo mesto Beno Firn 1.10.31. Dirkalni vodja je bil Pelicon. Zastopniki podzveze so bili gg. Lešnik, Gebrič in Zedniček. Po dirki se je razvila v gostilni živahna zabava. Kolo sreče. Danes popoldne je bila na Trgu Svobode tombola vojnih invalidov. Dobili so: 1. tombolo, 4000 Din v gotovini, Josip Jezernik, ključavničarski pomočnik iz Ruš; 2. tombolo, 1000 Din v gotovini Ivan Ziherl, trgovski nameščenec iz Maribora; 3. tombolo 500 Din je dobil Alojz Rues, slikar iz Maribora; 4. tombolo 500 Din, Lohelj, viničar iz Ruš; 5. tombolo 500 Din, Vladi-slav Lazič, dijak; 6. tombolo 500 Din, Ivan Stupan iz Ruš; 7. tombolo 500 Din, Franc Benedik, ključavničarski pomočnik iz Maribora; 8. tombolo voz premoga, Roza Stanšič, soproga potnika iz Mari-uora; 9. tombolo živila in blago, Ivan Pezdiček. Tombola je bila dobro obiskana. Inozemci na treznostnem kongresa. Na svoji vožnji v Belgrad, kjer se udeležijo treznostnega kongresa železničarjev, je prispela danes z dunajskim popoldanskim brzovlakom skupina 160 delegatov iz Francije, Švice, Nemčije, Finske, Švedske, Danske, Norveške, Nizozemske in Češke. Na kolodvoru jih je sprejelo številno prebivalstvo, že-lezničarska godba pa je neumorno svirala. V imenu mestne občine je izrekel magistratni ravnatelj Rodošek gostom dobrodošlico. V imenu gostov se je zahvalil za prisrčen sprejem predsednik nemške treznostne zveze gosp. Weber. Med delegati se nahajajo odlične osebnosti, kakor prof. dr. Gonser iz Berlina, ing. Brandt iz Utrchta ter g. Beaucha-neps iz Parija in drugi. Po polurnem postanku so gostje nadaljevali vožnjo proti Zagrebu. Razburljiv dogodek na Aleksandrovi cesti. 11 letni Stanko Hauptman je peljal po omenjeni cesti ročni voziček. Od zadaj je privozil na motornem kolesu s prikolico Leopold Omersu ter za-vozil v ročni voziček ter pri tem zlomil zadnje desno kolo. Le srečno naključje je bilo, da ni prišlo še do večje nesreče in da ni fantek prišel pod motorno vozilo. Granata raztrgala dva pastirja Velika nesreča se je zgodila v slovenski Istri 4. avgusta. Okrog Herpelja je nastanjeno za običajne poletne raje vojaštvo 10. topniškega polka. Streljali so z granatami 17 cm kalibra. Nekje med SkadanSčico in Gradiščem sta dva pastirja našla tako granato, ki se ni bila razpočila. V otročji neprevidnosti sta jo najbrže hotela kaj preiskati, pa je počila in oba raztrgala. Pokopali so ju v soboto 5. avgusta. ZNIŽANJE DISKONTA V ITALIJI. Rim, 3. septembra. Jutri bo službeni list »Gazzetta Ufficiale« objavil kr. ukaz, s katerim se diskont narodne banke -Banca d'!talia« znižuje od 4 na 3.50 odstotkov, obrestna mera na posojila pa od 5 oa 4 odstotka. V Mar. Lažnih so hitlerjevci ubili profesorji Lessinga, ki se je pred njimi zatekel na Češkoslovaško; morilec je po lestvi splezal do prvega nadstropja in skozi okno ustrelil nemškega učenjaka »nečiste židovske krvi«. Teodor Lcssmg je bil Nemec širokega evropskega obzorja, ki jc v Hannovru kot vseučiliški profesor prišel v spor s hitlcrjevimi akademiki; napisal jc tudi nekaj člankov v praških listih proti hitlcrstvu in proti Hin-dcnburgu. Hitlerjevci so ga torej umorili na češkoslovaških tleh. Masaryk je te dni izjavil, da ni vprašanje nemških Židov zgolj notranje vprašanje Nemčije, temveč tudi zadeva mednarodnega značaja. Nikdo ne sme pričakovati, da bi si druge države nadele breme, ki ga je ustvarila ena država; nesreča jc, da je bilo na tisoče in tisoče židov oropanih državljanskih pravic in svoboščin. Po Masarykovem mnenju se bo morala s to zadevo bavili Zveza narodov. Nikakor ne gre samo za gmotno breme, za preskrbo tisoč in tisoč beguncev, ki so si pred hitlerstvom in fašizmom rešili življenje z begom na tujo zemljo. To breme, ki je končno le prehodno, bi Evropa kljub vsej stiski, šc zmogla. Toda v resnici gre tudi za težko »moralno breme« z ne-doglednimi posledicami, ki ga nalagata Evropi in vsemu svetu Hitler in Mussolini s svojim propove-dovanjem novega nauka o skrajnem narodnem egoizmu in fašističnih metodah v političnem udej-stvovanju. Za duhove fašizma in hitlerstva morajo biti dani posebni zgodovinski, politični in socialni pogoji — recimo zgubljena vojna s temeljitim prevratom družabnega ustroja in hudimi gospodarskimi posledicami — in prav ta okolnost postavlja meje širjenju fašizma po drugih državah, tako da se pri vsej svoji propagandi nc more v njih vgnezditi. Tej svoji misli je dr. Beneš takoj dodal drugo v isti izjavi francoskim novinarjem; V političnem položaju povojne Evrope, v njeni miselnosti, njenem političnem in socialnem življenju je mnogo hib, ki so vsem državam skupne in ki pospešujejo razvoj fašizma. Povojni demokraciji je primanfkovalo discipline, ni imela vpogleda v resnične razmere in bolehala je za pretiravanjem strankarskega duha. Zdravniki bi torej rekli, da jc današnja Evropa »razpoložena« (predisponirana) za fašizem ali vsaj za diktaturo. Fašizem jc torej tudi mednarodno nevaren, ako so vsaj nekateri predpogoji njegovega razvoja lastni več ali manj vscin državam. Ni toliko nevaren radi svojega neposrednega jxdi-tičnega sistema, ki je v popolnem nasprotju z demokracijo, ni nevaren samo radi svojih diktatorskih teženj, temveč radi svoje ideologije. Diktatura sama na sebi ne more biti vedno nufno zlo, toda fašizmu je diktatura le sredstvo, ki naj pripomore do uresničenja njegovih megalomanskih načrtov, ki režejo v zemljo bližnjih narodov. Fašistični nauki! Ubijalce, ki imajo na vesti več umorov, včasih dvomljivega političnega značaja, in požigalce kulturnih ustanov, proslavljajo za narodne junake in fašistična ler hitlerjcvska vzgoja jih postavlja mladini za vzor. In ti nauki skrajnega osebnega egoizma, ki dovoljujejo umor političnih nasprotnikov in so torej v polnem na-sprotstvu s fašističnimi frazami o skupni blaginji vsega naroda in o junaštvih, ki jih ta skupnost zahteva od posameznika, so danes mednarodno nevarni. Profesor Lessing, ki se jc boril s svojim peresom s svojimi nasprotniki ,je padel zadet od krogle itz revolverja. Kakor Matcotti, Amcgnola in drugi. Kardinal Pacelli jc ob neki prilornosti dejal: Katoliška sociologija izvira iz načela o temeljni skupnosti velike človeške družine. Hitlerjeva sociologija poteka iz vodila o superiomosti enega plemena. Narodi imajo kakor posamezniki dolžnosti drug proti drugemu. Obstoji mednarodna blaginja, prše Maks Hcrmant v »Tcmpsu«, in narodi se ne smejo zapreti v svoje meje, temveč morajo iskati vezi, ki jih vežejo z drugimi. Ali naj smatramo hitlcrstvo, ki ubija svoje nasprotnike na tufih tleh in krši suverenost drugih držav, ki izpodkopava nasprotne politične sisteme in vlade v drugih državah (v Avstriji) in s svojo ekspanzivnostjo, ki jo naslanja na Nemce in svoje somišljenike izven nemških meja vznemirja vse sosednje države, ali pa takšno politično gibanje, ki ruSi »skupnost velike človeške družine«, kahko še vedno smatramo za notranjo zadevo ene države? —ski. Pariz, 3. septembra. AA. Bolgarski kralj in kraljica sta opoldni tila sta m v Londo ne odpotoval" t» Parix». Naoo- Mladi izobraženci zborujejo Lepo uspeli kongres Zveze mladih inteligentov Ljubljana, 3. sept. Danes so se v Ljubljani zbrali mlajši izobraženci, sami mladi fantje in dekleta, večinoma brez-poselniki, zastopniki vseh stanov in poklicev. V času, ki s svojimi bridkimi razmerami enako tišči delavstvo kakor razumništvo, je nenadoma sredi nas zrastlo novo gibanje, ki je mahoma zajelo velik del mladih ljudi, ki so sredi svojih mladoslnih sanj in ciljev občutili enako bridko in težko samoto. Razmere so mahoma zahtevale novih potov in načinov, kako vsej tej množici svežega, mladega razumništva preskrbeti dela in kruha, brezposelnost, ki se je z gospodarsko krizo vred zajedla v vse stanove in poklice, je udarila z vso silo tuli najmlajši rod razumništva, ki je komaj doraščajoč in še ves v zaigonu in poletu, pa ves v navdušenju in veselju gradil in graditi skušal pragove nove dobe. Iz te zgolj življenjske polrebe je predvsem zrastlo novo gibanje, ki je dozorelo in se strnilo v zvezo mladih razumnikov. Gibanje je zasnovano ra široko ter je imela zveza danes v Ljubljani svoj prvi kongres, ki se ga je ves dan udeleževalo okrog 2«0 mladih izobražencev obojega sp)!a Kongres se je vršil pod pokroviteljstvom rektorja univerze dr. Matije S 1 a v i č a. Zborovanje je dopoldne začel v dvorani OUZD predsednik pripravljalnega odbora g. Boje Etbin. Pozdravil jo vse zbrane mlade izobražence, ki so fnihiteli iz vseh krajev Slovenije na kongres, zahvalil se je vsem prijateljem, ki so gibanje koj v začetku [»odprli, da se je je kakor na perotih dvignilo med vsesloje in [»klice. Zahvalil se je dalje mestni občini ljubljanski za veliko razumevanje, ki ga je pokazala do novega gibanja, dalje časnikarjem, ki so skrbeli za obvestitev javnosti in članstva, zahvalil pa se je tudi na splošno vsepo robu«. Ni to morda samo oholost niti ne slabotna za-greiijeno&t na smrt obsojeno sodobne mladine, marveč njena na splošno upravičena življenjska ccsla, noseča v sebi znamenje odpovedi in velikega zavestnega tveganja, ki se zdi starejši generaciji >prodrzno« in neumljivo. Zlasti čuti danes mladina sama spričo splošne kulturne razrahljanosti potrebo oporo v enotnejši, sodobno aktualni, spoznavno nazorni usmerjenosti. Govornik se je potem ozrl po konkretnejših vprašanjih, ki zadevajo usmerjenost današnje mladine. Razvil je misel pravilne narodnostne usmerjenosti, ki naj ji bo podlaga organsko pojmovanje naroda. Slovanstvo ima posebno kulturno prednost v sedanjem času že v svojem elementu. Mladina se bo nujno morala resno baviti z vprašanjem stanovskega družabnega reda kot sintezo vrednot narodnosti in socialnosti. Pravilen kor-poracijski sistem bi imel biti zgrajen z ono svobodo, ki jo stan že po svoji osnovi zahteva. Zato nam vzgled Italije in Nemčije v tem vprašanju ne more in ne sme biti merilo. Močno jc nato govornik podčrtal dejstvo, da je sodobna mladina izrazito " ... . . usmerjena. Po veliki večini mladina .ie gieda več v vojni, pa če še tako moderni in s takimi tehničnimi pripomočki sodobnosti opremljeni, človeka in njegovega dostojanstva vredno sredstvo iz-mirjevanja in urejevanja medsebojnih narodnih in človeških odnosov. Nasprotno smatra ta mladina, da so vojne le znamenje kulturne manjvrednosti in da je že nastopil čas, ko je treba prelomiti z zadevnim . ..... ; - - V mednaroune odnose je treba uvest, drugačna možna sredstva iskanja medsebojnih pravic in lastne samoobrambe, ki odgovarjajo etičnejšim čutom sodobnega in bodočega duhovnejšega človeka. Zahteva te mladine bo slejkoprej, da dobi ki je pravkar vzela v roke vajeti raznih NEDELJSKI ŠPORT Ilirija: Austria 414 (1:0) Poslovilna tekma ni zadovoljila. — Slaba udeležba. Ljubljana, 3. septembra. Z današnjo nogometno tekmo so se belo-zcleni poslovili od svojega igrišča. V gosteh so imeli celovško Avstrijo, koroškega prvaka, ki nam pa ni nudil pričakovane igre. Ker so bili tudi domači danes precej pod svojo običajno formo, zato je bila današnja tekma vse preje, kakor zadovoljiva. Tudi udeležba je bila tako pičla — bilo je samo nekaj stotin gledalcev — da tega niti največji pesimisti niso pričakovali. Vsekakor je zaslužila naša Ilirija vsaj pri poslovilni tekmi večjo udeležbo, če že gostujoča enajstorica ni vlekla. Belo-zeleni so nam izvojevali že toliko lepih in pomembnih zmag, da bi jih morali posetiti pri njihovi poslovilni tekmi v malo večjem številu. Ob 17 se predstavita moštvi sodniku gosp. Pevaleku v naslednjih postavah: Ilirija: Rožič, Unterreiter, Žitnik V., Bogme, Varšek, Belak, Pfeifer, Doberlet, Markovič, Lah, Ice. Austria: Kollitsch, Nusser, Rappauer, Schii-nek, Wernig, Kosteinschegg, Weginz, Chincliček, Jermann, Pontasch, Schvveiger. Ilirija nam danes ni predvedla svoje običajne igre in smo veliko več pričakovali od nje. Edino zadnjih 20 minut so se vživeli ter so pokazali vsaj dobro voljo, da se skušajo približati svoji nekdanji višini. Vsa enajstorica je igrala nekam ležerno, brez vsake volje in energije. Najslabša je bila vsekakor napadalna vrsta, ki prav za prav nosi največjo krivdo za neodločen rezultat. Ozadje je vsaj kolikor toliko zadovoljilo, dočim napadalnemu kvintetu ni šlo delo izpod rok. Nikakor se ni mogel znajti in večina prodornih akcij se mu je ponesrečilo, nekaj lepih in zrc.lih šans pa je zastreljal. Rožič nosi krivdo na dveh golih. Kajti svojega svetišča ne bi smel zapustiti Posledica je bila, da je nasprotnik dvakrat streljal v prazen gol. V splošnem pa je dobro bran'1, n« pa imel težkega stališča, ker gostje niso dobri e v ro psk ih drža v, t ud i možnost vpogleda in vpliva ^Ici. O*i obramba zlasti Unterreiter,Je hodila na knjigovodstvo mednarodnih odnosov, da se nc bo v evropskem parlamentu ničesar skuhalo, kar bi bilo v nasprotju z njenimi stremljenji. Naša zahteva bo, da se izobražena mladina pritegne k skupnemu ustvarjanju boljše bodočnosti državnega, evropskega in vsečloveškega sožitja, ker nosi prav ona najtežje breme odgovornosti do zanamcev. Govornik se je h koncu predavanja ozrl tudi na pereče vprašanje brezposelnosti izobraženstva. Povdaril je, da so se posamezne stanovske organizacije pokazale kot neokretne in onemogle, da bi odbijale navale težkih sodobnih razmer. Potrebna je zalo vzporedno s podobnimi sindikalnimi organizacijami ročnega delavstva močna medsebojna vez vseh stanov, da se v taki zvezni strokovni organizaciji more nuditi zadostna stanovska samopomoč vsakemu organiziranemu posamezniku na korist kulturni skupnosti. Slejkoprej je namreč stan (in ne morda politična stranka) tista prvotna, organična zajednica, ki je tudi v najneposrednej-šem stiku z realnim delom in stvarianjem na vseh panogah kulturnega udejstvovanja. Ni torej zmotna zamisel nekaterih sodobnih sociologov, uvesti namesto dosedanje strankarske politike dobro zor-ganizirano stanovsko politiko, ki naj uvede v evropske narode konkretnejšo in k neposrednemu napredku vodečo stanovsko kulturo. Za prehod k tei stanovski ureditvi držav in družabnega reda sploh pa je nujna, do Podrobnosti izvedena strokovna organizacija vseh stanov in poklicev. ' tem v zvezi pa bodo vstala pred mladino še najrazličnejša druga vprašanja bodočnosti, kakor: najti zvezo z ročnim delavstvom, premostiti ne-socialna razmerja delodaialcev do delojemalcev, dvigniti vrednost — zlasti umskega — dela, pravično omejiti zasebno lastnino, da bo služila v dobrobit narodne in državne celote itd. Rpso laeiie Vsem govornikom so sledili zborovalci z živim zanimanjem ter so se po vsakem poročilu razvili razgovori, v katerih se je vsako sproženo vprašanje obravnavalo do temeljitosti. Na koncu zborovanja so bile sprejete resolucije, ki v bistvu zahtevajo povsem pravično razdelitev zaslužka, j preprečitev večkratnih zaslužkarjev, upoko- , jitev vseh žensk iz državnih, samoupravnih in ! drutfih služb, katerih možje so v državni službi I in ki imajo dovolj dohodkov, da zmorejo preživ- I liati družino. Službena doba naj se zniža od 35 I na 25 let. Izločiti je iz vseh javnih pa tudi za- j sebnih služb vse inozemce ter jih nadomestiti z i brezposelnimi domačini. Brezposelnim umsldm de- j lavcem naj se dajo pri iskanju zaposlitve na včasih predaleč naprej. Najboljši del moštva ie tvoril half-lrio. Ni pa rodilo njegovo delo uspehov, ker je bilo ospredje slabo. O napadu bi še omenili, da se danes tudi krili, ki sta sicer zelo dobri, nista obnesli. Gostje so slabše moštvo ob belo-zelenih, danes so jim pa bili skoraj enakovreden nasprotnik. Vratar je imel precej posla, ki ga je razmeroma dobro opravil. Tudi ožja obramba je zadovoljila. Halfi so bili šibkejši, napad pa je igral bolj povezano in smiselno od domačih. V splošnem je pa to enajstorica, ki ne dosega naših najboljših klubov. Igra je pa tako-le potekala: Prvi udarec v prvem polčasu imajo gostje. Domači izsilijo že takoj v 3 minuti kot proti njim, ki ga pa niso znali izrabiti. Isto se je zgodilo s kornerjem, diktiranim v 18 minuti proti Austriji. Ilirija je ves čas v lahni premoči, a nima sreče ter zastrelja nekaj zrelih šans. V 23 minuti nevarna situacija pred golom domačih, ki rodi korner proti belo-zelenim, a gostje ga niso izrabili. V 28 minuti strelja Doberlet na gol in postavi 1:0 za domače. V 42 minuti streljajo gostje 11-metrovko domačemu vratarju v roke, radi feesar zamudijo največjo priliko za izenačenje. Še ena nevarna situacija pred golom domačih in prvi polčas konča 1.0 za domače. Drugi polčas otvorijo domači z začetnim udarcem. V 6 minuti diktirani korner proti domačim pošljejo gostje v avt. Domači so pričeli ▼ sredi tega polčasa močno pritiskati; gostje jim parirajo in igra postane živahnejša. Nevarne situacije se menjavajo zdaj pred tem, zdaj pred onim golom- V 26 minuti se posreči gostom izenačili po Pontaschu. Stanje 1:1. Toda v 29 min. se stanje zopet spremeni v prid domačim. Lah pošlje iz 11-metrovke žogo neubranljivo v gol in postavi 2:1 za svoje barve. V 33 minuti izenači Jermann (2:21 s strelom v prazen gol. V 35 min. postavi Lah 3:2 za belo-zelene z lepim in ostrim strelom. V 38 minuti izenači Chmeliček. V 40 min. potreseio gostje po Chmeličku še enkrat mrežo domačih in vodijo s 4:3 Proti koncu pošlie še Doberlet žogo v mrežo gostov ter postavi neodločen rezultat 4:4, ki se ne spremeni. Sodil je g. Pevalek objektivno. Reka : Ilirija (rez.) 2 : 1 (1 : 0). V predtekmi je Reka premagala nekompletno Ilirijansko rezervo z 2:1. Sodil je g. Galič. SK KOROTAN I. : SK SLOVAN 6 i 0 (3 t 0). Igra je bila mestoma zanimiva in napeta. Ko-rotan je bil stalno v premoči in če bi napad boli povezano igral, bi bil rezultat še lepši. V šaljivi predtekmi je mladina Korotana neodločeno igrala z dramatiko. Občinstva je bilo mnogo in je prišlo na svoj račun, zlasti pri predtekmi. Iz ribarskega društva (športna sekcija). Člani športne sekcije ribarskega društva v Ljubljani, ki reflektirajo na lov belih rib v izdatni vodi ▼ bližini Ljubljane, naj se zglasijo ob torkih in petkih po 18 v društvenem lokalu. Ribarske knjižice naj prinesejo s seboj. Maraton: Železničar 15.653,459:15.223,72 Od zmage do zmage - Krasen napredek mariborske lahke atletike Maribor, 3. septembra. Nismo se varali, ko smo svoj čas zapisali, da je z ustanovitvijo SSK Maratona stavljen mejnik v razvoju lahke atletike v Mariboru. Z ustanovitvijo in razvojem tega izrazito lahkoatletskega kluba gre istočasno svojo zmagovito pot tudi lahka atletika, ki jc bila do ustanovitve SSK Maratona v Mariboru najmanj negovana športna panoga. Z deljenimi občutki in z obojestransko ner-vozo pričakovani dvoboj med najboljšima mariborskima lahkoatletskima kluboma ja za namil Maratonova zmaga ni toliko posledica resnih in sistematičnih treningov, kakor sad izredne požrtvovalnosti, krepke volje in tovariške medsebojne navezanosti na klub. V boj sta poslala oba kluba svoje najboljše moči. Borba je bila ostra vse od prvega naleta za skok v višino do zadnjega finisha v teku na 400 m; saj so si stali nasproti na eni strani na lahko-atletskem polju že kolikor toliko poznani prvaki Grmovšek, Smerdelj, Rudi, Vidic, Uratnik in drugi, na drugi strani pa odlični atleti Železničarja, že iz sokolskih tekmovanj poznani zmagovalci, kakor Čelhar, Arnuš, Rak, Venuti itd. Ob izredno napeti konkurenci so bili doseženi sledeči rezultati: Skok v višino: 1. Arnuš (Ž) 165, 2. Smerdelj (M) 160, 3. Perme (Ž) 155, 4. Verstovšek (M) 150. Slanje točk: Maraton 936, Železničar 1076. Met diska: 1. Čelhar (Ž) 34.32, 2. Rak (Ž) 30.56, 3. Rudi (M) 30.45, 4. Verstovšek (M) 28.86. Slanje točk: Maraton 1.753.82, Železničar 2.105.48. Skok v daljavo: 1. Smerdelj (M) 605, 2. Dujec (M) 534, 3. Požar (Ž) 534, 4. Perme (Z) 516. Točke: M 2.820.37, Ž 2.953.98. Skok ob palici: 1. Smerdelj (M) 320, 2. Čelhar (Ž) 300, 3. Arnuš (Ž) 300, 4. Štangl tM) 280. Točke: M 3.794.37, Ž. 3.927.98. Met kopja: Rudi (M) 44.38, 2. ČelharJŽ) 36.23, M —.--------- — raz- ' polatfo prometna sredstva "z naivečjim popustom. Končno poziva resolucija vse izobraženstvo in raz- i 3. Lozej (Ž)', 36.15, 4. Štangl (M) 31.43. Točke umništvo. naj se organizira v svoji strokovni or- | 4.524.14, Ž 4.563.43. ganizaciji. Zvezi mladih izobražencev, ki naj pa čimoreie spremeni svoj naslov v Strokovno zvezo izobražencev, ker bo to ime bolj primerno njenim namenom in ciljem. Zadovoljiv obisk veleseima Ljubljana, 3. septembra. Tujci na velesejmu Kakor vse doscdanie jesenske pnredrtve se tudi letošnja »Ljubljana v jeseni« odlikuje po živi Včeraj popoldne se je s posebni mavlobusom pestrosti in zanimivosti. Različne posebne razsta- I pripeljalo ogledal velesejmsko prireditev 30 obi- ve, ki jih je uprava velesejma v okvirju te prire- i skovalcev iz Celovca. Danes popoldne pa je prišlo ditve priredila v posameznih velesejmskih paviljo- '.z Italije 110 Italijanov, ki so si ogledali razstavo Met kladiva: 1. Rudi (M) 32.72, 2. Vidic (M) 30.82, 3. Rak (Ž) 27.54, 4. Čelhar (Z) 27.54. Točke: M 5.145.94, Ž 4.931.43. 4X100 m: 1. Ž (Stropnik, Perme, Požar, Venuti) 47.5 (I), 2. M (Lešanc, Smerdelj, Vidic, Ma-cun) 51.3. (En tekač druge štafete izgubil med te-Ikom palico in je pri pobiranju veliko zamudil!) Točke: M 5.630.95, Ž 5.606.43. 5000 m: 1. Grmovšek (M) 16:39.51, 2. Ledvinka nih, to pestrost šc povečujejo. Tako je zlasti zanimiva veterinarska razstava, ki ima zmerom dovolj obiskovalcev. Posebno tam, kjer so prikazani razni izrastki ter skažene oblike živali, je zmerom velika gnječa. Močno zanimiv je tudi oni del razstave, ki ga je pripravilo agilno društvo »Živalca«. Razstava jugomontaionske živine. Med živinorejci ji vzbudila posebno pozornost razstava živine jugomonlafcmske pasme. — Jugo-montafonska živinorejska zadruga v Ljubljani je postavila na razstavo skupaj 86 bikov, krav in telic, ostalo živino pa so postavile na razstavo živinorejske zadruge v Kočevju, v Strugah in v Ambruusit. Tako je bilo skupaj razstavljenih 124 bikov, krav in telic, ki jih je ocenila posebna komisija iz sledečih gg.: senator prof. Ulmansky, nadzornik inž. Maovič, načelnik inž. Zidanšek. tajnik ing. Šafarič. Ocenjenih je bilo 34 bikov in sicer 3 odlično, 10 prav dobro in 16 dobro; dalje 40 krav in sicer 3 odlično, 12 prav dobro in 14 dobro; telic jc bilo ocenjenih 46 in siccr 1 odlično, 17 prav dobro, 14 dobro. Posebno se je odlikovala živina s posestev gg. Urbančiča, Lenarčiča, Pari-na, Auersperga, Pacherja, Mainla, Samitza. Razstavo je obiskal tudi kraljevi zastopnik general Pavlovi", ki se je zelo laskavo izrazil o razstavljeni živini. General Pavlovič je po ogledu raz-atave v imenu kralja Jugomontafonski živinorejski »adrugi podaril krasno telice jugomontafonske živine. Izlet Italijanov v Ljubljano je pripravil italijanski potmški urad. Največ Italijanov jc bilo iz Benetk, iz Rima, pa celo iz Napolja, Ob 6 zvečer so se italijanski obiskovalci zopet vrnili v Italijo. Za prihodnje dni je napovedan obisk 50 bolgarskih inženirjev ter večja skupina obiskovalcev iz Gradca. Na velesejmu vzbuja posebno pozornost tudi misijonska razstava ter razstava slovenskih cerkva. O slovenskih cerkvah bo vsak dan ob 4 popoldne predaval na velesejmu v paviljonu »M« msgr. Steska Viktor, znani strokovnjak na tem polju. Obenem bo tudi ogled in razkazovanje razstavljenih podob in drugega gradiva na razstavi slovenskih cerkva. Zelo živahno je seveda ludi na veseličnem prostoru, kjer se je utaborila pisana družba akrobatov in varietetnih umetnikov, ki nudijo dnevno po dve predstavi. Obisk varieteja je popolnoma brezplačen, Pomoč pri nezgodi! Ni dneva, ko ne bi prejeli iz tega ali onega kraja naše domovino vesti o težki nesreči. Na planinah iu pri kopanju se jih je v zadnjem času ponesrečilo rekordno število. Pa | ludi drugje. Ni kraja in poklica, v katerem bi bili varni pred pretečo nezgodo. Gotovo si vsak najbolje opomore v nesreči, če je bil zavarovan zoper i nezgode uri \ zajemni zavarovalnici v Liubliani. (Ž) 16:45.5, 3. Strucl (M) 17:37.1, 4. Verzel (2) 21:27.1. Točke: M 7.053.99, Ž 6.581.76. 100 m: 1. Stropnik (Ž) 11.51, 2. Lešanc (M) 12.1, 3. Vidic (M) 12.1, 4. Venuti (Ž) 12.5. Točke: M 8.399.999, Ž 7.915.36. 800 m: 1. Uratnik (M) 2:13.5, 2. Kopriva (2) 2:15.2, 3. Štangl (M) 2:18.2, 4. Rak I (2) 2:20.2. Točke: M 9.621.49, Ž 9.141.36. Suvanje krogle; 1. Rak (2) 11.911, 2. Čelhar (2) 11.34, 3. Vidic (M) 11.26, 4. Klevt (M) 10.95. Točke: M 10.782.49, 2 10.398.36. Tek 200 m: 1. Stropnik (2) 24.3, 2. Vidic (M) 24.9, 3. Lešanc (M) 25.2, 4. Venuti (2) 25.4. Točk«: M 12.023.49, 2 11.683.36. Tek 1500 m: 1. Grmovšek (M) 4:37 J, 2. Strucl (M) 4:37.3, 3. Vertnik 4:50.1, 4. Kopriva (2) 4:51.4. Točke: M 13.538.09, 2 13.035.%. Troskok: 1. Požar (Ž) 11.59, 2. Stropnik (2) 11.36, 3. Klevt (M) 11.01, 4. Smerdelj (M) 10.76. Točke: M 14.424.25, Ž 14.065.16. Tek 400 m: 1. Uratnik (M) 58.2, 2 .Rak I (2) 58 4, 3. Lešanc (M) 58.7, Rak II (2) 60.4. Končno stanje po točkah: Maraton 15.653.459, Železničar 15.223.72; razlika 429.73. Tekmovanja so se vršila v soboto popoldne na prostoru Maratona na Livadi ter deloma SSK Maratona, v nedeljo predpoldne — zlasti vsi teki — pa na Mariborskem otoku. Pri tej priliki moramo na žalost ugotoviti popolno nezainteresiranost mariborskega lahfeoatlet-skega poverjeništva za letošnjo glavno lahkoatlet-sko prireditev. Dasi je gospod poverjenik samega sebe imenoval za vrhovnega sodnika, ni smatral za potrebno, da se prireditve bodisi v soboto ali v nedeljo osebno udeleži. Prireditev je brezhibno funkcionirala, kar je zasluga sodniškega zbora, ki so ga tvorili: tehniški vodja Krambergcr Fr. in kot sodniki: gg. Fišer, Smerdelj ter deloma Venuti in Rak, Dobčnik, Ke-brič, Žebot in Starejšina. — Pri težkočah v želodcu in črevih, pomanjkanju slasti, lenivem odvajanju, napenjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzroči 1 do 2 čaši naravne »Franz-Josei« grenčice temeljito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, da »Franz-Josef« vodo radi jemljo celo težko bolni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi. Kolesarske cestne dirke za državno prvenstvo Ljubljana, 3. septembra. Danes je priredila kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije državno cestno prvenstveno dirko na 150 km in sicer na progi Zagreb—Novo Mesto— Višnja gora—Ljubljana. Deževje in razmočena ter blatna cesta je precej ovirala dirkače, ki so prišli laki na cilj, da jih skoraj ni bilo spoznati. Za to dirko se je prijavilo 28 dirkačev vseli pododborov, Startalo pa jih je samo 22. Start je bil v Zagrebu in sicer ob 6.3:30. Na cilju se je že eno uro pred prihodom prvega dirkača zbralo lepo število občinstva, katero število je pa stalno naraščalo in lahko rečemo, da je pri naših ljudeh veliko zanimanje tudi za to športno panogo. Še malo več propagande in ceste, kjer se "bo dirkalo, bq^do imele polno občudovalcev lega lepega, a obenem za človeštvo koristnega in potrebnega športa. Na cilju so bili sodniki in funkcijonarji kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije in drugi delavci na polju kolesarskega športa. Navzoči so bili med drugimi g. Vatroslav Krčevič, dalje g. Milan Me-niga. predsednik sodniškega zbora, g. Strzal Kow-ski, predsednik zveze in naši zaslužni športniki kakor starostni predsednik MK Ilirije g. Gorjanc, g. Stanko, G. Vospernik in drugi. Ob 11.20 se ie v daljavi pojavil prvi kolesar. Občinstvo je postajalo čezdalje bolj nervozno in ugibalo, kdo je. Ko je vozil skozi cilj, se je spoznalo, da je to Zagrebčan Grgac Stjepan, ki je prevozil omenjeno progo v 5 urah, 19 minutah in 38 sekundah. Vozil je sam in se je moral očividno zelo daleč od cilja odtrgati od ostalih, kajti naslednja dva sta prišla na cilj celih 10 minut za njim. Tudi drugi je bil Zagrebčan, od naših se je Gartner plasiral na tretje mesto. Ne glede na to smo pa z uspehi naših kolesarjev lahko zadovoljni, saj so med prvimi desetimi dosegli polovico, t. j. pet mest. Doseženi so bili naslednji rezultati: 1. Grgac Stjepan, Zagreb 1887 2. Ljubič Stjepan, Zagrcb-Gradjanski 3. Gartner Franc, Ljubljanica-Dobrunje 4. Pintar Živko, Zagreb 1887 5. Davidovič Drago, Zagreb-Orao 6. Abulnar Franc, Ljuibljana-Ilirija 7. Prodan Edvard, Ljubljana-Hermes 8. Valanl Ivan, Jesenice-Zarja 9. Ivkovič Drago, Zagreb-Gradjanski 10. Brajnik Janko, Ljubljanica-Dobrunje Omeniti bi še bilo, da so vozila tik za zmago-i vaicem Grgcem kakor za nekaterimi drugimi dirkači motorna kolesa in avtomobili. 5.19:38-5.29:33, 5.29:34, 5.30:55, 5.30:53'/« 5.34:42, 5.35:53, 5.38:51, 5.40:48, 5.46:49 Prepozno spoznanje V Trstu bi radi spravo z zaledjem Vest o najnovejšem Mussolinijevem načrtu, ki gre za tem, da bi se ustvaril gospodarski blok med Avstrijo in Madjarsko in potem približal državam Male antante, so sprejeli v tržaških gospodarskih krogih z velikim veseljem. Znano je, da Trst neprestano propada, odkar so ga z nasilnimi mejami odrezali od naravnega zaledja. Celo tržaški fašisti bi končno ne imeli nič proti nekaki gospodarski spravi med narodi v tržaškem zaledju in med Trstom samim. Končno so le prišli do spoznanja, da Trst ne more živeti brez sodelovanja z zaledjem, ki ni italijansko. »Popolo di Trieste« z zadoščenjem omenja v svoji številki 29. avgusta, da je prišlo med Avstrijo in Madjarsko do trgovinskega sporazuma, ki bo omogočil večjo izmenjavo blaga med obema državama. To naj bi bil prvi korak nasproti uresničenju Mussolinijevega načrta, t. j. nasproti carinski zvezi med obema državama. Že po naravi je Trst določen za pristanišče državam, ki ležijo med Julijskimi Alpami, Sudeti, Bavarsko in Tiso. »Avstro-ogrska gospodarska zveza, kateri bi sledila politična sprava med njo in državami Male antante, bi bila Trstu samo v korist. Kakor peljejo vse italijanske ceste v Rim, tako peljejo vse gospodarske ceste od onkraj Alp čez julijske prelaze v Trst. Usoda jc izkopala naše pristanišče, da bi sprejemalo ladje, ki prinašajo blago za prek-alpske dežele, in odvažajo blago, ki prihaja iz teh krajev in je namenjeno čez morje. Z nenaravno gospodarsko politiko je bilo mogoče usmeriti promet drugam, toda samo za čas, dokler traja ta negospodarska norost (I). Kakor hitro se obnovi harmonija med narodi, ki jih usoda sili, da žive drug poleg drugega, se bo tok prometa zopet obrnil proti Trstu po stari poti, ki je tudi najcenejša. Takšne glasove človek lahko čuje danes tudi z Reke. Našim predstavnikom prihajajo posredno neoficielne ponudbe: Jugoslavija naj bi razbremenila Sušak in pričela uporabljati reško pristanišče, saj so ji njegovi pomoli na razpolago. Italijani so uvideli, da ne moreta ne Reka ne Trst živeti brez zaledja, ki je v prvi vrsti jugoslovansko. Danes zahtevajo od nas, da bi redili pristanišča, ki so jih oni s silo odtrgali od naravnega zaledja, od naše zemlje. V istem času pa moralno in gospodarsko uničujejo naše ljudstvo, ki )e ostalo v njihovih rokah. »Popolo di Trieste«, list ki je našel svoj »raison d'čtre« v neprestanem hujskanju proti Jugoslovanom v Italiji in ki je glasilo tistih ljudi, ki so požgali naše prosvetne domove, piše danes o obnovi harmonije med narodi! Mar se »Popolo di Trieste še danes ne zaveda, da je bila fašistična politika nenaravna, saj je bila to politika narodne nestrpnosti in sovraštva in je kot takšna prerezala vse naravne vezi z zaledjem, tudi gospodarske! Za poživitev lesnega prometa skozi Trst »Piccolo« priporoča tržaškim trgovcem, naj bi posvetili več pozornosti možnosti uvažanja eksotičnega lesa iz Amerike, v prvi vrsti iz Kalifornije, Oregona, države Washington in Kanade. Trst bi lahko precej zaslužil z uvažanjem tega lesa, ki bi ga potem oddajal v tržaško zaledje. Avstrija in Češkoslovaška imata zelo razvito mizarsko obrt, ki si je utrla pot v svet. Njene organizacije ni lahko uničiti. Avstrijsko in češkoslovaško pohištvo je znano daleč po svetu. O jugoslovanskem mizarstvu »Piccolo« namenoma molči. Poleg tega bi Trst lahko dovažal linejše vrste lesa iz AIrike, iz Severne Brazilije in iz Cejlona. Treba bi bilo ustanoviti posebne štipendije za mladino, ki bi se rada posvetila proučevanju novih lesnih trgov. Živinozdravniški kongres Drugi dan - Volitve upravnega in nadzornega odbora Kaj je z vojno in okupacijsko odškodnino? Veliko število italijanskih emigrantov in tudi tistih, ki so že bili, ali pa si pozneje pridobili jugoslovansko državljanstvo, čaka še danes — po 14 letih — na izplačilo vojne in okupacijske odškodnine od strani Italije. Italijanski erar je na ta način spravil že težke milijone: vendar so le redki oškodovanci prejeli odškodnino, predvsem seveda tisti, ki so črnim srajcam pri srcu. Fišistična vlada ima pač mnogo denarnih sredstev za prirejanje raznih reklamnih poletov, za vzdrževanje stotisočev miličnikov, za razmetavanje ogromnih vsot za svoje imperialistične namene; za poravnavo svojih obvesnosti pa, za katere je že davno prejela kritje, za to ni denarja; potrošil se je v lašistično-reklamne namene. Menda je Italija edina država, ki vojne in •kupacijske odškodnine po 14 letih še ni likvidirala. In najbrže gre v tem primeru le za oškodovance jugoslovanske narodnosti, medtem ko je menda avstrijskim podanikom ta že docela likvidirana. Na podlagi zakona o konvencijah in specialnih sporazumih med Italijo in Jugoslavijo, z dne 6. dec. 1928 imajo naši državljani tudi pravico do popolne odškodnine za rekvirirano, zaplenjeno ali deponirano blago in vrednote na ozemlju Italije, bodisi da so škodo povzročila avstroogrska ali italijanska oblastva. Tudi tukaj je efekt ničen, čeprav so mnogi oškodovanci iz tega naslova izvirajoče zahteve pravočasno — v odprtem roku prijavili finančnim direkcijam. — Kadar se kdo izmed teh obrne z urgenco na pristojno mesto, mu vrnejo prošnjo s pripombo, naj jo pospremi s predpisanimi kolki. Pri našem ministrstvu za socialno politiko posluje poseben odbor za likvidacijo akupacijske in vojne škode. Doslej se mu ni posrečilo doseči posebnih uspehov. Gotovo njegovo delo obstrui-rajo na drugi strani — tisti, ki bi morali plačati. Zaradi tega tudi posredovanje težko čakajočih oškodovancev naletijo na odgovor: »Treba potrpljenja, zadeva se bo že uredila«. Odbor, to je naša država, ima v rokah formalno obvezo italijanske vlade, zato tudi lahko odločno nastopi. Čemu mednarodne pogodbe, čemu mednar. razsodišče, čemu Zveza narodov, če bi mogoče z vsemi temi sredstvi prisilili kršitelje pogodb, da spoštujejo toliko opevano svetost in nedotakljivost zasebne lastnine?! Obresti vojne in okupacijske odškodnine, ki še ni bila izplačana, so medtem narasle že do višine odškodnine same in jo celo nadkrilile, poleg tega je marsikateri oškodovanec do danes zapravil za razna posredovanja velike zneske. Zato prosimo predstavnike naše države, naj bi posredovali pri italijanski vladi. Ta mora storiti svojo dolžnost! Zakaj mi nismo voljni finansirati fašistične propagande! Naša država se lahko sklicuje na konvencije in če to ne bo pomagalo, ostane še vedno Haag! L. Z. Ljubljana, 3. septembra. Ob 10 dopoldne je predsednik G e c v dvorani Kazine otvoril drugi dan jugoslovanskega veterinarskega kongresa. Na dnevnem redu so bile volitve upravnega in nadzornega odbora. Takoj po otvoritvi je sledilo poročilo verilikacijskega odbora, iz katerega posnemamo, da so na kongresu zastopane sekcije veterinarskega združenja iz vseh ba novin, razen iz primorske. Pri tej priliki se je sprožila živahna diskusija o tem, ali naj imajo pravico glasovanja tudi člani, ki v zadnjem času niso poravnali članarine. Naposled je zmagalo stališče, da smejo glasovati vsi delegatje in člani, ki imajo polnomočja ali pa so osebno navzočni. Dele gat Babič iz savske banovine je nato predlagal listo novega odbora, ki so jo sestavili veterinarji iz savske banovine z nekaterimi drugimi skupinami in na čelu katere sta dosedanji predsednik G e c kot predsednik in dr. V e b 1 e iz Ljubljane kot podpredsednik. Veterinar P o -povič je v kratkih izvajanjih plediral, da bi moralo biti v veterinarski organizaciji več demokratičnega duha, zakaj samo na ta način bi bilo mogoče pritegniti v združenje tudi veterinarje, ki so sedaj v veliki večini izven organizacije. Profesor S a k a č iz Zagreba je prosil, naj bi po vzgledu savske vsaka sekcija slavila konkreten predlog glede novega upravnega odbora. Veterinar Trumbič, predsednik sekcije za vrbasko banovino, je v ostrih besedah grajal delo dosedanjega glavnega odbora, češ, da je na njem največja krivda, da je veterinarska organizacija in z njo ves živinozdravniški stan v tako slabem stanju. Po kratki debati, med katero je predsednik Gec zavrnil grajo opozicionalcev, češ, da izhajajo iz »plemenskih« motivov, so se pričele volitve z listki. Ob 11 dop. je predaval direktor dr. Kern o čebelarstvu. Primerjal je prednosti kranjske čebele (apis carniolica) s kavkaško čebelo ter jc priznal, da je svetovno znana kranjska čebela za uspešno čebelarstvo še najboljša. Zelo zanimiva je bila tudi predavateljeva primerjava o bioloških lastnostih čebel. Novi odbor. Izid volitev je pokazal, da je večina delegatov in zborovalcev za sedanji odbor. Zlasti so de- legati savske banovine v odločilni meri pripomogli dosedanjemu odboru k zmagi. Oddanih je bilo 253 glasov, deloma navzočnih, deloma pooblaščenih, od teh je bilo približno 150 za sedanjega predsednika Geca, 100 pa proti. Gec je bil z večino ponovno izvoljen za predsednika veterinarskega združenja, za podpredsednika pa skoraj soglasno dr. V e b 1 e iz Ljubljane. V odbor so bili še izvoljeni dr. Mirko 1" r o m c • t i č iz Belgrada, Josip S t r a u s iz Zagreba, v nadzorstveni odbor pa vet. načelnik Anton Korošec (Ljubljana), Milan llič (Belgrad) in dr. Ježič (Zagreb). Pri samostojnih predlogih, ki so se obravnavali popoldne, jc bil izvoljen za častnega člana dr. Antonije Vukovič, vet. inšpektor in zaslužni veter, pisatelj iz Sarajeva. Sprejet je bil dalje predlog, naj se finančno ministrstvo opozori, kako so bili živinozdravnik: nepravilno obdavčeni za svoje, po službenem ukazu naloženo delo. Odobreno je bilo tudi, naj se veterinarski fondi, v zakonu odobreni, ki pa so dosedaj obstojali le v nekaterih banovinah, razširijo na vso državo. Sprejet je bil tudi predlog, da se izvoli posebni redakcijski odbor za spremembo pravil. Dosedanja pravila in poslovnik so se namreč izkazali pomanjkljivi. Redakcijski odbor ima nalogo, da predloži do prihodnjega kongresa novi načrt pravil in poslovnika. Odbit je bil nato predlog opozicije, ki je zahtevala znižanje članarine od 150 na 100 Din letno. Predsednik je naglašal, da bi bilo to znižanje članarine upravičeno, če bi k združenju pristopilo vseh 700 veterinarjev, kolikor jih je v državi, žat pa jih jc večina zunaj združenja. Po daljši diskusiji in mnogih očitkih opozi-zije je bil sprejet proračunski predlog, ki določa približno dve sto tisoč dinarjev izdatkov, od katerih je določenih 120 tisoč dinarjev za »Glasnik«, 10 tisoč dinarjev pa za upravne stroške. Za razstavo, ki je sedaj v Ljubljani, so se potegnila tri mesta: namreč Novi Sad, Skoplje in Sarajevo. Sledilo je še predavanje dr. Leopolda Hribarja o čebelah, Jutri sc nadaljuje živinozdravniški kongres s | pričetkom čebelarskega tečaja, popoldne pa odidejo nekateri delegati na izlet na Gorenjsko. Veličastno evharistično slavje v Trebnjem Zgornja Istra je - trdnjava Če si poznal nekdanje razmere v zgornji Istri, pa te pot zanese sedaj tja, te mora v srce za-boleti. Ljudje so od nekdaj živeli v Istri skromno, sedaj pa stradajo. Niti za polento nimajo več in za sol. Tobaku so se skoraj vsi že odrekli... Lice pokrajine se je čisto spremenilo. V Pod-gradu zidajo velike vojašnice. Pri Vičevičevi hiši so napravili velik rezervar za vodo in ga tako maskirali, da ga sploh ne opaziš. Voda priteka v rezervar iz potoka pri Podbežah. Cesto so napravili popolnoma novo in bodo sedaj v jeseni posuli zadnjo plast asfalta. Hrušica, Podgrad in Račice so dobile elektriko, sedaj v jeseni jo dobi tudi Obrov. Vodovod do Obrova bo kmalu dovršen, ker že polagajo cevi iz Vodic do Obrova. V Bovcu med Hrušico in Obrovom so napravili ogromen rezervar. En krak tega vodovoda gre Rroti Podgradu in šapjanam, drugi pa proti Kozini, [a hruševški gmajni so napravili celo vas. Vsaka dolinica ima svojo hišo iz železo-betona. Vse te hišice so pa zvezane med seboj z rovom. Človeka pretrese vsa ta velika priprava. Domačini opazujejo z žalostjo, kako jim gredo tako priljubljene domače grudice za vojno pripravo. — Zgornja Istra je trdnjava ... Vipavska posojilnica v italijanskih rokah Goriški Mont (zastavljalnica in banka) je prevzel aprila meseca vipavsko posojilnico in hranilnico, ki {e bila ena največjih rajiajzenovk v deželi (1,200.000 vlog). Bivši člani morajo še pet let dajati neomejeno poroštvo. Ko so fašisti uničili Zadružno zvezo, so zadali smrtni udarec tudi poso- (ilnicam, ki so zgubile z Zadružno zvezo svojo irbtenicol K poročilu o statistiki dolgov na Goriškem dostavimo, da je dognala 120 milijonov lir vknji-fenih dolgov. V deželi biva okoli 160.000 oseb kmečkega stanu. Na vsako osebo pride torej nekako 750 lir hipotek, na 5-člansko družino 3750 lir. Navadne manualne dolgove pa cenijo na 150% hipotekarnih, tako da pride vseh dolgov na petčlansko družino 5 do 6 tisoč lir. Vrednost denarja In breme dolga je zdaj silno poraslo. Krava, ki je vrgla pred 10 leti 2000 lir, vrže zdaj 300 ali 400 lir, to je petino nekdanje vrednosti. Družina, ki se je zadolžila svoj čas za 3 goveda, mora zdaj rračati 10 do 12 goved samo kot glavnico. Smrt je vzela mladega duhovnika Na Libušnjem, v planinskem raju S. Gregorčiča, je v torek 29. avgusta nenadoma za vedno zatisnil svoje mlade oči g. Zoran Rejec, tamkajšnji kurat. G. Zoran Rejec je bil doma iz Kobarida. — Gimnazijske študije je končal na gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano, teologijo pa je dovršil v Gorici, kjer je bil leta 1931 posvečen v mašnika. — Radi zrahljanega zdravja je nastopil svoje prvo službeno mesto v bližini domačega kraja, da bi mu bili lahko takoj ob strani njegovi domači. Toda glavni državni pravdnik v Trstu ni hotel privoliti v njegovo namestitev, zato pokojni sploh ni prejemal plače! Navezan je bil na dobro srce svojih vernikov! G. Zoran je bil mehka in idealna duša, ki se je vsa posvetila Onemu, ki ga je pozval v svoj vinograd. Žrtvoval se je za blagor svojega trpečega ljudstva. Komaj je zastavil svoje mlade moči v vinogradu Gospodovem, žc ga je Bog poklical k sebi v bolišo domovino, Vsem, ki so ga poznali, zlasti pa tovarišem sošolcem, ga priporočamo v nepozaben spomin in pobožno molitev. Ti, dragi Zoran, pa nemoteno spavaj v planinskem raju S. Gregorčiča. —š. Z orožniki so se spopadli V Markovščini pod matarsko občino je bilo 16. julija opasilo in ples. Ob policijski uri so ka-rabinjeri zahtevali, da se mladina razide. Fantje so se ustavljali in zabavljali, orožniki pa so jih začeli razganjati in obdelovati s kopiti svojih pušk. Tedaj so vinjeni fantje nastopili tudi s silo in enega orožnika dobro natepli. Orožniki so se zatekli v neko hišo, ki so jo iantje dalj časa s kamenjem bombardirali. Še tedaj, ko je en orožnik ustrelil skozi okno, niso odnehali, ampak se skrili za hišni vogal. Ko se je moč zavžite pijače nekoliko polegla, so se srditeži počasi porazgubili. Pozneje je bilo pet zaprtih. Taki so sadovi desetletne kulturne pustošitve v Julijski Krajini. • Utonil je v Gorici dveletni Josip Koren Ivanov. Padel je v korito, v katerem napajajo živino. Tri čudežna ozdravljenja v Lurdu Italijanski listi poročajo o treh čudežnih ozdravljenjih v Lurdu. Kaikor vsako leto, je odšlo tudi letos več bolniških vlakov iz Italije v Lurd. Tudi Alojzija Gorgoealice iz Benetk, mati štirih otrok, ki je bolna že štiri lela na vnetju hrbteni e (spoindeditis) in se je zadnji dve leti zdravila v bolnišnici, se je napravila na pot v Lurd. Večkrat so jo že okopali v čudežni vod t. Dne 24. avgusta se je po kopeli nenadoma dvignila in pričela hoditi. Ko se je pripeljala v Benetke popolnoma zdrava, so jo sprejeli, meščani in znanci z velikim navdušenjem Marija Bortot iz Belluna se je tudi odpeljala v Lurd /, bolniškim vlakom. Ozdravela je dan nato, t. j. 25. avgusta. Komaj so jo pomočili v vodo, je vzkliknila: »Zdrava sem!« Hirala je že osem let za isto boleznijo kakor gospa Gorgosalice in je že 41 mesecev ležala V6a povita v postelji. Angela Sago iz Borgo del Grappa je bila že več časa bolna v grlu, želodcu in na hrbtenici. Niti ni mogla več govoriti. Uživala je lahko samo še tekoče jedi. Ko so jo 24. avgusta okopali v lur-ški vodi, je pričela govoriti in 26. avgusta zvečer tudi hoditi. Nazaj grede iz Lurda je že lahko uživala vse jedi. torej tudi trde. 8000 udeležencev Trebnje, 3. septembra. Čeprav jutranji dež ni kazal, da se bodo dvignile množice na pot, se je vendar zbrala v Trebnjem naravnost ogromna množica vernikov iz vseh župnij trebanjske dekanije in še iz nekaterih sosednjih, da javno manifestira svojo živo vero in zvestobo Kristusu Kralju. Obširen prostor med cerkvijo, domom in župniščem je bil okusno okrašen z venci in mlaji. Tu sem so se zgrnile tisoč-glave množice, lepo razdeljene po župnijah. Čeprav je dež kar zares padal, se je vršila služba božja na prostem. V cerkvi bi ne bilo prostora; ljudje so imeli vsi dežnike s seboj in tako so lahko vztrajali vsi do zadnjega. Prvi slavnostni govor je govoril stolni kanonik in arhidijakon dr. Tom. Klinar, ki je znal dati svojemu mogočnemu glasu lako podlago bogatih misli, da so mu tisoči sledili v t.ajvečji zbranosti. Sveto mašo je opravil mil. g. prošt novomeški, Karol Čerin. Med sv. daritvijo je pelo vse ljudstvo. Podpirala jih je fanfara godbenikov. Vtis ljudskega petja je bil veličasten. Po sveti maši je imel evharističen govor dekan g. Ivan Tomažič. Med tem so se začeli razgubljati oblaki, dežniki so izginjali in v kratkem je posijalo zlato solnce, za katero smo Boga tako lepo prosili. Krona kongresa je bila popoldne. Lepo vreme je privabilo še one, ki jih je jutranji dež ostrašil. Ob 1 so imeli možje in fantje svoj stanovski govor v obširni društveni dvorani, ki je bila ta dan veliko premajhna. Tu je govoril stolni vikar Jože Košiček. Istočasno je bil govor za žene in dekleta v cerkvi. Govoril je g. dekan Ivan Tomažič. Ob dveh so se začele priprave za evharistično procesijo. V spremstvu številne duhovščine je stopil pred oltar mil. gosp. novomeški prošt Karol Čerin, ki je s svojim krasnim, govorniško in vsebinsko popolnim govorom vzpodbujal vernike k zvestobi do Kristusa v Evharistiji. Po govoru se je začela pomikati ogromna procesija, kakršnih ni veliko videti. Župnija za župnijo se je v največjem redu in miru utrinjala od množice, zbrane okrog oltarja; v vsaki župniji fantje in možje, žene in dekleta, pevci, bandera in zastave. Pogled na sprevod je bil veličasten. Vsi so občudovali zlasti dolge Vrste mož in fantov, strumne čete gasilcev, nedolžno mladino z lilijami, znaki Kristusovega trpljenja in zastavicami. Sprevoda ni hotelo biti konec. Po skrbnem štetju so ugotovili, da se je procesije udeležilo nad 6000 ljudi. Več kot tisoč ljudi pa je bilo v špalirju. Ko se jc procesija vrnila k cerkvi, je množica opravila posvetitev Srcu Jezusovemu. Nato je mil. g. prošt podelil blagoslov z Najsvetejšim. Ljudsko petje ob zaključku je doseglo svoj višek. Vse je pelo, tako da je odmevalo od gora. Zahvalna pesem in par Marijinih je značilo konec svečanosti. Trebanjski ijekaniji in njenemu šefu — *sa čast. Kaj takega Trebnje še niso videle. UpJ|mo pa, da se bodo take manifestacije ponavljale odslej v vedno večjem obsegu. Vedno več ljudi se bo zbiralo okrog Kristusa, Kralja naših src. Bog daj, da bi bilo tako i v Trebnjem i drugod. Goriški in puljski prelekt premeščena Mussolini je zadnje dni premestil dolgo vrsto prefektov. Z odlokom, ki je bil objuvljen 21). avgusta. so bili premeščeni: dr. Nikola Trotla, goriški prefekt v Avellino; nu njegovo mesto pride dr. Salvatore Indrona, prefekt na razpoloženju; dr. Halo Foschi iz 1'ule na razpoloženju, na njegovo mesto pride dr. Oreste Cimoroni iz Beneventa; dr. Peter Pietrabissa iz Trenta v Arezzo, na njegovo mesto pride dr. Silvio Piva iz Arezza. Kruha samo fašistu! Od vseh podjetij, ki so v odvisnosti od države (parastatali), je vlada zahtevala, da morajo pri nameščanju oseb dajati prednost članom fašistične stranke, l ako so naši ljudje velikokrat prisiljeni, da za košček kruha morajo podpisati pristopnino k stranki črnih srajc. KAR JE RES - JE RESI Najlepše TISKOVINE, naj bodo že za pisarniško porabo ali pa I.ITOCRA-FIRANE ozir. tiskane v BAKROTlSKll za reklamne namene, prav tako ludi KLISEJE za naše oglase nam dobavi JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI Izvršitev je prvovrstna, materija! brezhiben, cene so umerjene, dobava ločna Telefon 2992 Za podpolovično ceno naprodaj skoro nov pet-sedežni osebni avto Fiat 521, šestcilinderski, zaprla karoserija, v brezhibnem stanju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10139. (I) Debele lushinaste otrobe kupite najceneje pri trvdki A. VOLK, LJUBLJANA Renljeva celil !l. Naročajte in čitajte „Ponedeliskega Slovenca4' I i u 11 n 111111 n r n 11111 m 111 n i u 111 m i n i m 1111111111, i M n n 1111 m i u m 11 i i u 11 n 111 m i m 111 >t 11 h 111 n i m 1111 u n 11 m 1111 r 1111 n 111 > 11 n i......i h m L i. 11.....F.....i m 11 f 11 m r......111 n 111 m i n m HUDSHB POSOMNIGa i v Ljubljani reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sania. Hranilne vloge znašajo nad 160 milijonov dinarjev Narte Velikonja: Ko sem prišel na svet Ko sem se rodil, je bila hudu stiska in je dračje pokalo na ognju, /mto sem bil ob rojsivu zelo zelo ubog, brez vsake obleke in pentlje, čisto gol, kakor ui ptička v gnezdu. Lahko ptički, ki ji je Verbič v prirodopisni knjigi predpisal puh, tcda jaz |mi brez imena m e«k> tire/, puha. Nikunior se nisem vedel obrniti in ne vem, kako bi bilo. če se me ne hi bila usmilila neka, meni do takrat čisto ne/.nana, zelo bolna žena. ki je morala imeti že takrat pruv zlato in usmiljeno srce in sem pozneje izvedel, da se ji pravi inamu. Mnogo usmiljenja je morala imeti, pravim, kajti bil sem, kakor rečeno, zelo zelo ubog in brez zob in niti /.lice nisem imel s seboj. Pozneje mi je pravila, da sem bil pravzaprav samo majhna rdeča mesena kepica, ki sem se drl. To je bilo vse in da ji je to dren je tako šlo skozi ušesa, da je moj occ ušel drugam spat. Meni se je mama prve dni videla, kakor velika črna packa, ki se je sklanjala nad mene. druga, prav tako velika črna packa, ki je hodila okoli, je imela jiod nosom lase in so jim rekli brki in mu jc bilo ime oče. Da to nista packi, temveč telesi v prostoru, sem dognal šele pozneje. .... lr n Ker nisem imel /lice. me tudi niso klicali k mizi in so vsi jedli okoli mize, samo mene je mamica, ki je bila povrh še bolna, vzela, obrnila se v kot in me Vrivaj dojila, navadno me je pokrila če/, in čez z veliko ruto, da me niso videli. Tako hudo jc bilo tisti čus /.a prehrano. In če ne bi bilo mame, bi bil gotovo od lakote umrl. . . Potem so rekli, da me morajo krstiti. In so smele v hišo še druge velike packe, ki so jim rekli tete, botre in so se tc s-klanjale nad mene. ki nisem ležal niti v pošteni in široki postelji kakor drugi, temveč v navadni leseni zibki, ludi to je zame kupila mamica. Botre in tete l»a so tiščale vame in so bile videti nekam hudobne. ker so me šči|>ale za nosek in lice in zraven vzklikale: »Moj Bog. kako mu je podoben!« ... Niscnt se mogel sicer »pomniti, tla lu nit kaj zagrešil, majhen sem še bil in še niti za najhujšo silo nisem mogel vstati in iti. kakor ............ ^ _ iu je potit henlc In je tudi mamica to potrdila. Mislim zato, tla se jih je odkrižala. Toda zame je bilo to nekaj strašnega. Potem so me še bolj šči-pale in jaz sem se grdo nakremžil in našobu ustne, da jim |iokažein. da mi ni nič zanje in se ne zmenim za njih obrekovanje in sem se začel dreti. Da se bom razčcsnil, so u/.aljene trdile in so \se grabile po meni. Toda tu se je oglasil oče ter me obvaroval preti njiini. Da pri nas nimamo časti poslovati in naj me kar pri miru puste, če hočejo, da ostanemo prijatelji. Otroci da se ne IkkIo razvajali in tudi prvorojenec ne! Tako! Ali »te slišali!' Prvorojenec sem še tudi k vsej nesreči. Nesreča nikoli ne pride sama. Zdaj sem šele vedel, koliko je mama tvegala, da se je zavzela zame ter mc vzela za svojega. Toda oče me je rešil, da me niso hude liotre pograbile iz tistega koša in tla se nisem razčcsnil. Takrat sem samo slutil, da mora to biti hudo. pozneje sem pa šele spoznal, kaj se to pravi. Poznate česen? Da! No, pn bi se bil raz-letcl. recimo, na dvajset strokov in bi vsak fiitjrdel! Strašno. Strašno! Nazadnje pa tudi očetove besede niso pomagale. Dvignili so me i/, koša in me okojvali. Topla va prvorojenec im najstarejsi ni bil nobeden. Po [>oti jc boter rekel, da je vročima in da je hudo žejen. In je pravtako potrdila botra, rla se ji jezik suši na nebu. Neba nisem videl, ker so me bili [x>krili čez in čez, vendar sem si mislil, da inora imeti hudo dolgega, če ji sega do neba. Babica, to je tista ženska, ki pri nas otroke nosi v hiše in v cerkev, pa je rekla, da ji je roka zaspala in je prav, če bi se nekoliko ohlatlila, da bo kar počakala v senci. Jaz sem bil njenih misli, pa kdo jc vedel, da so ženske tako nestanovitne in sta jo res pregovorila. da je šla z njima in jaz, ki še nisem imel imena, sem moral z njimi. Položili so me v hiši na široko peč- Tam je bilo strašno muh no prvi paši, ki sta i i h nanjo prignala sv. Primož in sv. Marjeta. Nato je prišla še kuharica in me odkrila in je dejala. »Tak je Nacetov prvorojenec!« Pa so prav takrat prinesli vina na mizo in ima vino takšno moč, dn priveze dušo in od-suši jezike na nebu, zbudi zaspane roke in so čisto pozabili name. Muhe pa ne. Muhe pa meni po obrnzu, dokler ni prišla v hišo domača hči, me [»ogledala, odgnala muhe ter pogrnila s prvini prtom, ki je ležal na klopi. Ne bi tega pripovedoval, če nc bi bilo važno za nadaljnji razvoj, kajti oni lepi prt. ki ga je mama vezla in ga ni prodala, temveč jjorabila zame, je ležal na drngi štruci testa, ki se mu pozneje, ko dobiš zobe, pravi kruh. Boter je bil glasam in botra tudi in babica jc pritegnila in so se že ripravljali k pevski vaji. ko je babica jx>ku-ala skozi okno in dejala: »Moj Bog, solnee zahaja!« To mora biti za ženske nekaj hudega! Ka jti tudi botra je zavreščala in sta obe odprli okno in i/nova jiotrdili. da solnee zahaja za Čavnom. Grozno! Tisti dan ie moralo to biti strašen in nenavaden dogodek. In se je moral zgoditi prvič. Kajti jiozneje sem videl, da je solnee zmerom zašlo in celo za Čaven. Tščent v starih listinah, pa nikjer tega ni. Oprostite mi torej j>rijatelji dragi, ki ste se rodili za menoj, če je moj krst kriv, da solnee odsihunal sploh zahaja in to celo za Čavmom. Da je to moral biti zelo nenavaden in skriv- šoecerllsko in kolonllalno blago umetna gnojila, cement itd. Itd dobavlja Gospodarsko rveza f Mnblfant posten dogodek, .sklepam iz. vsega, kar se je še pozneje godilo. /en.ski sta nekam /medeno veseli tiščali, da moramo hiteti, sicer bo mrak. boter |ni je vlekel vir/inko izza ušesa iu ie tolažil, tla kur je, je. Dan, tla je že itak izgubljen in ni zu nobeno delo. Tudi tu očitek sem mirno prenesel, kajti vede! sem. du sem samo jn/ vsega kriv. ker sem bil tako ubog rojen, du nisem imel niti imena in ne žlice ne pentlje in ho txl zdaj naprej solnee /uhajalo /u Čavnom. Slišal sem, tla je boter plačal in potem so šli. Mislim sem si, da so šli gledat, kuko solnee zahaja iii vrtni mi je začelo postajati. Res, kmalu sini čtihi, kuko peč vedno bolj greje m nobenega ni buo v izbi. Peč pa je le vedno bolj grela in sem začel vekati. Spodobno, ker sem bil v tuji hiši. Pn so se odprla vrata in je domača hči zaklicala v sobo. »Muc, muc!« Spet so se zaprla vra a in spet me je začelo peči, tla mi je kur vroče ptistajulo. Pa sem se oju-načil iu sem se /.udri na vsa pljuča. Spet so se odprla vrata in domača hči jc spet pokukala in poklicala: »Kaj se tlereš? Muc, muc! Ti |)resneti muc!« Kako naj povem. kdo se dere, ko še nisem imel imena! Pa sem dejal, naj se zgodi kar hoče in naj me imajo še za tako nevljudnega, ko se derem v tuji hiši in sem še prvorojenec povrhu in sem se zadri na ves glas. kajti peč je bila že precej razbeljena in meni je bilo hudo pri srcu. In sem se zadri. »O. ti preljubi sv. Jožef, zdaj so [>a še otroka pustili in hlebec odnesli. Ali naj te dojim jaz, no|ioročeiiu mati?« je dejala in me pograbila ter me začela gugati in premetavati, kakor hi me hotela treščiti na cesto. Gotovo je bilo okno še od solnčnega zahoda odprlo in me je hotela vreči skozenj na cesto. Zraven pa je menila: »Na, in zdaj je peč že razbeljena, pn mi bodo še hlebec prehladih, da ne bo vzhajal!« Tistikrut sem spoznal, da je majhen človek manj vreden od štruce kruha in posumil sem, tla je babica lo nalašč napravila. Da bi me zamenjala za štruco. Pa hlebec se bo še pre-Itladil in ne bo vzhajal! Tistikrat še nisem vedel za mokre mrzle obklatlke in bi jj bil gotovo svetoval, če bi bil vedel, čaja in ohkladke. Pa nisem. V i/.lio je prisopihala babica in bilu je vsa rtleča v obraz in je rekla, dn ji je vino v tej vročini kar viti vzelo in me je zamenjala in da imajo svojo štruco nazaj. Pa me je vzela. »Kaj so y>a dejali gosjvod?« je vprašala go-sjvodinja? »Kaj, mulo so se nasmejali in tlejali, da /daj ni velika noč- in ne blagoslavljajo kruha! O, ti presneti bučman ti, iz tebe ne bo nikoli nič pravega. Sumo za zmešnjavo boš ljudem!« To prorokovanje se jc izpolnilo, prijatelji moji. S kruhom sva tako, tla se i/ogibljcva drug drugega in sem ga jaz večkrat brezuspešno iskal kakor 011 inene, in čimbolj vem, da seni jH>klic zgrešil in da ne bo iz mene nikoli nič pravega. Toda tudi, kadar bi nanesla prilika, tla bi lahko kaj bil, se sj>omnim j>rorokovanja stare babice, revice pač slepe, ker ji je vino takrat vid vzelo in srce mi ne pusti, da bi njeno prorokovanje na laž postavil. Naj gre vse še tako jx>lomljeiio, prorokovanje slepe dobrotnice, ki je rešila gostilničarjevo hčerko, da me ni morala imeti neporočena, to proroko-vunjc mora ostati, kakor kremen skala in pribito. I11 /ato sem ljudem samo za zmešnjavo in sem že tistikrat po krivici |x>sumil, da je babica štruco nalašč odnesla. In sva šla. Gotovo sem bil težak, ker je omahovala in sem ji omahoval v naročju. Pa jezila se je nad jvitjo. revica slej>a, ki ji je vino vid vzelo. Pri fari niso nič zvonili, samo krave so prav takrat šle s paše in so zvonile. Prvo zvonenje, ki sem ga slišal in mi je ostalo v duši. Ko si želim še zdaj kakšno lejx> muziko, se spomnim na tiste kravje zvonce in zvoni vse [>o meni: srce in duša in vse. Kadar bom umiral, bom prosil, naj mi pod oknom ženo čredo krav in vse 7, zvonci, z velikimi zvonci, resnimi možakarji in malimi zvonci nagajivčki. Kdor ne verjame, knko je to lepio, naj gre poleti v Rateče na Gorenjskem in jx>sluša to nepregledno čredo živih zvoncev. Tisti otroci, ki to poznate, ne veste, kaj imate, tisti, ki nimate, ne doj-mite, česa nimate. Že iz tagta lahko sklepate, da sem zgrešil jjoklic in bi moral biti pastir. Mislil sem, da bomo šli kar v cerkev, da bodo vsaj orgle pele. Svet se ni zavedal, da se je rodil velik mož. Po navadi se veliki možje rode ubogi in jaz sem bil celo brez žlice. Pa nič! Pred vrati smo morali počakati in so s tem pokazali, da sem pagan. Potem je prišel gospod in je dejal: »Ecco, zgodaj si začel delati zmešnjavo!« Dobri gospod Stepančič, ki je svojega žup-ljajia prcjx)znal že v plenicah in je najbrž ra-ditega med vsako sveto mašo in pridigo jokal. Potem jo vprašal, kako mi bo ime. Botra sta se pogledala, da prav natančno jima nihče ni rekel. Ali ne ve morda babica. Babica da prav natančno ne ve, da je mislila, da bosta že botra vprašala. Nekaj, da mora biti tako na »ert« ali »art« ali tako nekaj, morda tudi na »az.ij« ali »aeij«. Tako so se zgovar-jali. Lalvko j>a, da tudi na »ož« ali »ip«. Proti temu sem glasno ugovarjal. In je dobri gospod Stej>ančič »topil f>o koledar in se mu je odprlo v novembru. »Čisto prav. 6. november. Sv. Lenart..Velik svetnik pred Bogom. Saj je sicer vseeno, vsak svetnik je v nebesih in nobenega ne bo v svetosti prekosil. Na »art« je in naj bo Lenart!« Tako sem postal, kar sem, Lenart pred Bogom in ljudmi in dobra mama. ki je nn jdal je imela dobro mnenje o meni, me je najdalj klicala za Bertla. In ji tudi to razočaranje ni bilo pri-zaneseno. Ko so koze cepili, so precepih tudi moje ime in sem bil nn poti tja Beril in nazaj že lena rt in so ji morali dati črno na helem Tn so mi dali tri hude koze in še črno na belem. knko mi je ime. da je verjela. Pa ona je verjela vame in je; tudi lenartn spremenila in me klicala za Zvonka. Tn je trdila, da je to najlepše ime na tej in na dr 11 tri polovici zemeljske oble, in če bi vedela zu poldnevnike, še na njih. Tako imam ime, ki ga nima noben svetnik v nebesih. Komunizem se pretiva v nacionalizem Sovjetska mladina je ostala - ruska Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, prevoznih trieik-motorjev in šivalnih strojev Velika izbora - Najnižje c«ne — Ceniki tranko Tribun*' F.B.L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov (.jnhlinnf Karlovsltn cnsts št. 1 191 Poti naslovom vSovjetsku mladina in ljubezen« smo zadnjič navedli tlel sestavka g. P. Berlanda o sovjetski mladini, ki ga je priobčil v pariškem »Tenipsu«. Pisec opisuje tudi politično udejstvo-vanje in vzgojo komunistične mladine. Njegovo mnenje bo gotovo zanimalo naše bruvce Ln bo prišlo pruv tistim, ki morda še posebej proučujejo današnjo Rusijo. Članek priobčujemo samo 7, informativnim namenom. Sovjetska mladinjt sodeluje pri vladi j> os red no s svojo organizacijo »Komsomol«, to je zvezo komunistične mladine, organizacijo, ki je zbrala okoli sebe nad tri milijone članov otl 14. do 23. leta. Mladih delavcev je okoli 40%. Komsomol, ali ludi šola komunizmu, ima namen organizirati vso proletarsko mladino in jo vzgojiti v čistem marksizmu in ienuiizmu. Po državi ima razpredeno omrežje s celicami, prireja kongrese, izdaja lastne liste, izmed katerih je najvažnejši »Komsomolska-ja Pravda« v Moskvi. Komsomol je organiziran jki istem vzorcu kakor politična stranka. Komsomol je pravzaprav rezerva, ki skrbi zu nove posadke, za bodočo elito, popolnoma vdano novemu režimu, ki naj bi |>o Stalinovih besedah nadomestila »nas stare«; prosta vseh predsodkov preteklosti naj bi lažje zgradila socializem. Čeprav lažje stopiš v Komsomol kako.' v politično stranko, je vend r vstop z.a nejirt I "turške sinove, to je, za sinove uradnikov 1 lek ktualcev itd., združen s jioldrugo-letno pripravo. V Komsomol ne morejo stopiti sinovi nekdanjego meščanstva ne sinovi popov ali trgovcev izza časa »Napa«, to je nove gospodarske politike. »Znanost delavcem!« lo razlikovanje med dvema mladinama, to je med sinovi nove proletarske aristokracije in med sinovi drugih razredov, je igralo važno' vlogo pri določanju bodočnosti mladine, ki se je jiosvetila višjemu študiju. Na jiročelju vseučilišča v Moskvi bereš napis: Znanost delavcem!« Komunistični voditelji so izvedli to geslo v najstrožjem smislu. Za delavce smntrajo vse delavce in po kolaktivi-zaciji na kmetih tudi kolhoznike. Zmožnosti mladine in njene jKisebne prednosti nič ne štejejo spričo potrebe, da se »orožje izobrazbe« ohrani samo otrokom proletariata. V svojem zadnjem romanu »Sestre« opisuje Veresajev razgovor mlade Komsotnolke z njeno materjo, nekdanjo sociali-stinjo, ki je bila preganjana za časa rarslva. Na vseučilišču so izvršili »čistko«, to je čiščenj© in izključili so »tolpo sinov popov in nekdanjih posestnikov«. Mati protestira: »Ako bi se danes Herzen ali Krojiotkin, Dobroljubov ali črničevski javili pred vrati sovjetske šole, ali bi jih zapodili kakor sinove popov in plemenitašev?« »Seveda,« odgovori hčerka. »Kakšen smisel bi imelo za sovjetsko vlado, da da v roke svojih razrednih sovražnikov orožje izobrazbe?« Naravno, da te prednosti, ki jih uživa komunistična mladina in zavest, da je njej odločeno, da nadaljuje revolucijo in jo brani proti nasprotnikom, vzbuja v njej nekak ponos »kaste« in dn se iz občutka, da je ona sama »izbrana«, poraja v njej preziranje ostalih ljudi. Nasproti inozemstvu, o katerem ni poučena, a vidi v tovarnah njegove stroje in industrijsko ojwavo, se čuti nekam čudno nižjo in ta občutek jo grize in obvlada. S tega vidika je neizpodbitno, da geslo komunistične stranke »Dohiteti in prehiteti moramo kapitalistične države!« najde v njej močan odmev. Občudovanje Amerike, njena strumnost učinkuje vzj>oI tehnike se komunistična mladina hrani s številkami, načrti, statistikami in se navdušuje nad vsakim industrijskim usj>ehom in nad vsako novo zgradbo. Lksti poročajo o zmagali nn raznih »bojiščih socializma« in te zmage so končno ruske. Revolucionarni ponos doseže narodnega, kateremu je samo besedni zavitek. Ta zmagonosna poročila naznanjajo napredek »države socializma«; ta jo votli k gospodarski neodvisnosti otl meščanskih držav in je dejansko napredek stare Rusije pred njenim nekdanjimi industrializiranimi tekmeci. Ruska mladina navdušeno pozdravlja ta poročila o zmagi, ker je kakor italijanska in nemška, strastno nacionalistična in človek bi moral biti silno naiven, da bi se dal motiti |>o revolucionarnem bcsedoslovju. To besedoslovje pokriva zelo realne interese ruske države in mladina čuti, da njeni voditelji poti varljivimi obrazci vodijo j>red-vsem nacionalno politiko; prav zuto jim sledi. V meščanskih državah govorimo na kratko o obrambi domovine. V sovjetski Rusiji se sklicujejo na obrambo »socialistične domovine«. Vzdevek sam ne pomeni mnogo, saj gre v bistvu zu isto stvar. Kuko ne bi patriotičnosti ruske mladine dobro delo. ko vidi, da otljioslaiici inozemskih komunisličnih strank, ki so orodje Kremlja, dvakrut na lelo romajo v rdečo Meiko? Ona dobro ve, da imajo sekcije tretje internacionnle nalog, dn branijo sovjetsko Rusijo in da padejo njenim morebitnim nasprotnikom v hrbet. »Pravoslavni križ ali rdeči prajKir, kaj nas briga simbol?« je dejal že Mihael Tukačevski, nekdanji carski častnik, ki je pozneje postal orgunizaitor Rdeče armade. »Vedno gre le za ( Rusijo, kateri moramo služili.« Vojaška služba se smatra za čast. Armada je dobro hranjena. Vlada zelo skrbi za njo in gleda, da bi jKistala popularna in da bi jo mlauina vzljubila. Nikomur ne pride na misel, da bi se skušal odtegniti vojaški službi. Oddelki Komsomola lahko 1. maja in 7. novembra korakajo na Rdečem trgu v istih vrstah kakor redna armada, dijaki in delavci v civilu, toda oboroženi. To smatra mladina popolnoma zu resno. Ta militarizirana in standarizirana mladina. ki se navdušuje za tehniko in za praktične reči, gotovo ni mladina, o katerih sta sanjala v svojih romanih Turgenjev in Dostojevski. Takšna mladina bi bila sedanji v posmeh. V dobi, ki je tako huda za šibke, oklevajoče, skrupulozue, v dobi družbe, ki jo vedno bolj nadvlada pojem pridobivanja in ki se v tem smislu ludi reorganizira, prevladujejo v prvi vrsti zmožnost akcije nad vsemi drugimi. Mladina nima časa, da bi sanjarila in tudi ne, da bi se izobraževala. Zato ne srečaš v Moskvi več briljantnih duhov, kakršnih je bilo mnogo v nekdanji »inleligenciji«, ki bi znali tudi več jezikov, ki bi potovali, ki bi bili poučeni o vseh idejnih gibanjih na Zajiadu. ki bi bili jirav tako Evropici kakor Rusi, idealisti, fioRoslo tudi mistični. Današnja mladina je otrpela radi pomanjkanja, trpljenja in večnih jwzivov na boj ter nima več priložnosti, da bi v sebi vzgajala fineso misli in čustva.« V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naš srčno ljubljeni soprog, predragi stric in brat, gospod Ivan Eploh bivši čevljarski mojster in posestnik danes, dne 2, septembra t. 1, za vedno zapustil v 58. letu svoje starosti po dolgem in mučnem trpljenju. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 4. septeoibra 1933 iz hiše žalosti na župno pokopališče v Tržiču. Sv. maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi v Tržiču. Bistrica pri Tržiču, 2. septembra 1933. MARIJA ERLAH roj. KOKALJ, soproga in ostali sorodniki.