Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . » 6.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . » 8.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
i
Leto XXVIII. - Štev. 18 (1400)
Gorica - četrtek, 29. aprila 1976 - Trst
Posamezna številka Lir 150
Belo in molitev	Mi SB mletataSlovenci v italijanskem tisku
Kamorkoli se ozremo, povsod opažamo ustvarjalne sile narave. Za temi silami pa človek nehote sluti tudi nekoga drugega. Zasluti tistega, ki ga je veliki znanstvenik in mislec Einstein imenoval Razum. A ne gre samo za neki razum, ampak za Nekoga, ki mu je svet velika delavnica in človeštvo sodelavci.
Res je, vsi smo božji sodelavci. V vsakem izmed nas deluje podaljšana roka Boga samega. Bog računa z nami, računa z našim delom, da po nas spreminja obličje zemlje. Tako se zemlja spreminja v delavnico človekovih prizadevanj, da bi si človek podredil zemljo in ji zagospodoval.
Vsa ta prizadevanja, vsi naši napori, pa nam ne morejo veliko koristiti, če srno kljub tolikšni ustvarjalnosti ogroženi od sovraštva, maščevanja in od vsega, kar prinaša nesrečo namesto sreče. Svetovni dogodki to potrjujejo. Cemu je treba toliko prelivanja krvi v Libanonu, toliko sovraštva na Severnem Irskem, toliko rasnega zapostavljanja tu in tam? Je to mar prispevek k lepši bodočnosti?
Da bi našega dela ne zlorabljali in poniževali v sredstvo sovraštva in pogube, moramo delo vedno povezovati z molitvijo. Pa ne s tisto, ki bi ostala samo pri besedi. Truditi se moramo, da bi bila vsaka naša molitev takšna, ki bi nas spreminjala, nam pomagala, da bi postajali boljši ljudje in s tem boljši kristjani. Le če se bomo znali v duhu molitve žrtvovati za bližnjega in mu dati, kar potrebuje, bomo besede molitve zopet spreminjali v dejanja.
Danes imamo morda manj časa za molitev, ne smemo pa izgubiti čuta zanjo, čuta, da moramo biti Nekomu hvaležni za zdravje, za moči, za razum in pamet.
V tem času imamo krisjani veliko nalogo: tolmačiti Kristusovo poslanstvo. Zato pa moramo Kristusa postaviti v čas, v katerem sami živimo. Tudi danes moramo slišati besede: »Pridite k meni vsi, ki ste trudni in obteženi in jaz vas bom poživil.«
In kakšen je Kristus, ki nam to govori? Gotovo ne Kristus z zlato krono, tudi ne posladkan Kristus kičastih predstav, marveč tisti, ki je živel kot ubog delavec. Tega — Kristusa Delavca — moramo postaviti v naš čas; Kristusa, ki se ni bal truda, ki je imel prav tako žuljave roke kakor jih imajo današnji delavci. A tega Kristusa še vedno premalo poznamo. In vendar prav ta najbolj prepriča.
Poleg Kristusa Delavca pa moramo ljudem prikazati tudi Kristusa Molilca. Ko bi bilo v nas več pripravljenosti živeti po Kristusovem zgledu — to je za druge —, potem bi imela naša vera in naše življenje vse drugačno moč.
Kljub uspehom svojega dela pa potrebuje današnji človek tudi upanje. Včasih celo upanje proti upanju. Kajti stvari, ki se dogajajo po svetu, nas prej navdajajo s strahom in z grozo kot z zaupanjem v Prihodnost.
Vendar kristjani verujemo, da je prišel Kristus odrešit človeški rod, odrešit njegove napore in delo. še danes hodi po svetu in deli dobrote, obenem pa pričakuje tudi od nas nekaj pripravljenosti za svoje poslanstvo.
V. G.
kemu poslanstvu, silno globoka predanost Bogu.
Vemo ljudstvo pa je že od vsega začetka krščanstva videlo v Mariji več kot pa samo telesno mater človeka Jezusa. Ona ni samo mati človeku Jezusu, ampak tudi mati Bogu. To je trden verski nauk.
In vemo ljudstvo vidi v Mariji še več: imenuje jo Mater Cerkve, ker Cerkev ni nič drugega kot naprej živeči Kristus, njegovo skrivnostno Telo, v katerem je pričujoč.
Mnogi kristjani so mnenja, da se je to vseobsežno Marijino materinstvo razodelo pod križem. Pod križem je bil od vseh apostolov samo Janez, drugi so zbežali. In Janez stoji zato pod križem kot zastopnik cele Cerkve. Zato Jezusove besede Mariji: »Žena, glej tvoj sin!« očividno ne veljajo samo Janezu, ampak vsej Cerkvi. Prav tako tudi Jezusove besede Janezu: »Glej, tvoja mati!«, veljajo za vso Cerkev. Marija je torej mati vse Cerkve.
če pa je Marija v resnici mati vse Cerkve, tega skrivnostnega Telesa Kristusovega, potem je tudi mati vsakega kristjana, zakaj vsak kristjan je ud skrivnostnega Kristusovega Telesa. Marija ima nasproti vsakemu posamezniku, kristjanu, svoje poslanstvo: tudi nam naj prinese Kristusa. Kristus mora biti rojen tudi v nas samih. »Kristus v nas«, je božje življenje, milost v nas. Marija je mati krščanstva, mati vsakemu kristjanu. In to so v krščanstvu že prvotne misli.
Nekateri se bojijo, da bi bil Kristus zaradi molitve k Materi božji izrinjen iz središča našega mišljenja in verovanja. Izkustvo kaže, da so prav mojstri sreča-vanja z Bogom, svetniki, najbolj iskreno in goreče častili Mater božjo. To češčenje jih ni odvračalo od Kristusa, ampak jih je, nasprotno, vodilo h globoki združitvi z Njim, ki človeka naredi za svetnika. Marija ni zapreka, ampak pot do Kristusa.
In narobe: one krščanske ločine in skupine, ki so Marijo izločile iz svojega mišljenja in verovanja, so sčasoma začele izgubljati tudi Kristusa; njihovi tabernaklji so prazni in celo vera v Kristusovo božanstvo neredko doživlja pretrese.
Zadnje čase je italijanski vsedržavni tisk posveti! slovanski manjšini v Italiji in njenim problemom nenavadno pozornost. Za vse to je dalo povod več dejavnikov. Manjšinsko vprašanje samo po sebi navadno ni bilo predmet posebnega zanimanja s strani nacionalnega tiska. Manjšinski problem je verjetno bil za širšo italijansko javnost nekaj neznanega, tujega. Bolj so se z njim spoznali le ob reševanju južnotirolskega vprašanja, ko je pravzaprav šlo že za važno zunanjepolitično zadevo.
Kar se Slovencev itiče, je morda vzrokov za to še več. Italija ne daje ikaikega posebnega poudarka odnosom z Jugoslavijo, saj o osimskem sporazumu navadno -poročajo bolj obširno le lokalni italijanski časopisi. Z eno besedo: problematika slovenske manjšine za italijansko širšo javnost ni kaj posebno zanimiva.
Kljub temu pa so zadnji čas nekateri večji listi oz. revije kar precej poročali o zadevah, iki se tičejo Slovencev v Italiji. Gotovo sicer ne iz kake posebne ljubezni do slovenske manjšine, vendar pa z neko določeno mero- objektivnosti in morda tudi prizadetosti.
ODMEVI NA PROCES V ZVEZI Z RIŽARNO
Med procesom proti nacističnim zločinom v tržaški Rižarni je prišlo na dan precej dejstev, -ki pobldže zanimajo zlasti slovensko prebivalstvo. Razna pričevanja naših ljudi so dokazala, da se zverinska mučenja -niso začela šele pod nacističnimi krvniki, pač pa že prej pod fašističnimi tirani. Slovenske žrtve so bile, ikot tudi izhaja 'iz 'teh pričevanj, sorazmerno mnogo večje od italijanskih ali židovskih. Slovenska Kalvarija je bila neznansko hujša in daljša od kasnejših žrtev Rezistence, ki je -sicer -tudi dala svoj delež, pa čeprav sorazmerno mnogo -manjši od slovenskega trpljenja pod -fašizmom!...
Vse to je izzvenelo prav iz pretresljivih pričevanj na tržaškem procesu, iki so pokazala, da je pravzaprav naš človek tu
Izjava tržaške kurije
Marija - pot do
osebnega verovanja
Boj za osebno versko prepričanje nikakor ni lahak. Pot do osebnega srečanja z Bogoni je dolga. Ali pa imamo na tej dolgi poti tudi pomoč? Verno ljudstvo Pravi, da ta pot pelje prek Marije.
Bog daje vsakemu človeku določeno poslanstvo. Poslanstvo Matere božje pa je v te*n, da je bila mati Kristusu, da je Kristusa dala na svet. Silno globoko poslanstvo, nedvomno, nositi pod srcem devet Ulesecev Boga, ga ljubiti, negovati in občutiti; podariti Boga svetu; zanj skrbeti. Silno globoka vera Je bila potrebna ta-
Poročali smo že o motenju verskega obreda v tržaški stolnici na veliko sredo 14. aprila zvečer, ko je skupina italijanskih prenapetežev -skušala preprečiti slovensko besedo pri bogoslužju. Dogovorjeno je biilo — da bi bila maša res izraz resničnega krščanskega bratstva med italijanskimi iin 'slovenskimi verniki v škofiji —, da bodo spev -po prvem mašnem berilu, drugo 'berilo in -tri prošnje v slovenščini; v -slovenščini naj bi se zapeli tudi dve .pesmi. Ostali -dol obreda pa naj bi potekal v italijanščini oz. latinščini.
Ta novost — pravi tržaška kurija v svoji izjavi — ni bila uvedena morda na pobudo msgr. Cocolina, temveč je izšla iz vrst Duhovniškega sveta, organa, ki predstavlja vso škofijsko duhovščino. Omenjeni svet je hotel s tem potrditi duh zadnjega koncila, ki je obsodil vsako razločevanje med ljudmi in je povabil vse kristjane različnih narodov, ki so zbrani v Cerkvi, da se izogibajo vsakemu izrazu prezira drugih narodnosti ter odklanjajo pretirani nacionalizem, prizadevajoč se »za vesoljstveno ljubezen med narodi« (Konstitucija Ad gentes, 15).
Zato je tembolj presenetilo zadržanje skupine ljudi, ne več kot 15 oseb, ki so v stolnici izrazile svoje negodovanje In s tem pokazale, da ne razumejo pomena bogoslužnega obreda In so se postavile v opreko z naukom in stalno prakso Cerkve kakor tudi z duhom sv. pisma, ki ne pozna razlikovanja med ljudmi.
Globoko obžalovanje zasluži tudi brezčutnost istih oseb, ki so jo pokazale do nadškofa msgr. Santina, ko se je obrnil nanje, naj spoštujejo svetost kraja in slovesnost obreda.
Da je bilo motenje slovenske besede
skrbno pripravljeno, se da siklepalti tudi iz dejstva, da so pren-apefeži vedeli, kdaj bo spregovoril slovenski duhovnik in da sta dve osebi pred mašo telefonsko opozorili stolnega župnika, češ da je v cerkvi položena bomba. Zaradi -tega je stolni župnik obvestil policijo, ,kd je -bila tako navzoča v stolnici in priča neodgovornega ravnanja nacionalističnih prenapetežev. Skupaj z nekaterimi -duhovniki in verniki jih je 'pospremila do vrat, nakar se je pobožnost nemoteno nadaijev-al-a in zaključila.
dopolnil zvrhano mero trpljenja. In to je res našlo svoj odmev v širši italijanski javnosti prav preko tiska. Veliki dnevniki, -kot npr. II Giomo, La Starnpa, La Re-pubiblica, Paese Sera, L’Uni)ta in drugi so dali precejšen -poudarek tem pričevanjem.
MILANSKA REVIJA:
MANJŠINSKE STRANKE V ITALIJI
P-roblamatika slovenske manjšine v Italiji je našla še druge osvetlitve in komentarje, in to spet v večjih državnih tiskovnih organih. Tako je milanska revija Panorama -v svoji številki z dne 6. aprila letos objavila kar dva olanika, ki posredno oz. neposredno zadevata Slovence v Italiji. -Prvi članek se ustavlja ob problemu nedržajvljanov, ki jih je precej -na Tržaškem. Že naslov članka je zgovoren, Stra-nieri a vita (Dosmrtni tujci). V njem člankar našteva vrsto bolečih primerov slovenskih izobražencev, ki se ne morejo -dokopati do državljanstva samo zato, ker so Slovenci. V članku pa lahko preberemo kako bridko resnico. Tako npr., ko omenja člankar zadržanje tržaške kvesture, 'ki — kot izgleda, jasno in brez sramu — izjavlja, da ne dobijo državljanstva samo tiste -družine, ki trmasto pošiljajo svoje otroke v slovensko šolo. (LTtaida, dicono [na kvesturi, op. -urad.] e uno dei paesi piti generos-i nel concedene cittadi-namze. I rifiuti sono rari e riguardano soltamto le famiglie che si ostinano a mandare i propri figli alla scuola -Slovana e a non parlare Ttailiano tra le mura d-i casa). Vsak komentar je tu odveč!...
V dragem članku iste milanske revije pa lahko -beremo zapis o manjšinah nasploh oz. o manjšinskih strankah v Italiji. Več se zaustavlja ob južnotirolski SVP, nato pa preide -na ostale stranke narodnih manjšin. Pri -tem omenja -seveda tudi Slovensko skupnost in prinaša število volivnih glasov 'ter posamezna predstavništva na Goriškem oz. Tržaškem. Seveda tu sploh ne drži -idejno politična oznaka Slovenske skupnosti, ki naj bi po mnenju revije počasi težila k socialistom in komunistom...
Dejstvo pa je, da je za člankarja samo Slovenska skupnost omenjena kot slovenska stranka. Spet dokaz, da je samo ta — za italijansko javnost — nositeljica manjšinskih interesov naše manjšine!
RIMSKI DNEVNIK SE ZANIMA
ZA NAŠE RAZMERE
Konkretni dogodki pa so dali povod rimskemu laičnemu dnevniku La Republika za poročila o slovenski manjšini tar o naših problemih. V dveh zaporednih številkah, z dne 15. in 16. aprila letos je ta list poročal o Slovencih. V prvem dopisu poroča v zveza s srečanjem koroških slovenskih in južnatirolskih zastopnikov v Bocnu. Po daljšem poročilu o izjavah koroških predstavnikov prinaša list nekako sliko narodnih manjšin v Italiji. Sloven-
Krminska občina je dala postaviti v krajih, kjer živijo Slovenci Učne napise, ki delajo čast občinski upravi in so naraven izraz sožitja med obema narodnostnima
skupinama na tem področju
cev našteje približno sto tisoč. Pravd, da so dobro zaščiteni v Trstu, samo šolsko v Gorici, sploh nič pa v Vidmu. Zanimivo je -pri tem še to, da vse ostale manjšine (izvzamši J-užnotirolai in Vaidostanci) ne uživajo — vedno po poročanju rimskega dnevnika — nikake zaščite. Tako niti milijon -in pol -Sardincev ali 700.000 ladinskih Furlanov ne -pozna ustavne zaščite!
V naslednji številki pa prinaša člankar poseben dopis iz Trsta v zvezi z znanim incidentom v -tržaški stolnici sv. Justa ob slovenskem berilu. Tu člankar zelo objektivno poudarja prenapetost nekaterih tržaških krogov'. (-Pomenljivo začenja: «11 padreterno -ascolta -soltaoto -Titaliano, se-condo aleuni oltranzisti triestini...«) Zelo odgovorno nato -tudi išče krivdo za tak položaj v dosedanjem vodenju tržaške škofije vsa predvojna in povojna leta sem. Nato zaključuje, da -tudi v Trstu le začenja prevladovati zdrav razum nasproti manjšini netilcev -sovraštva («Per for--tuna la ragione sta prevalando sulle orno-zioni, nonostamte -i mestatori intaressati»).
NEUBRANI GLASOVI V GORIŠKEM ŠKOFIJSKEM TEDNIKU
Cisto -drugače pa je -izzvenel članek, ki ga je objavil goriški italijanski -katoliški tednik »Voce Isonttina« v pred-velikonočn-i številki, čudimo se še posebno, da -prihajajo nemodra in nevarna -razmišljanja — o katerih -borno tu poročali — prav s stolpcev lista, ki se ima za glas-ilo goriške škofije!...
Tednik namreč prinaša članek, ki -nosi naslov -»Comtro Ja temtaziane dalTa-par-theid«, kar bi -se reklo po naše »Proti skušnjavi zaprtosti«. V njem se člankar
C.	M. (morda se za temi kraticami skriva ime časnikarskega referenta -goriške občine) spušča v dolgo analizo raznih perečih problemov naše skupnosti na Goriškem. Od dvojezičnosti, šolstva in mestne konzuilte za Slovence prehaja nato na daljša razmišljanja o dveh -nasprotujočih si slovanskih -taborih, iki j-ih ponesrečeno imenuje »sloveni rossi« in »sloveni bian-chi«. Pri -tem si upa 'trditi, da je npr. borba za uvedbo slovanskega jezika v izvoljenih svetih in uradnih odnosih le neko znamenje tekme -med obema skupinama, ne pa stvarna -potreba po rabi Slovanskega jezika. Tako omenja — vedno v zvezi z rabo slovenščine — nevarnost, da bi le-ta vnesla v delovanje izvaljenih svetov samo rtežo in dolgoveznost. Dobesedno -piše: »La riahiesta dalla l-i-ngua nei con-sigli, gia pesan-ti e verbosi, passata la novita, e forse M gusto della oonquista, rischia -dl diventare, se accol-ta, un in-utile mattone che -porta nei consigli 1’ombra negativa -della sopportazione e della perdita di tempo«).
-Dalje še pripominja: »... non e certo co-si che si difende la giusta attesa della cresoita culturale e della difesa deJTatrtia slovena in Italia.« Obenem še pripominja, da si je npr. težko omisliti primemo prevajalsko službo, ko bi verjetno morali iskati tolmače v Ljubljani, -ker naj bi to bilo pri nas zelo težko...
Še in še bi se lahko ustavljali ob bolj ali manj poceni ugotovitvah dopisnika go-riškega tednika, vendar bi se omejili le na kratek zaključek. »Vooe Isontina« zanika Slovencem pravico do rabe svojega jezika v javnih odnosih oz. v izvoljenih svetih. V čigavem imenu? S kakšno pravico?! Na drugi strani pa očita prav katoliškim Slovencem -nekak revanšizem in, kar je še bolj predrzno, označuje njih kulturo za tradicionalno, kmečko, revno in vase zaprto. To so očitki, mimo katerih ni mogoče z mirnim srcem! Goriški škofijski tednik naj se najprej pouči o dejanskem -položaju in naj ne daje takih suverenih ocen o nekem delu slovenske ma-nšine in kulturi, ki je končno... katoliška! Raje naj pometa pred svojim pragom in naj med svojimi vrstami pomaga izbrisati še žive sledove nacionalizma in nekatol-iškega gledanja na drugorodne člane širše goriške škofijske skupnosti!
Spectator
Nekaj misli o kmetovanju na Goriškem in Tržaškem
Za prataklo teto ta tudi komaj minule mesece tega teta je bila značilna rastoča gospodarska kriza. Zetlo izrazit je biil ta pojav v Italiji im še danes traja Hijub grenkim zdravilom. Podatki nam kažejo, da je to krizo Se najmanj občutilo kmetijstvo ta je med vsemi važnejšimi področji gospodarstva edino povišalo svoj tržni proizvod za 2,8 % v primeri s prejšnjim letom, Industrijsko področje, ki je najvažnejše, je naredilo korak nazaj za 12 odsitobkov.
Pri kmetijstvu se je tudi znižal uvoz raznih pridelkov. Bilo je pričakovati, da se bo zaradi visokih cen znižal nakjup kmetijskih strojev, osital pa je na isti ravni. Kljub ‘temu torej, da so cene vseh proizvodnih dejavnikov neznansko poskočile, da so se vzporedno s itemi poslabšali pogoji za posojila pri bančnih zavodih in se je vsem pridružila za marsikateri pridelek še slaba letina, je kmetijstvo beležilo napredek.
RAZMERE NA GORIŠKEM
Goriška pokrajina se ponaša z močnim kmetijstvom, kii je na različnih območjih precej strogo usmerjeno v določene pridelke. Medtem ko je južni del pokrajine važen predvsem za živinorejo ter za pridelovanje koruze in drugih žit, so Brda izrazila isivoje vinorodno ,poslanstvo. Med tema dvema si je predvsem v okolici glavnega mesita priborilo prostor vrtnarstvo ta doseglo zavidljivo raven. Kraški predel je poglavje zase ta se njegovi problemi krijejo s tržaškim Krasom.
Slovenski kmet deluje v Brdih, v okolici mesita in na Krasu. V Brdih so od nekdaj znana briška vina dosegla širši sloves z uradnim priznanjem značke jaan-čenega izivora in z resnim delom in naprednostjo naših slovenskih vinogradnikov.
Danes je v goriških Brdih čez tisoč hektarjev specializiranega vinograda. Najbolj razširjeni trti sita tokaj (45 % po-■viršiine) ta merlot (16% površine), zelo sodobne trte v novih nasadih pa so kabernet ta razni pinoti. Bela vina so po količini daleč pred prvimi.
Opravljeno delo ne pomeni konec nekega poglavja. Kakor na vseh drugih področjih je tudi rtu važno, da uspeh nikogar ne omami. Nevarno bi bilo, ako bi briški kmetje v preveliki gotovosti popustili vajeti, da bi zaradi tega utrpela kakovost vin ta se udomačila špekulacija na račun odjemalcapofcrošnika.
Nevarnost je še večja, če pomislimo na kočljivi položaj, v katerem se nahaja vinsko (tržišče na ravni Evropske gospodarske skupnosti. Zaradi pranasičenosti ta prottavazmih ukrepov, s katerimi diruge države članice močno dušijo italijanski izvoz, se bodo tudi v bodočnosti vedno bolj uveljavila samo kakovostna vina. Izključno na ta vina bo tudi usmerjena javna pomoč.
Vrtnarstvo, ki se večinoma dotika mestnega loka, šteje veliko slovenskih a tudi furlanskih kmetov, ki so v tej stroki dosegli visoko izkušenost. Vrtnarska tehnika je pri nekaterih za/vidljiva ta marsikdo bi se lahko pri Goričanih učil. Mnoge družine se ukvarjajo izključno z vrtnarstvom, druge pa na »part time«, ker so vsaj nekateri njihovi člani zaposleni na drugih področjih ta se posvečajo obdelovanju samo ob prostem času. Tudi za te druge pa predstavlja kmečka dejavnost važen ta včasih nujen del družinskega dohodka.
S tega vidi/ka je razlaščanje zemljišč posebno na južnem delu mesta v korist stanovanjskih hiš, industrijskih zgradb in cest nepopravljiva materialna škoda, ki bi se težko izračunala in izplačala po pravična meri. Ako osvetlimo smer takega razvoja tudi z narodnostnega stališča, prav lahko spoznamo, da razlaščanje spodnaša trdna tla slovenskemu kmetu ta zaradi njegove odselitve ali tujčeve priselitve vodi v raznarodovanje.
Velja še omeniti, da govedoreja na področju Brd in v okolici mesta samo životari. Majhni hlevi še ostajajo zaradi navezanosti starejših članov družine, mladi pa sc skušajo hleva 'iznebiti, ker jih ta priklene na dom v patek in svatek ta ne pusti oddiha. Pozitivna ustanova je vsekakor zadružni hlev, ki po začetnih nesrečah napreduje. Sicer prinaša opuščanje živinoreje s seboj problem gnoja, ki je tako pri vinogradništvu kot pri vrtnarstvu važen vir organskih -snovi in rodovitnosti zemlje. V bodoče se bo treba s tem vprašanjem prav resno -spoprijeti.
RAZMERE NA TRŽAŠKEM
V že majhni tržaški pokrajini je sorazmerno tudi malo površine dodeljene intenzivnemu kmetijstvu. Beg v mesto je bil na (tržaškem Krasu v bližnji preteklosti splošen pojav. Zaradi bližine mesta
pa ni Kraševec nikoli zapustili svojih vasi. Vsak dan se je vračal domov ta v prostem času gnal naprej še kmetijo.
Zaradi krize v industriji ta brezposelnosti pa danes marsikateri mlad človek resno misli na povratek k zemlji. To voljo je bilo spoznati tudi pred letom, ko so predvsem mladi odločno nastopili proti zamisli takih kraških rezervatov, ki bi ne bili povezani s kmetijstvom. Na splošno pa ima razlaščanje na Tržaškem prav tak pomen kakor v Gorici.
Živinoreja bi morala na Krasu pridobiti na obšimosti, a še posebno paziti, da doseže kakovostno raven. Samo s tako u-smerjanostjo bi lahko tekmovala z živinorejo nižinskih rodovitnih področij. Mislim pa npr., da bi ikraško mleko ne smelo priti v Ikaki veliki tržaški mlekarni v isti Žakelj ta za isto ceno kakor ono iz ravninskih predelov nizke Furlanije. Kot žlahtnima, z visokim odstotkom suhe snovi, predvsem maščobe ta beljakovin ter pristnejšim fizičnim in kemičnim ravnotežjem, bi moralo 'to mleko služiti v boljše namene, kakor da steriliziramo in okradeno na naravna maščobi napolni tetrapake.
Mleko je torej primemo za (izdelavo prvovrstnih mlečnih izdelkov, ki bi dosegli na trgu visoke cene ta s tem izplačali visoke proizvodne stroške v težkih pogojih. S takimi načeli bi morala vstati tudi nova zadružna mlakama, sicer bo vse prej kot gospodarska pobuda. Ne vem, če so Kraševci dovolj premišljevali o tem.
Važno besedo pri uspehu živinoreje bi lahko imeli zadružni hlevi. Zadružni hlev olajša majhnega kmeta od vsakdanje obveznosti pri oskrbi živine ta z deleži vseh članov pridobi na razsežnosti toliko, da dobijo v njem upravičeno mesto najboljši tehnični pripomočki modeme živinoreje.
če je kmet razbremenjen vsakdanjih opravil v domačem hlevu pa me pomeni, da mu lahko postane skupni hlev deveta briga. Zanj mora pridelovati najboljša krmila im vestno skrbeti za njegovo delovanje. V bližnji Furlaniji imamo veliko dokazov, da,, se tak hlev obnese samo z veliko sktibjo in trdim delom vseh članov.
Pri zadružništvu pa je za mas najrvečja nevarnost, da bi se po stari slovenski navadi začeli igrati na politiko ta imeli za problem, če je krava rdeča ali bela. To je menda največja nesreča, ki lahko pride nad kmetijstvo. Če nč bomo niti tu poprijeli vsi skupaj, ne bo tudi iz našega zadružništva nič.
Na Tržaškem ima vedno večji pomen vinogradništvo, čeparv vemo, da je nasad novega vinograda na kraških tiah, veliko finančno breme in terja mnogo napora. Po mojem mnenju bi morali dajati večjo važnost pridelovanju terana. Sloves tega vina je šel že v starih časih daleč čez kra-ške meje ta (tudi za danes velja, da bi imel gotov uspeh na vsakem trgu.
Tudi vrtnarstvo ta cvetličarstvo lahko še širita svoj prostor posebno za potrebe bližnjega mesta. Vsekakor pa bi se moral vsak kraški pridelek na trgu razlikovati od drugih ta biti postavljen na stopnjo više. Z organizacijo im poštenim tržnim delovanjem bi se dalo marsikaj doseči; pomislimo samo, kako tržaški meščani obožujejo ikrašike pridelke, če so le gotovi, da so pristni.
Kmetijstvo je pri zamejskih Slovencih na Tržaškem ta Goriškem še vedno najvažnejše gospodarsko področje. Danes pa je vedno bolj očitno, da bo v bodočnosti postalo edino gotovo zatočišče za rastoče število nezaposlenih. Marsikdo se je začel komaj zdaj zavedati pomena, ki ga ima kmetijstvo ta celo sindikati, ki so kmeta vedno gledali kot gospodarja in ne kot delavca, najdejo zdaj zanj prijazno besedo.
Tudi v svetu elektronskih malikov pride kmet na svoje. Ob veliki gospodarski krizi nudi dokaz svoje življenjske sile ta z zavihanimi rokavi še druge tako imenovane »nosilne (sektorje gospodarstva« vleče iz mišmaša. Za današnje pojmovanje je to kaj čudna resnica, v bodočnosti pa bo tako razmerje vse bolj očitno.
D.	čotar
nm oo rm
■ Nedeljske volitve na Portugalskem niso dale absolutne večine nobeni stranki. Največ glasov so dobili socialisti (35 %, 106 sedežev), vendar so v primeri z lanskimi volitvami v ustavodajno skupščino nazadovali za tri odstotke; nazadovala je tudi ljudska demokratska stranka (socialdemokrati), ki je prejela 24% (lani 26,4 odstotka) glasov ter si zagotovila 71 sedežev; najbolj je napredovala sredinsko usmerjena CDS (demokratični socialni center), ki je podvojila glasove (16%, 41 sedežev). Za dva odstotka (od 12,5 na 14,6) so napredovali komunisti. Imeli bodo 40 sedežev.
HI V starosti 72 let je umrl v Moskvi zadet od srčne kapi maršal Andrej Greč-iko, od lata 1967 obrambni minister Sovjetske zveze. Bil je zvest izvrševalec ukazov režima. Leta 1953 je s svojimi tanki zatrl delavski upor v vzhodnem Berlinu, leta 1968 pa je vodi vojaško akcijo zoper Dubčkov režim v Pragi.
■ V Vietnamu so »soglasno« valili za združitev Severnega in Južnega Vietnama v eno državo. Prestolnica bo Harnoi, Sai-gan, ki se sedaj imenuje Hočimtah pa naj bi postal prosto pristanišče za mednarodno trgovino.
■ Rimsko sodišče je obsodilo na devet tet, sedem mesecev in 10 dni zapora Giu-seppa Palosija, obtoženega, da je lani 2. novembra »ob sodelovanju z neznanci« umoril (znanega filmskega režiserja Paso-linija.
■ Ob velikonočnih praznikih je bilo med 16. ta 19. aprilom ma italijanskih cestah 1.803 prometnih nesreč, ki so terjale 110 mrtvih in 2.280 ranjenih. Lani je bilo ob isti priložnosti 114 sijirtnih žrtev in 2.792 ranjenih.
■ Na obsežnem območju dvojezičnega ozemlja Južne Koroške je prišlo do napisnih akcij proti1 nameravanemu ugotavljanju slovenske manjšine s strani avstrijske vlade. V številnih krajih so z rdečo barvo premazali samo nemške krajevne oznake ter pripisali slovenska imena vasi ta krajev.
■ Po .poročilu glavnega tajnika OZN K. VValdheima je v Gvatemali v potresu letos v februarju izgubilo življenje 22.836 prebivalcev, ranjenih pa je bilo 77.000 ljudi. Uničenih je bilo okoli 250.000 poslopij, okoli milijon ljudi pa je ostalo brez strehe. Materialna škoda znaša 748 milijonov dolarjev.
■ Severnoameriški zunanji minister Kis-singer je začel dvanajstdnevno pot po sedmih afriških državah. Najprej je obiskal Kenijo. Tamu bodo sledile Tanzanija, Zambija, Zaire, Gana, Liberija in Senegal.
■ Glavni tajnik DC Zaccagmimi je imel pratakli teden pogovore s predstavniki raznih strank, če obstajajo možnosti, da se prepreči predčasni razpust parlamenta. Izkazalo se je, da zlasti socialisti vztrajajo na predčasnih volitvah. Po dveh dneh razgibanih razprav je vodstvo DC sklenilo, naj se Morova vlada predstavi parlamentu. Če bo ta izglasoval nezaupnico, bo prišlo do razpusta poslanske zbornice ta menih volitev.
ZAKONSKA POGODBA
Življenjska zakonska skupnost med možem in ženo,	ki jo je	ustanovil	sam	Bog
in jo podredil posebnim zakonom, začenja s poročno	pogodbo,	katera	obstaja v
nepreklicnem, osebnem, medsebojnem privoljenju, ki je za kristjana vidno znamenje zakramenta svetega zakona. To privoljenje je začetek in temelj novega življenjskega stanja in potrditev medsebojne ljubezni, ki se v moči zakramenta krepi in utrjuje.
Krščanski zakon ni navadna pogodba, čeprav ima tudi svoje pravne učinke. Svoje korenine ima v popolni, edinstveni, medsebojni in	plodoviti	ljubezni.	Zato	ima
svojo notranjo in zunanjo ter osebno in socialno vrednost.
Ker je družina temelj in celica človeške družbe, mora poročna pogodba, s katero družina začenja, uresničiti in izražati njen socialni značaj. Zato se zahteva za njen nastanek javno privoljenje pred pričami, ker se le tako lahko dokaže njen obstoj, njena enotnost itd.
Za kristjane se poročno privoljenje dvigne v božji svet in postane zunanje znamenje zakramenta ter vir milosti in božje pomoči za hojo moža in žene po skupni življenjski poti ter za premagovanje težav, ki jih nikjer ne manjka. Zato spada krščanski zakon med socialne zakramente, saj se po njem gradijo družine, Cerkev in človeška družba.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Illlllllllllllllllllll illll   Illlllllllllllllllllllllllllll IIII II Illllllllllllllllllll Illllllllllllllllllllllll
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Zadnja pot Jožefa Pavletiča
Povišana cena bencina je kaj malo vplivala na Italijane, da ne bi za velikonočne praznike množično šli na cesto. Sedaj se obeta za 1. maj nekaj podobnega, saj sta pred nami dva praznična dneva
V četrtek 22. aprila smo v Štamdrežu spremili k večnemu počitku Jožefa Pavletiča. Žalostnega ta preranega slovesa se je udeležil ves Štamdrež, saj je bil pokojnik eden najuglednejših štandreških sinov.
Bil je kmet. Eden tistih kmetov, ki je ljubil svojo zemljo do kraja in jo tudi z vsemi močmi branil. Vedno ta povsod se je zavedal, da predstavlja slovenska zemlja nenadomestljiv člen v verigi našega obstoja. Vselej, kadar so skušali raz-laščati štandreško zemljo, se je prvi odločno uprl, vedno je bil prvi v obrambi naše zemlje.
In prav ta velika ljubezen do slovenske zemlje mu je dajala toliko življenjske sile in optimizma, da je lahko vsemu kljuboval in bil tudi drugim v zgled.
Jožef Pavletič je bil med pobudniki in ustanovitelja štamdreškega Kmečkega društva. Nekaj let je bil tudi predsednik, vse do smrti pa aktiven član društvenega odbora, kajti zavedal se je pomembne vloge društva, ki združuje šitandraške 'kmete na ekonomskem ta narodnoobrambnem področju.
Poleg poklicnega dela je vedno našel dovolj časa za kulturno delo ta že v predvojnih latih postal član dramske skupine. Naj,bolj pa je (ljubil petje. Celih petdeset let je prepeval v cerkvenem in prosvetnem zboru. In pevci so mu s petjem dali slovo na domu, v cerkvi in ob odprtem grobu.
Za njegovo vztrajnost ta prizadevnost na kulturnem področju je lansko leto, ob 10. obletnici prosvetnega doma »Anton Gregorčič« v Štandnežu prejel zlato odličje in priznanje PD »Štandrež«, katerega član in odbornik je bil. Ob proslavi 100-letnice štandreške čitalnice leta 1969 je bil tudi član častnega odbora.
Bil je tudi prepričan demokrat. V vseh povojnih letih je kandidiral ma listi lipove vejice.
štandraška skupnost je izgubila zglednega člana, katerega ne bo mogoče nadomestiti. Toda ostalo bo njegovo dalo, njegov zgled, njegovo naročilo, njegova vera. Dolžni smo mu hvaležnega in trajnega spomina. Naj pačiva v miru!
Gabrje - Dve smrti
Redko se zgodi, da v manjšem kraju umreta hkrati dve osebi. Gabrje je v torek 27. aprila doživelo tak primar. Sko-ro istočaismo je Bog poklical k sabi 70-letmega Rudolfa Devetaka in 67-tetino Olgo Semolič vd. Floraniin.
Rudolf Devetak je bil mirnega značaja, skrben družinski poglavar ta obenem veren mož. Kadar je le mogel, je prišel k službi božjii v župni cerkev. Zadnje čase je bil bolj rahlega zdravja, vendar ni nihče pričakoval, da se bo talko kmalu poslovil od nas. iNaj se spočije v Bogu.
Globoko je odjeknila tudi smrt Olge Semolič, ki je vodila -s hčerko1 ta zetom znano gostilno »Pri Tomažu« v Gabrjah. V spanju ji je prenehalo biti njeno plemenito srce. Zjutraj so jo našli mrtvo.
Pokojnica je bila vdova že vrsto ieit. Znana je bila po svoji priljudnosti, izredni dobroti ta ljubezni do farne cerkve. Gostje (so jo zalo cenili. Za vsakogar je imela toplo besedo, prijazen obraz ta čuteče srce. Do uslužbencev je bila kot
prava mati. Bila je svetopisemska žena v polnem pomenu besede: globoko verna, steber hiše, opora možu, dokler je živel ter otrokom, ki jih je vzorno vzgojila. Bila je zavedna Slovenka ta tega ni skrivala, obenem pa odprta do vseh, ki so prihajali k njej. Ves čas je bila zvesta naročnica našega lista ta rada dajala v dobre namene.
Pog. Olga si je že s svojim življenjem postavila posmrtni spomenik. Z njenim odhodom je nastala vrzel, ki jo bodo občutili me samo njeni svojci, temveč vse farno občestvo. Zapustila pa mam je zgled, kako se nesebično služi Bogu ta bližnjemu. Naj ji bo Vsemogočni plačnik za vsa idobra dela, družinskim članom pa moč v tolažbi. Izrazom sožalja se pridružuje tudi naš list. - j k
Seja deželnega tajništva Slovenske skupnosti
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je posvetilo svojo sejo v Jamljah dne 22. aprila letos predvsem zamotani problematiki okrog mednarodnega sporazuma v Osimu med Italijo in Jugoslavijo ter vprašanju samostojnega nastopa na skorajšnjih parlamentarnih volitvah.
Pred tem pa je tajništvo izreklo popolno solidarnost s koroškimi Slovenci, ki bijejo težak boj za svoje narodnostne pravice. Izrazilo je zadovoljstvo, da je protestna demonstracija proti preštevanju posebne vrste odlično uspala in so bili tako nemški šovinisti, ki so jo hoteli preprečiti s kričanjem in vsemogočim žaljenjem prisotnih demonstrantov, povsem premagani.
V zvezi z osimsko pogodbo, glede katere je Slovenska skupnost z zadovoljstvom vzela na znanje dokončno ureditev meje in si obenem pridržala pravico dokončnega stališča, ko ji bodo znane vse njene klavzule, je deželno tajništvo po globoki proučitvi problematike okrog nameravane proste industrijske cone na Krasu izrazilo svojo hudo zaskrbljenost glede slovenske zemlje ina Krasu in je zato že sedaj odklonilo vsakršno rešitev, ki bi v eni ali drugi obliki prizadela življenjski prostor slovanske narodne skupnosti ali usodno prizadela celotno mašo skupnost.
Deželno tajništvo je obenem z vsem ogorčenjem obsodilo zakonska predlog rimske rvlade v zvezi z ratifikacijo osimskega sporazuma, saj ta predlog sploh ne omenja 'slovenskega prebivalstva ta njegove narodnostne zaščite, medtem iko ločno govori o določenih pravicah italijanskega prebivalstva na jugoslovanskem ozemlju.
(Deželno tajništvo zato zahteva, da rimska vlada oz. parlament takoj sprejmeta tak zakon, ki bo ma ustrezen ta pravičen način rešil odprta vprašanja slovenske ■narodne skupnosti ta globalno zaščitil pravice Slovencev v deželi Furlani ji Julijski krajini.
^ V nadaljevanju je še deželno tajništvo govorilo o razpustu parlamenta in predčasnih političnih volitvah. V luči razvoja slovenske skupnosti in njenih narodnih pravic je deželno tajništvo ocenilo sedanji položaj slovenskega prebivalstva s posebnim ozirom na zadržanje vsedržavnih italijanskih strank do (nerešenih slovenskih vprašanj, to je dvojezičnosti, samostojnega slovenskega šolskega okraja ta televizijskih oddaj, nezadostne podpore kulturnemu življenju slovenske narodne skupnosti, vedno novih ta vse hujših razlastitev, ki ogrožajo življenjski prostor slovenskemu življu, onemogočanje pouka slovenskega jezika na šolali v videmski pokrajini itd.
Z ozirom ma vse to je deželno tajništvo Slovenske skupnosti sklonilo sklicati deželni svet Slovenske skupnosti, ki bo zavzel 'dokončno stališče do samostojnega nastopa na bližnjih volitvah.
Glas v Begunje (in še kam)
Izmed pisem, ki so prispela :na Katoliški glas, smo izbrali še to pismo prof. V. Balieiea, iker v polemiki Katoliški glas/ ljubljanska glasila osivetlj-uje problem še z nekaterih novih plati. S tem je naša polemika z ljubljanskimi časopisi v tej zadevi zaključena.
Zahvaljujemo se vsem bralcem, ki so nam v tem trenutku neljube polemike dali moralno in tudi finančno podporo. Vsi odgovorni tostran in onstran meje pa so lahko videli, da so še svobodoljubni rojaki, ki sd ne želijo duhovne isito-usmerjenosti, katero hoče Ljubljana vsiliti tudi zamejskim Slovencem, saj v bistvu gre za to in ne za kako »blatenje domovine« in še koga drugega, kot menijo naivneži. (Ured.)
Dr. Jurij Zalokar, primarij v gorenjskih Begunjah, ni neznano ime. Brali smo njegove sestavke verskega in versko-nacional-nega značala v Prostoru in času (doklej ga ni zatrl totalitarizem), v Družini in še kje. Predaval je v Gorici, videli smo ga v Dragi. Zanijnanje za zamejske Slovence nam ga je prikupilo. »Nov, pogumen, bister, iskren Slovenec in kristjan,« sjno govorili in se čutili močnejši.
Izkazalo se je pa, da je bil tisti občutek varljiv.
Pisanje časnikarja Borisa Kutina o »sovražnem odnosu Katoliškega glasa do Jugoslavije« v ljubljanskem Delu je dr. Zalokarja spodbodlo in vrgel je na papir nekulturen Jiapad Jia goriški tednik. Joda ni mu bilo dovolj, da ga razglasi le po velikem bobnu (Delo v soboto 3. aprila 1976): v razglas ga je poslal tudi malemu bobjm (Primorski drievnik v torek 6. aprila 1976).
Ko človek bere Zalokarjeve žolčne, vzvišene in grozeče besede, se najprej vpraša: Kaj ga je nagnilo, da se je šel tako poniževat? Mu je bilo namignjeno, naj useka, ali je usekal iz lastnega nagiba? Vedel je vsekakor, da nič ne tvega, saj se naslanja na mogočno steno. Niti tega ni tvegal, da bi moral brati odgovor na svoje besede v istih dveh dnevnikih, saj sta del stene, na katero se jiaslanja.
Jaz vetn, kaj ob tem odgovarjanju dr. Zalokarju tvegam. A ju me strah: naslanjam se na resnico in trn svojo vest. In zaradi tega se Čutim v družbi tistih, ki Žive na robu: ali so brez domovine ali v zaporih ali v umobolnicah ali obrekovanju izpostavljeni ter v osaniitvi jia molk obsojeni; čutim se Jtted svobodnittii, ki ne morejo vedno molčati na zagrizeni lajež privezanih.
Odgovarjam v listu, ki se ne ponaša ne Z naklado ne z obsegom ne z tmjbolj kva-lificiranijjii peresi — ima pa neko prvenstvo: edini na skupnem slovenskem prostoru je ohranil svobodo pisati vso resnico, s čimer je seveda povezana tudi Jnoinost zmote. Saj kdor je del svobode prodal ali iz straha zatajil, bo razglašal uradno resnico, ki je nezmotljiva, ker je zaščitena, tudi če je laž.
Zgodovina uči, da je neresnica kaj slabo orožje za obrambo države in domovine. Dotnoljubje se tie da izsiliti z zapo vedjni iti grožnjami. Država, ki neljubo resnico zatira z zakotti, ne more veljali za idealno. Lani sta v Trstu pri belem dnevu izšli dve malce Jtetmvadni, vendar pošteni slovenski ktijigi: ni mogoče, da dr. Zalokar ne bi vedel, kaj ju je v Jugoslaviji doletelo.
Resnica je lahko nevarna satno nekomu, ki se je boji. Dr. Zalokar pravi, da je »v zadnjih letih zelo jasno, javno in v pismu vabil in opominjal Ijubljattsko nadškofijo, da se distancira od svojih predhodnikov, ki so jned vojno sodelovali z okupatorjem in zapravili ugled Cerkve«, nič pa ne pove, ali je kdaj (po Kocbekovem zgledu v znanem lanskem intervjuju) neko drugo institucijo povabil in opojnnil, Jiaj se distancira od pokola deset tisoč slovenskih dotnobrancev po zmagi 1945. leta. Jasjio, ne bo majal stene, na katero se tvaslanja...
Tudi dr. Zalokar naskakuje s preskuše-nim naročenim geslotn: Domovina Jiad vse! Žal pa je beseda »domovina« med tistimi, ki jih je moč grdo zlorabljati. In danes govori v imenu domovine oblast, ki se Jie more hvaliti, da bi bila izraz ljudske \>olje, saj se ta pokaže le na svobodnih volitvah. Ne bomo torej ginjeni Padali na kolena vsakič, ko bo kdo zavi-hral s prajx>rojn domovine. Takemu vihranju so se znali z jedkimi besedami upreti Prešeren, Levstik, Zupančič, Cankar — in kdo se bo upal trditi, da so bili slabi Slovenci? Bili so čvrsti Slovenci,
bili so svobodni Slovenci! Slovenstvo so imeli v srcu, ne na papirju. Kogar je strah, kogar skuša oportunizem, naj jih bere, premišlja, posnema! Življenje je prekratko in prehudo, da bi mogel dostojen človek skozenj »z gobcem pri tleh«, kakor bi dejal Kosovel.
»Dobro za zamejstvo je v veliki meri odvisno od tesnega sodelovanja z matično domovino.« To dvorezno jnisel, s katero se je lani v Trstu začela gonja zoper knjigo o Kocbeku, letos pogreva dr. Zalokar. Toda Slovenci v Avstriji in Italiji, dasi ob grenkem kruhu manjšine, žive v pluralistični družbi, kjer ni eria barva zveliča\ma, druge pa pogubne. Drznejo si kritično presojati razmere tudi v matični domovmi. Le-ta se bo pokazala mati, če bo božala vse zamejske glavice, najsibo rdečelase, rmnenolase ali črnolase — narava ljubi pač raznolikost. Če bo božala samo ene, bo tnačeha, bo navadna trgovka, tie mati. Satno mati pa ima pravico pričakovati ljubezen od svojih otrok!
Mogoče sem se razgrel — kakor da bi hitel v strahu pred koncem dneva. No, zaenkrat je sonce še nad obzorjem, duš-Ijiv unisono še ni nastopil v vseh slovenskih javnih občilih. Če bom dočakal tisti sivi somrak, bom ko Macduff v MACBETHU si potisjiil klobuk ria oči, da skrijem solze.
Vinko Beličič
DC, PSI, PCI preprečili uvedbo slovenščine v pokrajinskem svetu v Trstu
Kocka je padla! Manjšinski odbor tržaške pokrajine, ded mu predseduje dr. Zanetiti in ki je sestavljen izključno iz predstavnikov DC, so pred skorajšnjim odstopom rešili socialisti in komunisti.
Kot znano, itržaškii pokraj,inski odbor ne raizpolaga z zadostno večino, odkar je predstavnik Slovenske skupnosti prešel v opozicijo, iker mu v sveitu ni bilo dovoljeno govoriti v materinem jeziku in je zato zahteval njegov odstop.
Nato so se pričela pogajanja med strankami tako imenovanega ustavnega 'loka glede sestave Skupnega programa. Slovanska skupnost je zahtevala, da mora ta program vsebovati tudi praktično izvajanje pravice do uporabe slovenščine v pokrajinskem svetu. Tej zahtevi so se pridružili tudii ikomunisti in socialisti ter v tam smislu podpisali predlog za spremembo notranjega pravilnika sveta.
Toda na zadnji seji pokrajinskega sveta, ki je bila v četrtek 21. apnila, ko bi resolucija s to zahtevo morala iti na glasovanje, so se komunisti in socialisti po-
SLOMŠKOV DOM V BAZOVICI
vabi na
XI. prvomajski praznik
v soboto 1. maja
Dopoldne: ob 9. uri sv. maša zadušnica za žrtve zadnje vojne ob 10. uri mladinske tekme v igrah in znanju
Popoldne: ob 13.30 lov na zaklad
ob 16. uri ansambel TAIMS s humoristom, ansambel »Galebi« in otroški zbor »Slomšek« s harmonikarji.
Za vesel večerni spored poskrbi ansambel TAIMS. Vabljeni!
Hesaoštome časnikarske
Prejeli smo s iprošnjo za objavo:
Na kategoričen način odklanjam vred-jzotenje »Katoliškega glasa«, kot mi ga pripisuje časnikar Marjan Rejnic v članku, ki je izšel 18. aprila v Nedeljskem dnevniku. Bolestrio me je presenetilo težko časnikarsko izigravanje, ki ga je zagrešil imenovani časnikar, ki setti ga ob drugi priložnosti spozJial in cenil zaradi objektivnega poročanja.
Ob srečanju z Remicem sem jaz samo izrazil svoje osebrio mnenje o škodljivosti polemik med raznimi slovenskimi listi v Italiji, ko pišejo s preveč jedko ostrino, ter izražal željo, da bi se vsi potrudili in se zavzemali za edinost in iskreno sodelovanje med Slovenci, Jie da bi ustvarjali škodljiva zakoličenja in razprtije in tako vozili vodo na ntlin ttaših narodnih sovražnikov, ki so tako močjii m bojno razpoloženi.
Med Slovenci v Benečiji sta ta enotnost in sodelovanje med vsemi našimi silami, od katoliških do političjiih, razveseljiva stvarnost, ki že kaže vidne sadove. In prav tako smo iskreno pripravljeni za jnedsebojno sodelovattje z vsemi dejavniki slovenske manjšine na Tržaškem in na Goriškem, od katoliških do političnih vseh barv, in to brez sleherne izključitve ter v službi višjih koristi tmše manjšate.
Bilo bi za nas nadvse bolestno, če bi osebe, ki prihajajo iz matične države, ne vem iz kakšnih namenov, hotele zasejati med nas ljuljko, da bi tako zlomile to našo enotnost ter razdrobile to našo voljnost za sodelovanje.
Ettotnost in sodelovanje med vsemi komponentami slovenske matijšine na Tr-žašketn, Goriškem in v videmski pokra-jmi bo še bolj dramatično potrebna v prihodnosti, saj moramo z vso grenkobo ugotoviti, da nas Slovencev in naše manjšine zakon za ratifikacijo sporazutna v Osimu sploh tie otnenja.
Tudi ob tej priložnosti ponovno izražam, v svojem in v imenu »skupine du-hovtiikov - Dom« vso našo solidarnost do Katoliškega glasa, ki se dosledno zavzema in bori za krščansko in narodnostno ohra-nitev slovenske manjšine v Italiji ter mu izrekam zahvalo, da s toliko sbnpatijo
podpira naš boj, ki ga vršimo v duhu ms gr. Trinka in drugih sobratov, kateri so živeli pred nami, v korist prebivalstva Beneške Slovenije.
Emil Cencig župnik Gor. Tarbija
Tri kratke s Tržaškega
Na cvetno nedeljo je župnija Sv. Križ priredila zielo uispel koncert postnih pesmi.
Na velikonočni ponedeljek so v Borštu tekmovali pritrkovalci zvonov iz petih župnij. Prvo mesto je posebna komisija prisodila Bolj.unčamom.
Za velikonočne praznike je bazoviška župnija izdala 'tiskano cerkveno oznanilo. Na prvi strani je Slika vaškega znamenja, ki ima letos 150 let. Na tem znamenju so vklesane sledeče besede: »neuikaže 'komun meč ;s tem pilam — čegar bo mrva je gospodar od pila — te mora sta do per-potua« (il827).
Zgonik
Kljub raznim težavam in nestalnemu vremenu je praznik »Bele nedelje« v Sa-matored uspel, čeprav bi bilo lahko v resnici bolje. V dopoldanskih uirah se je praznik osredotočil v slovesni maši, med katero sta dve družini krstili svoja otroka. Cerkvica je bila izredno bogato in lepo okrašena.
V popoldanskem sporedu je mešani zbor .iz Števerjana dejansko vodil vso slovesnost. Mogočne velikonočne pesmi v cerkvi in vrsta narodnih pesmi pred cerkvijo z ansamblom »Veseli števarjanski fantje« so vsem prisotnim vzbudili pravo razpoloženje. Posebna zahvala požrtvovalnemu pevovodji in SKPD »F. B. Sedej«.
Lepo vreme je dovolilo tudi srečolov in prijateljske pomenke ob dobri kapljici. Za prihodnje leto bo treba še ikaj več staviti v program, kar pa nujno predpostavlja večje sodelovanje in navdušenje. Tudi domačemu Mladinskemu krožku izrekamo pohvalo za požrtvovalno delo v podružnici Samatorci.
Širite „ Katoliški glas“
tegnili nazaj ter pristali na odložitev glasovanja in s >teim spremembe notranjega pravilnika, ki bi tudi formalno uzakonil uporabo slovenščine v pokrajinskem svetu.
Tako so se stranke PCI in PSI (in seveda tudi njuni svetovalcu Boris Iskra, Alojz Markovič ter Lucijan Volk) nepričakovano znašli na isti liniji z DC, PRI, PSDI in PLI 'in s svojim vzdržanjem odločilno pomagali preprečiti dejansko izvajanje pravice slovenskih izvoljenih predstavnikov, da 'se lahko izražajo v svojem materinem jeziku.
Vsak komentar je odveč ter ga prepuščamo slovenskim volivcem. Proti odložitvi predloga o spremembi pravilnika je odločno nastopil in glasoval le svetovalec Slovenske Skupnosti Bojan Brezigar (in svetovalci MSI — seveda iz drugačnih razlogov).
Tajništvo Slovenske Skupnosti je v zvezi s tem izdalo posebno tiskovno .poročalo, v katerem ostro obsoja ravnanje socialistov in komunistov.
Slovenski delovni ljudje v Italiji
V itorek 20. aprila se je sestal izvršni odbor SDL v Italiji in vzel v pretres krajevno gospodarsko in politično stanje v luči novih izjav in odnos do slovenske skupnosti v Furlaniji-Juilijski krajini.
Ostro je obsodil omalovažujoče pisarjenje 'tržaškega tednika »Id Marddiano«, ki se je spustil v nezaslišano šovinistično protislovensko gonjo in hote prezrl neizpolnjene obveznosti s strani Konzorcija za tovorno postajališče, ki govorijo o zaposlitvi Slovencev, o zgradbi socialnega in prosvetnega občinskega centra in o pravičnem izplačilu razlaščene zemlje. Izvršni odbor SDL v Italiji paziva vse slovenske delovne ljudi, da s pozornostjo sledijo nadaljnjemu razpletu dogodkov in budno branijo svoje pravice.
Izvršni odbor je mnenja, da ne gre pri avtoportu za osamljen izbruh protislovenske gonje, ampak za usovršeno politično akcijo, ki stremi za tem, da bi onemogočili na eni strani vsakršni narodnostno-gospodarski razvoj naših ljudi, na drugi strani pa z nesmotrnim predlogom o šolskih okrajih izigrava zahtevo po upravičenem slovenskem neodvisnem šolskem okraju.
Izvršni odbor SDL v Italiji je dalje sprejel z zadovoljstvom vesti o podpisu številnih delovnih pogodb, ki so pomembna pridobitev me samo za zainteresirane stranke, ampak za celotno italijansko družbo.
Izvršni odbor SDL v Italiji bo organiziral 29. aprila v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu večer z naslovom: »Ivan Cankar, nacionalno in delavsko vprašanje«. S .tam večerom se hočejo slovenski delovni ljudje pokloniti našemu vrhunskemu pisatelju .in narodnemu buditelju, ki je žal ostal prezrt im brez odmeva.
Seja tržaškega sveta SSk
Tržaški svet Slovanske skupnosti, 'ki se je sestal v četrtek 22. aprila ugotavlja, .da so sicer vse italijanske stranke ustavnega loka priznale 'slovanskim svetovalcem načelno pravico, da v izvoljenih predstavništvih uporabljajo materinščino, dejansko pa so iste stranke s svojim zadržanjem in glasovanjem onemogočile praktično izvajanje te pravice.
SSk nadalje ugotavlja, da so PCI in PSI, v nasprotju s predhodno sprejetimi obveznostmi, osvojile, podpisale in izglasovale resolucijo, fci dejansko priznava rimski vladi pristojnost, da Sklepa tudi o spremembah notranjega pravilnika naše pokrajinske uprave. Sprejeta resolucija med drugim predvideva, da bo šla v Rim delegacija iskait pravice za uporabo slovenščine v 'krajevnih upravah.
SSk poudarja, da nimamo Slovenci od takih posegov kaj pozitivnega pričakovati, ker je že podobna delegacija tržaškega občinskega sveta doživela nauspeh in ker je rimska vlada že decembra 1975 županu Spacciniju v zvezi z istim vprašanjem odklonilno odgovorila. Umirajoča vlada .tudi danes me bo mogla dati drugačnega odgovora.
Zato pomeni omenjena resolucija odstopanje od naših pravičnih zahtev in ponovno .izigravanje naših pravic ter poizkus, da se uveljavitev slovenščine v krajevnih upravah odloži za nedoločen čas. Tako
I
Stolnica sv. Justa v Trstu
ker je bil predlog za spremembo pokrajinskega pravilnika, ki je predvideval uporabo slovenščine, že na 'tem, da se o njem glasuje.
Končno SSk ugotavlja, da tiskovno poročilo DC dokazuje, da se ob tem problemu DC boji lastne sence, da ne rečemo nestrpnih meščanskih krogov, zlasti ob možnosti skorajšnjih parlamentarnih volitev. Tudi odgovor predsednika deželne vlade Comellija, ki ponovno molči o pravicah slovenske narodnostne skupnosti v Italiji priča, kako si DC zamišlja izvajanje sporazuma v Osimu.
Spominska proslava v Rižarni
Na državni praznik osvoboditve 25. aprila je ‘bila v .tržaški Rižarni spominska proslava, ki jo je priredil enotni antifašistični odbor tržaške občine za uveljavitev vrednot odporništva in ustave in v katerem so 'zastopane vse stranke ustavnega loka. Spored se je pričel s polaganjem vencev ob prisotnosti predstavnikov deželnih predstavnikov in drugih krajevnih ustanov ter združenj, političnih strank in sindikalnih organizacij. Nato iso duhovniki katoliške, judovske in pravoslavne veroizpovedi opravili priložnostne molitve. V imenu krajevne katoliške Cerkve (tržaške škofije) je ta obred opravil škofov vikar rmsgr. Lojze Škerl un sicer v slovenščini im italijanščini.
Zatem so .spregovorili še za Združenje bivših političnih deportirancev časnikar Albin Bubnič (v slovenščini), sindikalist An turo Calabria ter tržaški župan inž. Spaecini.
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa: nabirka za katoliški tisk, Sv. Lvan-Trst 56.600; Helena Palusa, Mara Grmek in dr. Jože Škerl po 4.000; N. N., da bi Katoliški glas izhajal še sto let 5.000; Ana Daneu 5.000; Mario in Marija Pregare iz Dom j a v spomin Marije Jercog 5.000; D. Hmeljak iz Trsta v spomin pok. sestre Pavle 10.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: kolegice učiteljice Zore Saksida iz osnovne šole v Rupi namesto cvetja na grob mame Ane Saksida 25.000; Sonja Saksida vd. Muhr v spomin pok. mame 50.000 in ob četrti obletnici smrti moža Otoma 50.000 lir.
V spomin Jožefa Pavletiča: družina Pavletič iz Štandreža za Alojzijevišče, Zavod sv. Družine in za sklad Katol. glasa po
10.000	Ur.
Ob osmi obletnici moževe smrti daruje Marija Pavlin vd. Briško za slovensko du-hovmiijo v Gorici, za Zavod sv. Družine, za Alojzijevišče in za katoliški tisk po 2.500 lir.
Namesto cvetja na grob Olge Florenim iz Gabrij daruje družina J. Vižintin za župno cerkev 30.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda pri Domju: g. Lino Cocci 10.000; Falicita Vodopivec ob obletnici mamine smrti 10.000 lir.
Za cerkev v Boljuncu: namesto cvetja na grob Štefana Maver so darovali: Milka Keber 10.000; hčerka Elvira 10.000; N. N. iz Boljunca 20.000; sestri Marija in Olga Korošec 15.000 lir.
Za Mladinski dom Boljunec: namesto cvetja na grob Štefana Maver so darovali: Marija in Vilma 5.000; skupina bolj unskih žen 21.000 lir.
Za Baragov dom v Ricmanjih: dr. Zlobec Vouk 40.000; Vera Turk 10.000 lir.
Za cerkev sv. Jožefa v Ricmanjih: dobrotnica iz Trsta 50.000; Ana Blažek 3.000; Roza Zuljan 5.000; Mario in Marija Pregare iz Domja v spomin Marije Jercog in Klavdija Korošec 5.000 lir.
Za ortopedsko nogo: N. N. iz Boljunca 10.000; Vera Štih iz Gorice 10.000 lir.
Vsem plemetiitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
zadržanje moramo še posebej ožigosati,
n  .......................                umnim..umu...........min.n.......................
Nedelja 9. maja je posvečena molitvi za duhovne poklice
mm'
HI® fOlIj
KONCERT
mešanega zbora »Lojze Bratuž« iz Gorice Dirigent: Stanko Jericijo Napovedovalka: Marija češčut
KATOLIŠKI DOM - GORICA petek 30. aprila 1976 ob 20.30
jami in rajanjem. Nadalje je nastopil domači mešani pevsifci zbor -pod vodstvom
Počastitev dneva osvoboditve 25. aprila
Kot vsako leto so ob dnevu osvoboditve izpod nacifašizma, ob 25. aprilu, javne ustanove, politične stranke in organizacije počastile spomin vseh padlih za svobodo. Pred spomeniki so -polagali vence -ter se tako simbolično oddolžiLi žrtvam im trpljenju premnogih.
Slovenska skupnost je na spomenik padlim za srvobodo na goriškem pokopališču položila spominski venec -s -slovenskim trakom. Ta venec velja vsem slovenskim žntvam tiranije, tki je nad dvajset let tlačila maš živelj na Primorskem.
V slovenskih občinah goriške pokrajine so občinske uprave (ter posamezne organizacije prav tako počastile spomin umrlih za -svobodo z venci im raznimi proslavami.
»Espomego« 76 v Gorici
V -petek 30. aprila b-odo v Gorici odprli tradicionalni mednarodni sejeim ESPOMEGO, -ki se letos predstavlja z dvema movostiim-a. Kot pirvo -bii omemiM nove razstavne prostore v ul. della Barca, dirugo pa predstavlja bistveno obogaten sejem-sikli program. Eden prvih dogodkov bo brez dvoma -razstava o živinoreji. 1. maja bodo že dvanajstič -izročili nagrade za zvestobo delu in za gospodarski napredek.
6., 7. -in 8. maja -bodo dnevi posvečeni Češkoslovaški, Jugoslaviji in Madžarski, 8. -maja bo tudi letno zborovanje o vinogradništvu, ki 'bo letos posvečeno mehanskemu -pobiranju grozdja.
Poroka
V soboto 24. apnila sta stopila v zaikon Milenka Zavadlav in Mario Mučič dz štan-dreža, oba vneta kulturna delavca. Prijatelji in člani PD »Standrež« jima čestitajo in želijo -blagoslova na -skupni poti.
Nagrajeni dijaki slovenske šole
V soboto 24. aprila je bila na goriškem gradu proslava osvobodilne vstaje v Italiji. Proslave so se udeležili dijaki italijanskega znanstvenega liceja Duca degli Abnuzzi An dijaki slovenske -trgovske šole. Ob tej priložnosti je bilo tudi nagrajevanje najboljših -dijakov. Med slovenskimi dijaki so bili nagrajeni: Loreta Mikulus, ki je lani končala trgovsko šolo, žarko Grilj iz 4. razreda, Marija Vida Cijan, Doriana Deveitak, Helena Mavrič in Adri-jana Petean dz 3. razreda. Dobili so v dar nekaj italijanskih 'knjig, ki obravnavajo pojav odporništva v Italiji in v Evropi. Dijakom čestitamo!
Praznik »frtalje« v Rupi
Korajža velja! Tega so se držali prireditelji dz Rupe in Peči, k-i so v nedeljo 25. zjutraj sklenili, da -napovedana prireditev bo, čeprav so bili hribi odeti v težke oblake. In so odločili prav. Vreme je vzdržalo, -prireditev sijajno uspela. Obiskovalcev je bilo ! udi letos rekordno število.
Program je bil sicer nekoliko dolg, toda kulturno bogat, izviren in zanimiv. Prireditev je odprl ansambel »I-go Radovič« iz Nabrežine, ki je v zadnjem -trenutku nadomestil ansambel Lojzeta Hledeta iz S-te-verjana, ki je izostal zaradi bolezni enega njegovih članov.
Na odru smo potem videti naše maj-mlajiše, ki so n-astopili s petjem, recitaci-
Z. -Klanjščka. Z užitkom smo poslušali moški -zbor dz Stmavra pod vodstvom prof. Gabrijela Devetaka. Za njimi so se predstavili -pevci -moškega zbora Krmin-Plešivo, ki jih tudi vodi Z. Klanjšček. Občinstvo je zbor zelo toplo sprejelo. Kulturni program je zaključil Goriški oktet, ki je navdušil -prisotne, saj je pripravil pravd koncert in zadovoljil -najbolj kritične poslušalce.
Po odmoru je znova nastopil ansambel »Igo Radovič«, o katerem moramo povedati, da ima v -svoji sredi tudi simpatično -napovedovalko in humoristko, ki je znala vzpostaviti stik med -nastopajočimi in po-slušavci. Prireditev se je nadaljevala ob mizah, -kjer se je dobila dišeča »frtalja«, dobra kaplj-ica in vrsta jedi. Izoblikovale so -se skupine pevcev, ki -so s svojo pesmijo napolnili ves -prostor okrog cerkve in jo ponesli čez Vipavo k bratom onstran meje. Res, bilo je lepo, da malokdaj tako.
Na koncu naj izrečemo iskreno besedo hvaležnosti vsem, ki so na kateri koli način pomagali -in prispevali k uspehu prireditve.
1.	maja se bo slavje nadaljevalo v znamenju Praznika dela in proslave stoletnice rojstva Ivana Cankarja s primernim kulturnim sporedom.
Števerjan
Seja občinskega sveta. V ponedeljek 12. aprila se je pod vodstvom župana Slavka Klanjščka sestal števerjanski občinski svet, da bi razpravljal o upravnih zadevah naše občine. Kot prva točka je bila -izvolitev treh članov občinske gradbene komisije. Izvoljeni so bili: inž. Marjan Cefarin kot strokovnjak, Ciril Terpin in Ivan Humar.
Nadalje -je svet sklenil prispevati 80.000 lir kot članarino za konzorcij četrte prometne deželne cone ter potrdil razne sklepe ožjega odbora -in izplačila nekaterim inženirjem za načrte ter nekatere -podpore.
Svet je tudi potrdil zapisnik arh. Metoda Macuzzija za dela, ki so bila izvršena na občinski stavbi (občinska stavba je bila namreč dvignjena za eno nadstropje). Nadalje je svet odobril prošnjo, ki jo je poslala občina na »Ente di Eco-nomia Montana« za vsoto 30 milijonov lir za obnovo naprav pri vodovodu.
Obisk deželnih odbornikov za šolstvo in prevoze. V petek 23. aprila so obiskali števerjansko občino deželni odbornik za šolstvo Mizzau ter odbornik za prevoze Cociaimi s sodelavci. Sprejel jih je župan z občinskimi odborniki ter načrtovalnim inženirjem -Bensom. Sestanku je (prisostvoval 'tudi deželni svetovalec Slovenske skupnosti -dr. Drago Stoika.
Pogovor se je razvil najprej glede nadaljnjega -finansiranja gradnje nove šte-verjans-ke šole, tj. vsote -134 milijonov lir, ki je še potrebna za dokončno izgradnjo. Odbornik Mizzau je upraviteljem sporočil, da je deželna uprava na seji 21. aprila odobrila celotni načrt, tj. za vsoto 334 milijonov lir, kolikor je pač predviden strošek za gradnjo tega objekta. To je postopek, ki je potreben, da se gradnja lahko finansira.
Upravitelji števerjan sike občine so odborniku za šolstvo objasnili težave, ki jdh srečujejo naši otroci v starih prostorih šolske stavbe, ki nikakor ni primerna za
celodnevni pouk, in -naprosili deželno upravo, da priskoči na pomoč še z vsoto, ki je potrebna za dokončno ureditev tega poslopja. Odbornik je obljubil, da bo dežela skušala najti potrebne fonde, čeprav ne z lahkoto v tej gospodarski krizi. Odbornik je z zanimanjem sledil poročilu in mnenju upraviteljev števerjanske občine o uspehih šale s celodnevnim poukom.
Govor je potekal nadalje z odbornikom za prevoze Cociannijem, kateremu so predstavniki občine obrazložili težave glede prevoza otrok na nižjo srednjo šolo v Gorico, ker je števerjanska občina tako razvejana, da javna prevozna -sredstva ne morejo zadovoljiti -vseh zaselkov. Glede tega vprašanja -bo potrebno nekaj časa počakati, ker je v teku preureditev javnih prevozov.
-Predstavniki dežele bi si bili radi ogledali tudi dela na gradbišču, a žad vreme tega ni -dopuščalo.
Medšolsko srečanje v Krminu
V soboto 10. aprila je ibilo prisrčno srečanje med -dijaki enotne nižje srednje šole »Pascoli« v 'Krminu in dijaki enotne nižje srednje šole »Ivan T-rinko« v Gorici. S slovenske šole -»Ivan T-rinko« je prišlo na srečanje 107 dijakov in -deset profesorjev z -ravnateljico Rožico Simoič-Lojkovo.
Srečanje je imelo športni in buiiturnii značaj. Pri športu so se dijaki pomerili v odbojki, košarki ter v teku. Kulturni del pa je obsegal slikanje »ex tempore« in recitacije. Po končanem srečanju v športu je sledila v atriju (krminslke šole razstava slik »ex tempore«, pri kateri so dijaki pokazali svoj okus in isvoje tehnično znanje.
Zatem so se srečali profesorj-i in starši obeh šol v prijateljskem razgovoru, nakar je v -telovadniai sledil zadnj-i ded sporeda.
Naši -dijaki -so nastopili s petjem in recitacijami slovenskih pesmi, katerim so dodali italijanski prevod. Dijaki krmdnske šole pa so recitirali pesmi v italijanščini in furlanščimi. Program so popestrili nastopi flavte in harmonik.
Na srečanju so bili razni pozdravi. V i-menu slovenske šole -»Ivan Trinko« je pozdravila ga. ravnateljica, ki je med drugim rekla: »Najprisrčnej-ši in -naj-prist-nejši pozdrav vam bodo prinesli s svojo pesmijo ti mladi: sprejmite jih takšne kot so, ker -so živ in veder izraz rodu, kateremu bo morda uspelo, -da se bo razumel in ljubil bolj kot pretekli.«
Navzoč je bil -tudi šolski skrbnik dr. Imbrian-i, ki je poudaril, -da itaikšna srečanja služijo medsebojnemu spoznavanju in gojitvi vedno bolj človeških medsebojnih odnosov.
OBVESTI IA
Nedeljska maša pri kapucinih v Gorici
bo od meseca maja naprej ob 20. uri.
Seja Zveze slov. katol. prosvete bo v
ponedeljek 3. maja ob 20.30 v prostorih Katoliškega doma v Gorici.
Praznik špargljev bo 15. in 16. maja v Štandrežu. Na programu so kulturne in zabavne točke. Praznik bosta priredila štandreško Kmečko -društvo in PD »štandrež«.
Dramski odsek PD »Standrež« se bo
udeležil II. srečanja primorskih dramskih amaterskih skupin, ki bo v Ajdovščini, Vipavi in Idriji, štandreški igralci bodo nastopili z Nušičevo komedijo »Sumljiva oseba« v Idriji in siore v četrtek 6. maja ob 20. uri.
Slikarska razstava. Na razstavišču »II Torchio«, ul. Mameli 6 v Gorici bo slovenska rojakinja Romana Favier-Zorzut odprla razstavo svojih slik. Razstava bo odprta od 1. do 15. maja ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob nedeljah ob 10. do 13. ure. Romana Favier-Zorzut se je rodila v Brdih leta 1930. Svoja dela je ustvarila v Avstraliji, kamor se je preselila.
Društvo slovenskih Izobražencev v Trstu bo v ponedeljek 3. maja predstavilo novo knjigo tržaškega pisatelja Milana Lipovca »Leseno jadro«. Večera, ki bo v dvorani Slovenske prosvete v ul. Donizet-ti 3 ob
20,15	se bo udeležil avtor osebno.
TečaJ-srečanje za duhovnike v zamejstvu in zdomstvu bo v Trstu (Le Beatitudini) 19. in 20. avgusta. Govorila bosta dr. L. Šuštar in dr. St. Steiner.
Duhovne vaje za duhovnike bodo isto-tam (Le Beatitudini) 30. im 31. avgusta ter 1. septembra. Govoril bo prof. A. Trstenjak.
V kratkem izide v Trstu zbirka črtic in novel tržaških avtoric Irene Žerjal in Marije Mi slej z naslovom
MORJE, RIBE, ASFALT
| Radio Trst A
Poročila: 7.15 (samo ob -delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.-15,
17.15	(samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob de-avnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 2. do 8. maja 1976
Nedelja: 9.00 Sv. -maša -iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 M. Ravel. 11.15 Mladinski oder: »Kukavičji Mihec«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 14.30 Nedeljski vestnik. 16.00 »Posvetni trio«, igra. 16.40 Operetna fantazija. 17.30 Šport in glasba. 18.30 Nedeljski koncert. 19.15 Zvoki in ritmi. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba.
Torek: 1-1.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Baletna glasba. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Glasba.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Revija glasbil. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Milko Bambič. 19.25 Za naj-mlaj-še. 20.35 Janaček: »Katja Kabanova«, opera. 22.10 Glasba.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Deželni koncerti. 19.10 Avtor in knjiga. 20.35 Simfonični koncert. 21.45 Glasba.
četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Nove plošče. 19.10 človek pred rojstvom. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Nevesta -iz Messine«, tragedija. 22.35 Glasba.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Kon-certisti naše -dežele. 19.10 Aleksij Pregare: »Grenke počitnice«. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 21.30 Glasba.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za -mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Simfonična glasba. 19.10 Kraljeve slike v župni cerkvi na Pesku. 19.40 Pevska revija. 20.35 Teden v Italiji.
20.50	»Matura«, enodejanka. 21.20 Lahka glasba.
Ljubljanska TV
Spored od 2. do 8. maja 1976 Nedelja: 9.30 Naši zbori. 9.55 Vzpon človeka. 10.45 Otroška oddaja. 11.30 Ljudje in zemlja. 12.35 Nedeljsko popoldne. 16.00 Atletika. 17.40 »Na -klancu«, film. 20.00 Salaš. 21.00 Volja je pot. 21.35 Šport. 22.10 Atletski troboj.
Ponedeljek: 16.15 Zgodbe o Poluhcu.
16.30	Klateški albatros. 17.45 »Moj brat ima čudovitega mlajšega brata«, f-iim.
20.00 I. Cankar: »Hude sanje kancelista Jereba«, drama. 21.00 Kulturne diagonale.
Torek: 17.10 Papirnati mesec. 17.55 Vaterpolo Partizan : Mladost. 20.00 Mednarodna obzorja. 20.55 »Kontrapunkt življenja«, nadalj.
Sreda: 17.10 Otroška oddaja. 17.25 Pionirji fotografije. 18.10 Od zore do mraka.
20.00 »Tudi ljubezen«, -film. 22.05 Nogometni finale za Pokal zmagovalcev.
Četrtek: 16.20 Cvetlična pravljica. 16.20 Nevem. 17.25 Nogomet Vojvodina: Dinamo. 20.00 Mladi Garibaldi. 21.00 Četrtkovi razgledi. 21.30 Balet.
Petek: 17.10 Križem kražem. 17.20 Pisani svet. 18.45 Koža. 19.05 O pro-metni vzgoji. 20.05 Mali oglas-i. 21.00 Šerif v New Yorku.
22.50	Košarka.
Sobota: 15.45 Košarka. 17.50 Ob stoletnici rojstva Ivana Cankarja. 20.20 »Hitler iz naše ulice«, film. 23.00 -Nogomet.
Šport
I. MOŠKA ODBOJKARSKA DIVIZIJA
Olympia - II Pozzo 3 : 2
(10 : 15, 15 : 3, 11: 15, 15 : 13, 15 : 8)
Z zopetnim lepim podvigom je slovenska šesterka odpravila v soboto tudi ekipo II Pozzo dz Pradamana (Videm) in se tako primemo -oddolžila za poraz v gosteh. Zdaj, ko je uigranost goriškega moštva čedalje boljša, je pričakovati, da bo predstavljala 01ympia pozomos-ti vreden dejavnik v zaključku svojega prvenstva.
Sobotni nasprotnik je izvajal naglo odbojko, ki se je mestoma -izkazala tudi zelo uspešna, vendar je našim uspelo najti primemo protiorožje. Z dolgimi žogami jim je namreč uspelo izrabiti netočnost nasprotnikovega sprejemanja in naposled prisiliti II Pozzo k predaji. Medtem ko je bil prvi set izenačen, je od drugega seta dalje odločno prevladovalo na igrišču naše moštvo
Za Qlympijo so igrali Malič, Antonič, Lavrenčič, Soban, Nardin, Tomšič, Cotič Marko in Štefan, Devetak, Černič, Kuštrin.
Dobro sta se odrezala oba dvigača, Nardin in Marko Cotič, v napadu in obrambi pa sta se bori-la z njima lastno vztrajnostjo Soban in Černič.
Po takšni zapovrsti ugodnih rezultatov je upati, da se bo goriška šesterk-a primerno izkazala tudi na turnirju Prijateljstva, ki se je začel pred kratkim.
V soboto 1. maja ob 20.30 bo 01ympia odigrala važno tekmo v Turjaku proti tamkajšnji šes-terki, s katero delijo naši enako število točk na lestvici.
III.	ŽENSKA ODBOJKARSKA DIVIZIJA Torriana - Olympia 3 - 2
V -tretjem kolu svojega prvenstva so goriška dekleta nastopila v Gradiški proti tamkajšnji ekipi. Tekma je bila v ponedeljek in je bila vseskozi izenačena. Glym-pia bi lahko zmagala z nekoliko več samozavesti v odločilnih trenutkih.
Prvi set je pripadel Torriani, dva naslednja zapored pa Goričan-kam, ki pa niso znale odločiti tudi četrtega v svojo korist. Pri tem so odigrali glavno vlogo servisi. Očitno razburjena, so jih naša dekleta zgrešila izredno veliko, kar ni v njihovi navadi.
Igrale so: Uršič, Perše, Srebrnič, Culiat, Primožič, Bertolini, Devetak, Košič Tatjana in Mirjam.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 Ur, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
PEVSKI ZBOR RUPA-PEČ vabi v soboto 1. maja ob 15. uri na nadaljevanje PRAZNIKA FRTALJE SV. MARKA V RUPI
■ nastop ansambla »Veseli Števerjanci«
■ recitacija skupine iz Doberdoba o Cankarju
■	mešani zbor iz	Doberdoba
■	mešani zbor iz	Mačkolj
■	nastop moških	zborov
■	priložnostni govor deželnega svetovalca dr. D. Štoke
Poleg kulturnega užitka bo praznik nudil prijetno razvedrilo ob narodni glasbi. Ne bo manjkalo okusne frtalje, drugih dobrot in pristnega domačega vina. V primeru slabega vremena bo praznik naslednjo nedeljo.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami -sočustvovali ob -smrti in pogrebu našega nepozabnega očeta
Jožeta Pavletiča
Zlasti smo dolžni zahvalo duhovščini, župniku msgr. Žoržu, msgr. Močniku in g. Žbogarju, zdravnikoma dr. Lipizerju in doktorici Gregorig, cerkvenim pevcem, darovalcem cvetja in v -dobrodelne namene, ter vsem, ki so nam izrazili sožalje in se udeležili pogreba.
Standrež, 23. aprila 1976
žena Štefka in hčeri Norma in Mira
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
Ane Saksida roj. Kumar
se iskreno zahvaljujemo dr. K. Humarju, msgr. F. Močniku, sestram Čudodelne svetinje Matere božje, organistu Maksu Debenjaku, pevcem ter vsem, ki so z nami sočustvovali im kakorkoli -izrazili svoje sožalje.
Saksidovi In sorodstvo
Gorica - New York - Melbourne - Lethbridge, 26. aprila 1976