iO, URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE številka 25 Ljubljana, četrtek 6. novembra 1975 Cena 18 dinarjev Leto XXXI 1225. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je pod predsedstvom sodnika Marjana Jenka, ki nadomešča predsednika ustavnega sodišča, na seji dne 9. X. 1975, na kateri je obravnavalo pobudo Ristivojeviča Branislava iz Ribnice za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka Skupščine občine Ribnica o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/74) in odloka Skupščine občine Kočevje o prispevku zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljiča, ki se ne bo več uporabljalo za kmetijsko proizvodnjo (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/74), sklenilo: Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega odloka Skupščirie občine Ribnica in izpodbijanega odloka Skupščine občine Kočevje se ne sprejme. Obrazložitev Odlok Skupščine občine Ribnica dploča, da mora lastnik oziroma imetnik pravice uporabe gradbenega objekta na kmetijskem ali gozdnem zemljišču plačati prispevek za spremembo namembnosti zemljišča, in sicer po posebni lestvici, ki upošteva posamezne katastrske kulture in razrede oziroma boniteto spremenjene kmetijske površine, vštevši pri tem tudi. tisto okoli gradbenega, objekta ležeče zemljišče, s katerim razpolaga lastnik oziroma imetnik pravice uporabe gradbenega objekta, in ki je določen z lokacijskim dovoljenjem. Kot kmetijska zemljišča se štejejo zemljišča iz 2. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, to je, vsa obdelovalna in neobdelovalna zemljišča, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, dalje gozdna zemljišča in nezazidana stavbna zemljišča, za katera do uveljavitve odloka ni bilo izdano pravnomočno lokacijsko dovoljenje. Pobudnik posebej opozarja na okoliščino, da je istovrstni odlok Skupščine občine Kočevje v pogledu plačevanja zadevnega prispevka za lastnike mnogo ugodnejši, ker predvideva vrsto olajšav, ki jih v odloku Skupščine občine Ribnica ni. S tem naj bi bilo kršeno ustavno načelo enakosti občanov Pred zakonom. Iz vloge izhaja, dg daje vlagatelj Ustavnemu sodišču pobudo, da začne postopek za oceno tistega izmed obeh odlokov, glede katerega bi ugotovilo, da ni v skladu z ustavo ali zakonom. Ustavno sodišče je ob preizkusu pobude, ki ga je Izpeljalo v skladu s 14. členom zakona o postopku Pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije, ugotovilo: Oba odloka sta bila izdana na podlagi drugega odstavka 55. člena zakona e kmet.iiskih zemliiščih (Uradni list SRS, št. 26/73). V tem členu je določeno da nbčinska skupščina predpiše za primere, kb se' spre-tneni namembnost kmetijskega ali gozdnega zemljišča, poseben prispevek; ta se plača za potrebe kmetijske zemljiške skupnosti. Prispevek se določi v znesku za m3 zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišča. Brez potrdila o vplačanem prispevku ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja. Kot kmetijska zemljišča so v 2. členu zakona opredeljena vsa obdelovalna in neobdelovalna zemljišča, ki so v skladu z 10. členom zakona namenjena za kmetijsko proizvodnjo. Razen tega je v 9. členu zakona izrečno določeno, da se zakonske določbe o prispevku zaradi spremembe namembnosti uporabljajo tudi za nezazidana stavbna zemljišča, dokler ni, izdano lokacijsko dovoljenje, smiselno pa tudi za gozdove in gozdna zemljišča, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. Katera zemljišča se štejejo za nezazidana stavbna zemljišča, je povedano v 2. .členu zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27/72). To so tista zemljišča, ki so po urbanističnem ali zazidalnem načrtu namenjena za graditev, pa na njih ni zgrajen noben objekt, ali pa je zgrajen pomožni objekt, oziroma so na njem izvršena gradbena dela, ki niso dosegla tretje faze, ter tudi tista zemljišča, ki presegajo zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta. Pri vsebinski razčlembi posameznih določb izpodbijanega odloka Skupščine občine Ribnica je ustavno sodišče ugotovilo, da v odloku predpisana obveznost plačevanja prispevka'zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč temelji na 55. členu zakona o kmetijskih zemljiščih, in da je v skladu tudi z 2. in 9. členom istega zakona, prav tako pa tudi z 2. členom zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem. Nadalje je ustavno sodišče ugotovilo, da je bil pred 'izdajo obravnavanega odloka , sklenjen v skladu s četrtim odstavkom 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih v občini Ribnica družbeni dogovor o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti, ki so ga po predhodni javni razpravi podpisale vse kraj'evne skupnosti ter kmetijske in gozdno gospodarske organizacije združenega dela na območju občine Ribnica. Navedeni dogovor vključuje med drugim tudi merila za določanje prispevka zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Ta merila je občinska skupščina nato z manjšimi modifikacijami tudi prevzela v svoj odlok. Nadalje je ustavno sodišče ugotovilo, da se na iniciativo Skupnosti slovenskih občin pripravlja tudi družbeni dogovor o merilih za določanje prispevka zaradi sprfemembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki ga predvideva 3. odstavek 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih. Ker zakon izrečno ne predpisuje roka za sklenitev tega dogovora, prav tako'pa tudi ne določa da občine lahko sprejmejo svoje odloke šele po sklenitvi omenjenega družbenega dogovora, okoliščina da ta družbeni dogovor še ni sklenjen, po oceni ustavnega sodišča ne preprečuje občinam, da sprejmejo tovrstne odloke že pred njegovo sklenitvijo. Pač pa bodo občinske skupščine po sklenitvi omenjenega družbenega dogovora dolžne uskladiti z njiiri svoje že sprejete odloke, kolikor bi le-ti odstopali od meril, ki bodo sprejeti v omenjenem družbenem dogovoru. S tem v zvezi ugotavlja ustavno sodišče, da zakon ne nalaga občinam poenotenja višine prispevkov, marveč le poenotenje meril za njihovo dpločanje. To pomeni, da so občinske skupščine po sklenitvi omenjenega družbenega dogovora sicer zavezane k uporabi enotno dogovorjenih meril za določanje prispevka, da pa pri določitvi konkretne višine prispevka za posamezne katastrske kulture in katastrske oziroma bonitetne razrede — kolikor se izrečno ne dogovorijo drugače — upoštevajo specifične razmere na področju kmetijske zemljiške politike v posamezni občini, občinski razvojni načrt in možnosti ter potrebe za usklajeni razvoj vseh dejavnosti v občini. Upoštevajoč navedene ugotovitve, je ustavno sodišče ocenilo, da pobuda za oceno odloka Skupščine občine Ribnica ni utemeljena, ter je v skladu s 15. členom zakona o postopku pred ustavnim sodiščem SRS odločilo, da predlaganega postopka za oceno tega odloka ne bo začelo; Kar se tiče istovrstnega odloka Skupščine občine Kočevje, ki je bil objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 11/74, je ustavno sodišče ob preizkusu pobude ugotovilo, da je imel ta odlok več določb, ki niso bile v skladu z zakonom. Zaradi intervencije Sekretariata IS za zakonodajo se odlok v praksi ni izvajal, dokončno pa je bil razveljavljen z novim odlokom o prispevku od spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča in zagotovitvi sredstev za delovanje kmetijske zemljiške skupnosti občine jKočevje (Skupščinski' Dolenjski list, št. 9/75).' Ustavno Sodišče je ugotovilo, da so bile v novem odloku odpravljene prejšnje neskladnosti z zakonom. Glede na povedano, in upoštevajoč, da se razveljavljeni odlok Skupščine občine Kočevje v praksi sploh ni začel uporabljati, je ustavno sodišče na podlagi 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije odločilo, da ne bo začelo postopka za oceno zakonitosti izpodbijanega odloka Skupščine občine Kočevje. St. U I 12/75-13 Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije sodnik Marjan Jenko 1. r. . 1226. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je pod predsedstvom predsednika dr. Jožeta Brileja v sestavi sodnikov dr. Viktorja Damjana, dr. Josipa Globevnika. Marjana Jenka, Rika Kolenca, Tineta Remškarja Franca Simoniča, dr. Majde Stroblove, Olge Vrabičeve. v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 10.. 12.Č., 13.. 14. in 15. točke prvega odstavka 2. člena, določbe drugega odstavka 2. člena in določbe 6. člena družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem v pravosodju za leto 1974, po obravnavi dne 23. oktobra 1975 odločilo: I. Ugotovi se, da določbe 10., 12.Č., 13., 14. in 15. točke prvega odstavka 2. člena in določba 6. člena družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem v pravosodju za leto 1974, niso bile V skladu z ustavo Socialističhe republike Slovenije. II. Ustavi se postopek za obeno ustavnosti in zakonitosti določbe drugega odstavka 2. člena družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem v pravosodju za leto 1974. III. Ta odločba ima glede posamičnih aktov učinek po 415. členu ustave Socialistične republike Slovenije. Obrazložitev: Ustavno sodišče je na pobudo Ernesta Bolke in Franca Žagarja, sodnikov za prekrške iz Ljubljane, začelo postopek za oceno 13, in 15. točke prvega odstavka 2. člena in določbe drugega odstavka 2. člena družbenega dogovora o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem v pravosodju za leto 1974 (v nadaljnjem besedilu: dogovor). Samo pa je začelo postopek tudi za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 10., 12.Č., in 14. točke prvega odstavka 2. člena ter določbe 6. člena dogovora. V naštetih točkah prvega odstavka 2. člena dogovora je bila vodjem občinskih organov za kaznovanje prekrškov ter občinskim sodnikom za prekrške določena osnova osebnega dohodka giedfe na njihovo izobrazbo tako. da so delavci z visoko izobrazbo imeli za 500 din višjo osnovo kot tisti z višjo izobrazbo, V drugem odstavku 2. člena je bilo določeno, da se sodniku za prekrške oziroma vodji organa za kaznovanje prekrškov, ki nima strokovnega izpita, po zakonu pa ga je dolžan opraviti, osnova osebnega dohodka zniža ža 10 "/o. V 6. členu dogovora pa, da se funkcionarju, ki je dosegel magistraturo ali doktorat na področju pravnih znanosti, osebni dohodek poveča za magistraturo za 250 din, za doktorat znanosti pa za 500 din. Z družbenim dogovorom podpisniki dogovora zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena. V ta namen lahko tudi samostojno določajo osnove in merila za delitev dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke. Pri tem pa morajo biti osnove in merila takšna, da niso v nasprotju z načeli in določbami ustave Socialistične republike Slovenije (22. člen), po katerih gre vsakemu delavcu osebni dohodek v skladu z načelom delitve po delu ter z načelom solidarnosti delavcev, Ustrezen rezultatom njegovega dela in osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim in minulim delom. Prav tako osnove in merila tudi ne smejo biti v nasprotju z do. ločbami zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki med drugim določa, da se delavčeva udeležba pri delitvi sredstev za osebne dohodke določa v skladu z načelom delitve po delu (42. člen). Osnove in merila morajo zagotavljati tudi takšno delitev, ki uresničuje enakopravnost delavcev pri uporabi načela delitve po delu In načelo, da pripada za enako delo in za enak delovni prispevek sorazmerno enak osebni dohodek (I. člen zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke). Po zakonu o prekrških je za občinskega sodnika za prekrške lahko izvoljen kdor ima visoko ali višjo izobrazbo, če izpolnjuje tudi druge s tem zakonom določene pogoje glede strokovnega izpita ter časa in vrste prakse (85. člen). Punkcija sodnika za prekrške se tako v ničemer ne razlikuje glede na to, ali ima delavec, ki to funkcijo opravlja, visoko ali višjo izobrazbo. V določbah 10., 12.Č., 13., 14. in 15. točke prvega odstavka 2. člena dogovora so podpisniki dogovora vnaprej določili različne Višine osnove osebnega dohodka med vodjem organa za kaznovanje prekrškov, ki ima visoko izobrazbo in vodjem organa za kaznovanje prekrškov, ki ima višjo izobrazbo, kakor tudi med sodnikom za prekrške, ki ima visoko izobrazbo in sodnikom za prekrške, ki ima višjo izobrazbo. Vnaprej določena potrebna raven strokovne izobrazbe je eden od pogojev za zasedbo delovnega mesta in eden od elementov za vrednotenje delovnega mesta. Ustavno sodišče ocenjuje, da v primeru, ko zakon o prekrških pod tam postavljenimi pogoji izrečno določa, da lahko opravljajo funkcijo sodnika za prekrške delavci z visoko ali pa višjo izobrazbo, ni v skladu z ustavo in je v nasprotju z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu določba, da se takim delavcem, ki po zakonu o prekrških opravljajo enako funkcijo in enako odgovorno delo, že v osnovi in vnaprej samo iz razloga, ker imajo visoko oziroma višjo izobrazbo, določa različno osnovo osebnega dohodka. Osebni dohodek delavca za delo na enakem delovnem mestu je torej v tem primeru lahko različen glede na dejanski delovni prispevek ugotovljen na podlagi vnaprej določenih osnov in meril. Ta dogovor pa teh osnov in meril nima. Po oceni ustavnega sodišča tudi ni v skladu z ustavnim načelom delitve po delu vnaprej avtomatično določeno povečanje osebnega dohodka delavcem, ki imajo magistraturo ali doktorat pravnih znanosti, kot ga ureja ocenjevani družbeni dogovor o osnoi/ah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem v pravosodju. Doktorat ali magistratura je lahko pogoj za zasedbo določenega delovnega mesta, in eden od elementov za vrednotenje delovnega mesta. Za voljene in imenovane funkcionarje v pravosodju pa doktorat ali magistratura kot taka nista določena. Pri oceni določbe drugega odstavka 2. člena dogovora je ustavno sodišče ugotovilo, da v tem primeru znižanje osnove osebnega dohodka, v času, ko sodnik za prekrške nima strokovnega izpita, ni v nasprotju z ustavo in zakonom. Zakon o prekrških zahteva za to delovno mesto strokovni izpit kot dokaz posebne strokovne usposobljenosti. Sodniku za prekrške, ki strokovnega izpita v določeni dobi ne opravi, pa tudi preneha funkcija po zakonu. Glede na to in ob upoštevanju, da velja ta določba dogovora tako za sodnika za prekrške z visoko kot tudi za sodnike za prekrške z višjo izobrazbo, je sodišče ustavilo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti te določbe. Po 423. členu ustave Socialistične republike Slovenije je ta'odločba obvezna in izvršljiva. Odločba se objavi v Uradnem listu SRS in v uradnih glasilih, v katerih je bil objavljen dogovor za leto 1974. Št. U I 18/75-20 Ljubljana, dne 23. oktobra 1975. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 1227. Na podlagi drugega odstavka III. točke odloka o finančnem programu za financiranje geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1971—75 (Uradni list SRS, št. 26-167/71) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na svoji seji dne 7. oktibra 1975 sprejel SKLEP o določitvi programa geodetskih del za leto 1975 I Z odlokom o tinančnem programu za financiranje geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1971—1975 zagotovljena sredstva za leto 1975 v znesku 12,660.000 dinarjev še uporabijo za naslednja dela: — za izdelavo osnovne državne karte v merilu 1 : 5000 oziroma 1 : 10.000 — za izdelavo topografsko-katastrskih načrtov v merilu 1 : 500 do 1 5000 — za bonitiranje zemljišč in obnovo katastrske klasifikacije — za regionalno geodetsko dokumentacijo republike in za izdelavo splošnih topo- ' grafskih kart — za študijsko raziskovalno dejavnost Skupaj din 7.432.448,15 2.285.936,05 209.250,00 I 2,396.000,00 336.365,80 12.660.000,00 II Z republiškimi sredstvi 7,432.448,15 din, določenimi za izdelavo osnovne državne karte ter s sredstvi občin. Republiške skupnosti za ceste in Zveze vodne skupnosti SRS v znesku 4,616.377.00 din, bo izdelana osnovna državna karta v obsegu 149.063 obračunskih hektarjev in poravnane obveznosti za leto 1974. Republiška sredstva, namenjena za participacijo pri izdelavi osnovne državne karte, se razdelijo po občinah takole: Slcupna povrSina v v ha in. leto Občina 1:5000 1:10.000 Obseg dela letu 1975 v obračunskih Višina rep. f sredstev za 1975 v din 1 2 3 * 5 Brežice 13.635 — 5.000 156.617,— Celje 1.383 — 500 27.809,— Cerknica 10.566 2.710 8.890 351.108,— Črnomelj 16.476 — 5.000 100.310,15 Gornja Radgona 19.593 — 3.000 200.000,— Grosuplje 6.750 — 6.750 385.000,— 1 2 3 4 5 Idrija 252 38.628 9.300 25.000,— Ilirska Bistrica — 17.953 5.000 192.839,— Jesenice — 12.083 4.700 287.062,— Koper 7.878 — 5.878 129,300,— Krško 6.661 — 3.661 115.362,— Laško 3.651 — 2.000 250.000,— Lenart 10.799 — 5.799 500.000,— Lendava 4.902 — 2.902 280.000,— Litija 8.100 — 4.100 400.000,— Logatec 11.436 1.195 6.35i 423.88,— Ljutomer 811 — 400 20.000,— Metlika 5.376 — 1.000 100.000,— Murska Sobota 1.692 — 1.000 100.000,— Nova Gorica — 16.018 6.231 220.506,— Novo mesto 26.421 — 15/421 567.600,— Postojna 6.014 3.525 6.700 324.855,— Radovljica — 2.221 500 40.000,— Ribnica — 2.482 965 65.896,— Sevnica 9.319 — 4.160 359.120,— Sežana 10.551 — 8.551 595.500,— Slovenj Gradec Slovenske 1.565 11.652 2.924 89,205,— Konjice 2.018 1.083 1.221 50.000,— Škofja Loka 203 5.685 1.300 25.000,— Tolmin — 83.678 10.500 500.000,— Trebnje li94 — 694 6.058,— Velenje 11.512 742 6.507 429.426,— Vrhnika 1.229 — 1.229 96.182,— Žalec 1.457 — 929 18.807,— Skupaj 201.544 199.655 149.063 7,432.448,15 Pri višini republiških sredstev po posameznih občinah so poleg finančnih sredstev za izvršitev, predvidenega obsega izdelave osnovne državne karte v letu 1975 zagotovljena tudi sredstva za pokritje obveznosti za že opravljena dela v zvezi z izdelavo karte v letu 1974. III Z republiškimi sredstvi v znesku 2,285.936,05 dinarjev in ob sofinanciranju prizadetih občin v znesku 1,697.458,00 dinarjev bodo v zvezi z izdelavo to-pografsko-katastrskih načrtov v merilu 1:1000 opravljena dela na izdelavi in uveljavitvi načrtov ter tisk za 10 območij v obsegu 1,092 obračunskih hektarjev ter bodo poravnane obveznosti za leto 1974. Republiška sredstva, namenjena za participacijo pri izdelavi topografsko-katastrskih načrtov, se porabijo po občinah takole: g rt . & tž KJ rt r— 2 ■8 £ ObClna Naselje c rt o c > •o Ž • io Površi izdela v ha Obseg 1975 \ ali to* 2 -S !ss> 1 Z 3 4 s Ajdovščina Ajdovščina 60 60 100.000,00 Domžale Homec 132 62 74.000,00 Izola Izola 133 63 82.624,00 Kranj • Cirčiče 120 60 200.000,00 Maribor Miklavž 172 172 643.750,00 Maribor Limbuš 164 164 370.640,00 Murska Sobota Murska Sobota 290 290 183.638,00 Radovljica Lesce 126 56 197.649,05 Ravne na Kor. Crna 133 60 120.000,00 Škofja Loka Železniki 105 105 313.635,00 Skupaj 1435 1092 2,285.936,05 Pri višini republiških sredstev po posameznih občinah so zagotovljena poleg finančnih sredstev za izvajanje predvidenih ^ del pa izdelavi topografsko-katastrskih načrtov v letu 1975 tudi potrebna sredstva za kritje za že opravljena dela v letu 1974. IV Z republiškimi sredstvi v znesku 209.250 din bodo v zvezi z bonitiranjem zemljišč in obnovo katastrske klasifikacije opravljena naslednja dela. — dokončanje revizije vzorčnih parcel za njive in travnike v katastrskih okrajih Maribor in Novo mesto in začetek revizije v katastrskem okraju Gorica; — ugotovitev in okarakteriziranje talnih različ-kov, ki nastopajo v Sloveniji; raziskano bo območje Nove Gorice, Prekmurja, Bele Krajine, Brežic in Hib-nice; — določitev metodologije bonitiranja tal; — nadaljevanje študije o vplivu klime na oceno bonitete rastišča; — dokončanje študije o določitvi kategorij primernosti zemljišč za agrotehniko in njihovo ovrednotenje. V Republiška sredstva v višini 2,396.000 din za regionalno geodetsko dokumentacijo republike in za izdelavo splošnih topografskih kart se uporabijo; — za izdelavo 197 listov topografske karte 1:25.000, in sicer za dokončanje 105 listov in za začetek izdelave preostalih 92 listov, — za pričetek cikličnega aerosnemanja celotnega območja SR Slovenije, — za reambulacijo preglednih kart SR Slovenije 1:400.000 in 1:750.000 ter za pripravljalna dola v zvezi s pregledno karto SR Slovenije 1:200.000, — za vzdrževanje mrež temeljnih geodetskih točk iz republiške pristojnosti. Za izdelavo topografske karte 1 : 25.000 in ciklično aerosnemanje prispevajo 2,801.140,00 din tudi občine, Republiška skupnost za ceste. Zveza vodnih skupnosti SRS, Zavod SRS za regionalno prostorsko planiranje. Raziskovalna skupnost Slovenije in gozdno gospodarske organizacije. VI Z republiškimi sredstvi v zneski/ 336.365,80 din za študijsko raziskovalno dejavnost bodo opravljene naslednje naloge: — nadaljevala se bodo analitično-raziskovalna dela potrebna za določitev tehničnih normativov za izvršilne predpise za mreže temeljnih geodetskih točk, temeljne topografske načrte, zemljiški kataster in kataster komunalnih naprav s pripravo osnutka konvencionalnih znakov za navedene načrte in katastre. VII Ta sklop začne veljati naslednji dan no obinvi v Uradnem listu SRS. St. 45-6/68 Ljubljana, dne 7. oktobra 1975. / Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 1228. Zbor udeležencev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike je na 2. seji dne 27. junija 1975 potrdil spremembe in dopolnitve družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji, tako da se prečiščeno besedilo glasi: ' • »Ob upoštevanju, da so štipendije pomembna oblika uresničevanja kadrovske politike in da morajo omogočati tudi bolj izenačene materialne možnosti za izobraževanje, da z načrtno medsebojno povezano družbeno dogovorjeno kadrovsko in štipendijsko politiko lahko bistveno vplivamo na vključevanje večjega dela mladine v izobraževanje na vseh stopnjah šolanja glede na kadrovske potrebe združenega dela, da že v sedanjih razmerah lahko za'gotovimo štipendije vsem učencem in študentom, ki bi jim slabše materialne razmere preprečevale nadaljnje šolanje, s tem da: — določimo enotne kriterije štipendiranja v SR Sloveniji, — bolj izenačimo možnosti kadrovanja organizaci- jam združenega dela iz manj razvitih in obrobnih predelov naše republike. t — učence in študente za uspehe v šoli primerno nagrajujemo in spodbujamo k boljšim rezultatom, zlasti še h kvalitetnemu in pravočasnemu končanju študija, in z namenom, da spodbujamo mladino za izobraževanje v skladu z družbenimi potrebami, njenimi sposobnostmi in nagnjenji, sprejemamo samoupravne interesne skupnosti v SR Sloveniji skupščine občin v SR Sloveniji -Izvršni svet Skupščine SR Slovenije Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije Zveza sindikatov Slovenije Zveza socialistične mladine Slovenije Gospodarska zbornica Slovenije skupnosti in združenja vzgojnoizobraževalnih zavodov v SR Sloveniji DRUŽBENI DOGOVOR ® oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji I. TEMELJNE DOLOČBE v 1. člen S tem družbenim dogovorom se podpisniki dogovo-fitno o nalogah, obvežnostih in pravicah pri oblikovanju in izvajanju temeljnih načel in kriterijev za štipendiranje učencev srednjih šol in študentov. 2. člen , Pri oblikovanju temeljnih načel in kriterijev upo-^evamo določila družbenih dogovorov in samoupravnih sPorazumov ter smernice, stališča in sklepe organov družbenopolitičnih organizacij in skupnosti o kadrovski Politiki in o izenačevanju materialnih možnosti za šola-Pj® otrok ne glede na njihov socialni položaj. Pri izvajanju politike štipendiranja bomo uveljavljali poklicno svetovanje in usmerjanje, tako da bodo ob izenačenih materialnih možnostih odločale o šolanju po osnovni šoli sposobnosti in nagnjenja mladih. 3. člen Spodbujali in podpirali bomo -samoupravno sporazumevanje delovnih ljudi o usklajanju njihovih interesov na' področju štipendiranja. Pri tem se bomo zavzemali za uveljavitev načel in kriterijev iz tega dogovora in skrbeli, da bodo štipenditorji zagotovili pri štipendiranju prednost učencem in študentom, ki so v slabšem materialnem položaju in dosegajo boljše učne uspehe ter otrokom iz delavskih in kmečkih družin. Obenem bomo spodbujali tudi k vključevanju v Titov sklad za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev in uveljavljali za štipendiranje iz tega sklada kriterije, ki so sestavni del tega dogovora. II. NAČELA IN KRITERIJI 4. člen Stipendiranje naj bo po načelih in kriterijih iz tega dogovora omogočeno za vse, ki nadaljujejo šolanje po končani osnovni šoli. Upoštevano naj bo, da so štipendije: — sestavni del vlaganj v družbeho reprodukcijo, — instrument kadrovske politike združenega dela, — nagrada in spodbuda za uspešno delo učencev in študentov, ki se povezujejo z organizacijami združenega dela, — pomembna oblika izenačevanja materialnih možnosti za šolanje. 5. člen Stipendiranje mora biti sestavni del razvojnih načrtov združenega dela, tako da bo zagotovljena učinkovitost sredstev, vloženih v ta namen. Za štipendiranje na območju SR Slovenije naj bodo uveljavljeni enotni kriteriji, ki naj prispevajo k zmanjševanju odliva kadrov iz manj razvitih območij in omejevanju prehajanja kadrov ter obenem zagotavljajo enakopravne možnosti kadrovanja organizacijam združenega dela glede na njihove potrebe v skladu z družbenimi plani razvoja. Stipendije iz združenih sredstev 6. člen V samoupravnem sporazumevanju naj bodo uveljavljeni enotni kriteriji za štipendiranje učencev in študentov, ki zanje združeno delo še nima neposrednega kadrovskega interesa, in jih starši v času šolanja ne morejo v celoti Vzdrževati. V skladu z načelom izenačevanja materialnih možnosti za šolanje naj se zato s samoupravnim sporazumom o štipendiranju sredstva za namene iz prvega odstavka tega člena združujejo v občinah, kjer imajo podpisnice samoupravnega sporazuma svoj sedež. Obenem naj podpisnice prevzamejo tudi obveznost solidarnega prelivanja združenih Sredstev v manj razvite občine in v občine, ki v njih združena sredstva ne bodo zadoščala. Z združenimi sredstvi gospodarijo skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občinah in zbor delegatov skupnih komisij. Naloge, pristojnosti, obveznosti in pravice skupnih komisij urejajo podpisnice samoupravnega sporazuma o štipendiranju s pravili. Za uresničitev določil tega člena naj bo v samoupravnem sporazumevanju določen prispevek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v SR Sloveniji. 7. člen Osnova za odmero višine štipendije iz združenih sredstev naj bodo mesečni življenjski stroški učencev in študentov, ki naj jih vsako leto ugotavljajo podpisnice, samoupravnega sporazuma o štipendiranju v sodelovanju s pristojnimi organi in institucijami. Pri analizah višine življenjskih stroškov pa naj bo upoštevano, da obsegajo: — stroške stanovanja in prehrane v času šolanja, — stroške obleke in obutve, — stroške za šolske potrebščine, — stroške prevoza, — stroške za kulturo in rekreacijo. Določila prvega odstavka tega člena ne veljajo, če življenjski stroški študentov, ki se šolajo izven kraja stalnega bivališča, presežejo najnižji dogovorjeni osebni dohodek (neto), opredeljen s sindikalno listo ih s samoupravnimi sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v SR Sloveniji. V primerih iz prejšnjega' odstavka je treba pri določanju višine življenjskih stroškov glede na kraj šolanja štipendistov obdržati dosedanja razmerja. 8. člen Pri odmeri višine štipendije iz združenih sredstev naj se od osnove iz'prejšnjega člena odšteje delež staršev v višini polovice dohodka na člana družine in otroški dodatek za štipendista. Če je delež staršev enak ali višji od osnove, učenec ali študent nimata pravice do štipendije iz združenih sredstev. Štipendije iz združenih sredstev naj bodo usklajene z višino življenjskih stroškov Vsako leto na novo. 9. člen Pri presoji materialnega položaja kandidatov za štipendiranje naj bodo uveljavljena čimbolj objektivna merila, pri čemer naj s svojim mnenjem sodelujejo vzgojnoizobraževalni zavodi, krajevne skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije, zlasti pa socialno skrbstveni organi, ko bodo obravnavane prijave kandidatov iz družin samohranilk in prijave poročenih študentov. Pri presoji dohodkov naj bodo upoštevani vsi dohodki družine v preteklem letu. 10. člen Dosledno naj bo uresničeno načelo čimprejšnjega povezovanja mladih v šolah z organizacijami združenega dela. Zato naj pravico do štipendije iz združenih sredstev zgube učenci in študenti, ki se na rđzpise organizacij združenega dela ali skladov samoupravnih interesnih skupnosti za štipendiranje v strokah, za katere se izobražujejo, ne prijavijo ali tako štipendijo odklonijo. Štipendije organizacij združenega dela in skladov samoupravnih interesnih skupnosti 11. člen Za določanje višine štipendije organizacij združenega dela in skladov samoupravnih interesnih skupnosti naj veljajo kriteriji učnega uspeha in hitrosti šolanja, tako da bodo sporazumno sprejete enotne lestvice toč-kovnili vrednosti teh štipendij: za učence srednjih šol z zadostnim uspehom 350 točk z dobrim uspehom 400 točk s prav dobrim uspehom 450 točk z odličnim uspehom 500 točk za študente s povprečrio ocerti 6,0—6,5 oziroma 2,0—2,4 450 točk 6,6—7,2 oziroma 2,5—2,9 500 točk 7,3—7,9 oziroma 3,0—3,4 570 točk 8,0—8,6 oziroma 3,5—3,9 650 točk 8,7—9,3 oziroma 4,0—4,4 750 točk 9,4—10 oziroma 4,5—5 850 točk Število točk oziroma višjna štipendije po prvem odstavku se določi vsako šolsko leto na novo, upoštevaje dosežen učni uspeh v prejšnjem šolskem letu. Štipenditorji v manj razvitih občinah lahko povečajo štipendije iz prejšnjega odstavka do 200 točk. Študentom, ki opravijo vse obveznosti iz prejšnjega šolskega leta do konca decembra naslednjega šolskega leta, se štipendija poviša za 100 točk, če pa opravijo te obveznosti do konca septembra istega šolskega leta, pa za 250 točk. Vrednost štipendij po prvem odstavku tega člena se lahko poveča do 200 točk za šolanje v tehniških, pedagoških in v zdravstvenih strokah. 12. člen Da bi bile višine štipendij organizacij združenega dela in skladov samoupravnih interesnih skupnosti usklajene z gibanji osebnih dohodkov zaposlenih, naj se vrednost točke iz prejšnjega člena določa z upoštevanjem teh gibanj v povprečju za celo SR Slovenijo vsako leto na novo. 13. člen Štipendisti organizacij združenega dela in skladov samoupravnih interesnih skupnosti lahko uveljavljajo iz združenih sredstev v svoji občini pravico do razlike med najnižjo štipendijo iz 11. člena tega dogovora (350 oziroma 450 točk) in višino štipendije, ki bi jih1 pripadala iz združenih sredstev (8. člen). Razpisi štipendij in štipendijsko razmerje , 14. člen Uveljavljeno mora biti načelo javnega razpisovanja štipendij. Razpisi vsebujejo vsa določila, ki so pomembna za štipendijsko razmerje (člen 16., 17. in 18)- Za prijavo na razpise n^j se uporablja obrazec DZS — 1,65 »Prošnja za štipendijo«, kandidati pa naj obvezno prilože tudi dokazila o materialnem položaju in učnem uspehu. 15. člen Štipendiranje je vezano na dobo šolanja ali študija na posameznih vzgojnoizobraževalnih zavodih v skladu z določili zakonov o trajanju šolanja ali študija in statuti vzgojnoizobraževalnih zavodov. 16. člen Štipendijska razmerja se urejajo s pogodbami. Pogodbe o štipendiranju ‘vsebujejo zlasti naslednja določila: — obveznosti štipendista do šolanja ali študija; — obveznosti štipendista do štipenditorja (delovna praksa, naloge s področja bodočega dela štipendista); — določila o višini štipendije in čas, ko mora štipendist šolanje končati in začeti delati v združenem delu štipenditorja; — obveznosti povrnitve štipendije, če štipendist ne izpolni pogodbenih obveznosti, razen v primerih, ko 'je vzrok neizpolnitve daljša bolezen ali trajna nezmožnost za delo in šolanje; — druga določila, ki naj prispevajo k hitremu in kvalitetnemu študiju oziroma bodo izhajala iz samoupravnega sporazuma o štipendiranju in splošnih aktov štipenditorjev. 17. člen Pogodba o štipendiranju iz združenih sredstev naj vsebuje smiselno enaka določila, kot pogodba iz prejšnjega člena. / Stipendisti iz združenih sredstev v posamezni občini naj s pogodbo prevzamejo obveznost, da se bodo po končanem šolanju vključili v združeno delo na območju iste občine, vendar naj ta obveznost preneha, če se štipendist poveže s štipenditorjem v skladu ž določilom 10. člena tega dogovora. 18. člen Za štipendiranje iz skladov samoupravnih interesnih skupnosti naj se smiselno uporabljajo določila 16. ali 17. člena tega dogovora. Javnost in evidenca podatkov 19. člen Vsi podatki s področja štipendiranja so javni in vselej na razpolago organom upravljanja in delavskega nadzora. 20. člen S samoupravnim sporazumom naj bodo urejene tudi skupne evidence. V ta namen naj kadrovske službe skupščin občin v sporazumu z organizacijami združenega dela na svojih območjih zbirajo: — splošne akte štipenditorjev, s katerimi urejajo štipendiranje, — razpise štipendij, — pregled razpoložljivih štipendij za posamezno šolsko leto, ki naj bo objavljen vsako leto do 30. aprila, — rezultate predpisov in pregled neizpolnjenih potreb, — druge podatke, ki se nanašajo na štipendiranje in so v skupnem interesu. Kadrovske službe skupščin občin naj vodijo tudi register podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini in opravljajo tehnično administrativne posle za skupne komisije podpisnic v občini. Sankcije 21. člen V samoupravnem sporazumevanju naj bodo dogovorjene poti, ki bodo preprečevale neupravičeno prevzemanje štipendistov in upoštevale moralno in politično odgovornost delavcev na delovnih mestih, povezanih s štipendiranjem in kadrovanjem. Zato naj bodo uveljavljene tudi ustrezne sankcije. Ukrepe zoper kršilke samoupravnega sporazuma naj izrekajo stalna samoupravna razsodišča, ki naj jih izvolijo podpisnice v občini. Razsodišča naj odločajo o ukrepih zoper kršilke samoupravnega sporazuma glede na sedež podpisnice, ki je sporazum kršila. Vsaka podpisnica samoupravnega sporazuma o štipendiranju v SR Sloveniji in skupne komisije podpisnic v občini imajo pravico predlagati uvedbo postopka za ugotovitev kršitve sporazuma. V skladu z nalogami iz tega dogovora pa naj bo v samoupravnem sporazumu omogočeno podpisnikom tega dogovora, da predlagajo ugotavljanje kršitve sporazuma. V skladu s pomenom in vlogo razsodišč naj bodo njihove odločitve dosledno izpolnjene. 22. člen Razsodišča naj za kršitve samoupravnega sporazuma izrekajo javni opomin in druge sankcije iz družbenih dogovorov o kadrovski politiki, za hujše kršitve samoupravnega sporazuma o štipendiranju naj bodo kršilke tudi materialno odgovorne. Za hujšo kršitev štejemo ravnanje, ki je v nasprotju s temeljnimi načeli tega dogovora in nespoštovanje odločitev razsodišč in skupnih komisij podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občinah. Ce odločitve razsodišč ne bodo upoštevane, naj ima vsaka podpisnica pravico sprožiti postopek pred pristojnim sodiščem združenega dela. III. NALOGE POSAMEZNIH PODPISNIKOV 23. člen Samoupravne interesne skupnosti bodo v razvojne načrte in programe družbenih dejavnosti vključevale štipendiranje kadrov za organizacije združenega dela na področjih, ki s6 zanje ustanovljene in sicer: — občinske izobraževalne skupnosti in skupnosti otroškega varstva za področje predšolske vzgoje, osnovnega šolstva in varstva, — izobraževalna skupnost Slovenije in posebne izobraževalne skupnosti za področje srednjega šolstva in visokega šolstva, s tem, da bodo z visokošolskimi delovnimi organizacijami s posebnim sporazumom uredile štipendiranje dodiplomskega študija raziskovalnih, pedagoških in strokovnih kadrov (sklad Borisa Kraigherja), — raziskovalna skupnost za področje znanstvenoraziskovalnega dela in vse oblike podiplomskega študija (sklad Borisa Kidriča), — kulturne skupnosti za področje umetnosti in kulture (Prešernov sklad), — telesnokulturne skupnosti za področje telesne vzgoje, rekreacije in vrhunskega športa, — skupnosti zdravstvenega zavarovanja za področje zdravstvenih dejavnosti. Skupne naloge na področju štipendiranja bodo samoupravne interesne skupnosti uredile s posebnim sporazumom. S tem sporazumom bodo uredile tudi štipendiranje po načelih solidarnosti in vzajemnosti za organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti v manj razvitih območjih. Izobraževalna skupnost SR Slovenije bo v obdobju uveljavljanja tega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipendiranju zagotovila sredstva za intervencijska posojila študentom, ki ne bodo dobili štipendije. Za podeljevanje teh posojil veljajo dosedanji kriteriji sklada izobraževalne skupnosti Slovenije za štipendijo in posojila. 24. člen Skupnosti za zaposlovanje bodp s svojimi službami poklicnega usmerjanja sodelovale s štipenditorji in podpisniki tega dogovora in tako prispevale k usklajevanju kadrovskih potreb združenega dela s poklicnimi orientacijami in željami učencev in študentov. 25. člen Skupnosti in združenja vzgojnoizobraževalnih zavodov bodo sodelovala s štipenditorji in- tako omogočala učinkovito izvajanje politike štipendiranja. 26. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo kot eden od nosilcev družbenega planiranja skrbel za usklajevanje štipendijske politike z načrti družbenega razvoja zlasti v okviru svojih pristojnosti in nalog po družbenem dogovoru o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji. Urejal bo vprašanja štipendiranja naših učencev in študentov v sklopu mednarodnih sporazumov in pogodb, usklajeval štipendiranje za potrebe upravnih, politično izvršilnih in pravosodnih organov v SR Sloveniji in v okviru sredstev republike skrbel za štipendiranje mladih iz zamejstva in otrok slovenskih izseljencev. 27. člen Skupščine oocin bodo v skladu z nalogami in pristojnostmi na področju kadrovske politike spodbujale organizacije združenega dela k samoupravnemu sporazumevanju v skladu z določili tega dogovora in po potrebi predpisale, katere samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne izvesti postopek sporazumevanja. V sporazumu z organizacijami združenega dela s svojih območij prevzemajo skrb za enotne evidence in tehnično administrativne posle skupnih komisij podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju. 28. člen Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije in Zveza socialistične mladine Slovenije bodo s samoupravno in družbenopolitično akcijo na vseh ravneh tvorno delovale za uresničitev določil tega dogovora in za učinkovito samoupravno sporazumevanje o podrpčju, urejenem s tem dogovorom. 29. člen Gospodarska zbornica Slovenije bo v samoupravnem sporazumevanju ob upoštevanju nalog iz dogovorov o kadrovski politiki uveljavljala zlasti poti’ebno načrtovanje kadrov ter tako prispevala k usklajenemu razvoju združenega dela na območju SR Slovenije. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 30. člen Samoupravne sporazume iz III. poglavja tega dogovora bomo sprejeli do 31. maja 1975. 31. člen organizacije združenega dela naj se sporazumejo, da v skladu z določili 8. člena tega dogovora združujejo od 1. julija 1974 iz svojega dohodka sredstva v Višini 0,5 °/o od bruto osebnih dohodkov. Vrednost točke iz 11. člena tega dogovora znaša v 1975. letu 1,25 dinarjev. Mesečni življenjski stroški učencev in študentov znašajo 1.550 oziroma 1.650 dinarjev in so za 300 dinarjev nižji za tiste, ki se vozijo na relacijah do 20 kilometrov oziroma 450 dinarjev nižji za tiste, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča. Za občane, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in pristopijo k samoupravnemu sporazumu o štipendiranju, se smiselno uporabljajo določila, ki urejajo štipendiranje organizacij združenega dela. Štipenditorji iz prejšnjega odstavka, ki se jim ugotavlja dohodek iz teh dejavnosti, združujejo sredstva v smislu prvega odstavka tega člena. 32. člen sporazumemo se, da vodi evidenco podpisnikov tega dogovora Izobraževalna skupnost Slovenije in jo obenem pooblaščamo za sklic zbora delegatov podpisnikov tega dogovora. 33. člen Izvajanje tega dogovora spremlja odbor podpisnikov, ki je pristojen tudi za tolmačenje tega dogovora. Do izvolitve odbora iz prejšnjega odstavka opravlja posle odbor, kr so ga imenovali udeleženci dogovarjanja. 34. člen y Ta dogovpr se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 27. junija 1975. KRITERIJI išA STIPENDIRANJE IZ TITOVEGA SKLADA 1. člen , ' Titov sklad v SR Sloveniji deluje kot enotni jugoslovanski sklad na osnovi družbenega dogovora in statuta (Uradni list SFRJ, št. 28 z dne 24. maja 1973). Sklad je pravna oseba, ima svoj poslovnik in organe upravljanja. 2. č;len Štipendije iz Titovega sklada so namenjene mladim delavcem in delavskim otrokom, ki: —- dosežejo izjemne rezultate pri delu oziroma učenju, — so aktivni na področju novatorstva oziroma gibanju znanost mladini, — so aktivni v samoupravnem oziroma družbenopolitičnem delu. . Vsi kriteriji se upoštevajo kumulativno. 3. člen Stipendiste za Titov sklad predlagajo na osnovi javnega razpisa TOZD (sindikalne organizacije, oziroma samoupravni organi) ter organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije. 4. člen ^ Sredstva za Titov sklad so: — del splidarnostno združenih sredstev (od 0,5 °/o), ki ga vsako leto za Titov sklad določijo podpisnice samoupravnega sporazuma o štipendiranju v SR Sloveniji, — namenska sredstva organizacij podpisnic družbenega dogovora, — druga sredstva (prispevki občanov, organizacij ipd.). ' 5. člen Pravila o delovanju sklada bo sprejela skupščina Titovega sklada na prvi seji. 1229. Na podlagi 89. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-238/73) izdaja republiški sekretar za urbanizem v soglasju z republiškim sekretarjem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano NAVODILO za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč I. PREDLOG ZA UVEDBO KOMASACIJ KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ 1. Predlogu za komasacijo (74. člen zakona o kmetijskih zemljiščih — v nadaljnjem besedilu: zakon) morajo biti priloženi: seznam zemljišč, ki naj bodo Predmet komasacije (v nadaljnjem besedilu: komasacijski sklad), zemljlško-katastrski podatki, idejna zasnova ureditve komasacijskega območja in finančni načrt izvedbe komasacij. Idejna zasnova ureditve komasacijskega območja Vsebuje: — pregledni načrt komasacijskega območja; — zasnovo ureditve celotnega komasacijskega območja (predvidene melioracije, izgradnja cestnega omrežja, poti, prekopov in drugih objektov, ki bodo Potrebni na komasacijskem območju). Finančni načrt izvedbe komasacije vsebuje predlog Porazdelitve stroškov komasacije med SR Slovenijo, občino, na katere območju se izvaja komasacija, in med komasacijskimi udeleženci. II. ODLOČBA O UVEDBI KOMASACIJSKEGA POSTOPKA 2. Odločba o uvedbi komasacijskega postopka določa opis meja komasacijskega območja z navedbo Zemljišč, ki spadajo v komasacijski sklad z označbo Parcelnih številk, katastrskih občin in površine za vsako posamezno zemliišče (77. člen zakona). Z odločbo Iz prejšnjega odstavka se odredi tudi na-*in razgrnitve idejne zasnove komasacije ter pozove komasacijske udeležence in druge, ki imajo v tem postopku kakšen na zakon oprt pravni interes, kot so npr. vodne skupnosti, cestne skupnosti ipd., da dajo morebitne pripombe in predloge k idejni' zasnovi komasacije najkasneje v 15. dneh po preteku roka določenega za razgrnitev idejne zasnove. 3. Geodetska dela v zvezi s komasacijo kmetijskih zemljišč opravi tista organizacija združenega dela, ustanovljena za zadeve geodetske službe, ki jo določi občinska skupščina izmed teh organizacij združenega dela na podlagi zbranih ponudb za izvršitev geodetskih del; pred odločitvijo si preskrbi mnenje kmetijske zemljiške skupnosti in odbora komasacijskih udeležencev (79. člen zakona). 4. Občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo, vroči odločbo o uvedbi komasacijskega postopka vsem komasacijskim udeležencem in jo objavi v občinskem uradnem glasilu. Ko postane ta odločba dokončna, jo pošlje zemljiškoknjižnemu sodišču, pri katerem so vpisana zemljišča, ki spadajo v komasacijski sklad, zaradi izvajanja 76. člena zakona. III. ELABORAT O OBSTOJEČEM ZEMLJIŠKEM STANJU 5. Ko postane odločba o uvedbi kdmasacijskega postopka dokončna se sestavi elaborat o obstoječem zemljiškem stanju. Ta elaborat obsega: — pregledni načrt komasacijskega območja z izvlečki zorni j iško-katastrskih načrtov; — podroben seznam vseh zemljišč, ki spadajo v komasacijski sklad, z navedbo lastnikov oziroma imetnikov pravice uporabe njihovega prebivališča oziroma sedeža, številko posestnega lista in zemljiškoknjižnega vložka, vrste rabe, katastrskega razreda, površine, katastrskega dohodka, služnosti ter drugih obremenitev in omejitev, ki so pri posameznih zemljiščih vpisane v zemljiški knjigi. \ IV. ELABORAT O CENITVI 6. Hkrati z elaboratom o obstoječem zemljiškem stanju se izdela elaborat o cenitvi. Ta vsebuje vrednost nepremičnin, ki sestavljajo komasacijski sklad ter vseh dolgoletnih nasadov in naprav na teh nepremičninah. 7. Elaborat o cenitvi se izdela tako. da se razvrstijo zemljišča v posamezne vrednostne razrede, pri čemer se upošteva glede zemljišč le njihova kvaliteta. Odbor komasacijskih udeležencev določi predstavnika, ki sodeluje pri izdelavi elaborata o cenitvi. Elaborat o cenitvi zemljišč se mora pred javno razgrnitvijo predložiti v mnenje odboru iz prejšnjega odstavka. V. RAZGRNITEV ELABORATA O OBSTOJEČEM ZEMLJIŠKEM STANJU IN ELABORATA O CENITVI 8. Elaborat o obstoječem zemljiškem stanju in elaborat o cenitvi razgrne pristojni občinski geodetski organ na sedežih tistih krajevnih skupnosti, ki jih zajema komasacija. 9. Glede načina razgrnitve elaboratov iz prejšnje točke tega navodila, soglasja komasacijskih udeležen- • cev z razgrnjenimi podatki, reševanja ugovorov in pritožb se smiselno uporabljajo določbe 21. in 22. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16-141/74). VI. NOVA RAZDELITEV ZEMLJIŠČ 10. Po rešitvi ugovorov in pritožb zoper razgrnjene podatke v elaboratu o obstoječem zemljiškem stanju in v elaboratu o cenitvi oziroma po preteku rokov za ugovore in pritožbe, se izdela načrt o novi razdelitvi zemljišč, ki so v komasacijskem skladu, in o celotni ureditvi komasacijskega območja. 11. Občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, razgrne načrt o novi razdelitvi zemljišč in spre- . jema v roku iz drugega odstavka 81. člena zakona pripombe in predloge k temu načrtu. Pripombe in predloge k načrtu iz prejšnjega odstavka dajo lahko komasacijski udeleženci, njihov odbor, krajevne skupnosti na komasacijskem območju, kmetijska zemljiška skupnost, območna ali širša vodna skupnost, organi in organizacije za promet in var- , stvo okolja ter drugi, ki izkažejo upravičen interes na ureditev komasacijskega območja. Odbor komasacijskih udeležencev obravnava dane pripombe in predloge in jih obenem s spremenjenim oziroma dopolnjenim načrtom o novi razdelitvi zemljišč predloži organu iz prvega odstavka te točke, ki odloči o njih z odločbo o novi razdelitvi zemljišč. 12. Odločba o novi razdelitvi zemljišč, ki jo izda občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, vsebuje poleg splošnih sestavin upravne odločbe še: — katera zemljišča je posamezen komasacijski udeleženec vložil v komasacijski sklad in njihovo vrednost; — katera zemljišča se posameznemu komasacijskemu udeležencu dodelijo in njihova vrednost; — morebitno razliko v vrednosti zemljišč, ki jo mora posamezni komasacijski udeleženec vplačati oziroma se mu mora izplačati ter rok vplačila oziroma izplačila; — služnosti, druga bremena in lastninske omejitve, ki ostanejo, se odpravijo, prenesejo ali na novo ustanovijo; — določbe o dolgoletnih nasadih in napravah na zemljiščih, ki ostanejo dosedanjemu lastniku oziroma uporabniku ali ki jih prevzame novi lastnik ali uporabnik, njihovo vrednost in rok njihovega plačila; — določbe o stroških v zvezi s komasacijo, ki bremenijo posameznega komasacijskega udeleženca in roke plačila; — določbe o prevzemu zemljišč iz komasacijskega sklada; — določbe o tem, kdo je dolžan zgraditi poti, jarke in druge naprave ter roke in način izvedbe; — druge določbe, k'i so potrebne, da se izvede nova razdelitev zemljišč. Odločbi iz prvega odstavka te točke se priloži situacijski načrt nove ureditve komasacijskega območja. Odločba iz prvega odstavka te točke se vroči vsem komasacijskim udeležencem in objavi na način, določen v 4. točki tega navodila. VII. VII. VPISI V ZEMLJIŠKI KNJIGI 13. Po pravnomočnosti odločbe iz ’ 12. točke tega navodila pošlje občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču to odločbo zaradi vpisa v zemljiško knjigo. VIII. KONČNA DOLOČBA 14. To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 465-06/75-I/SA Ljubljana, dne 13. oktobra 1975. Republiški sekretar za urbanizem Boris Mikoš, dipl. inž. 1. r. Soglašam: Namestnik republiškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Karmelo Budihna, dipl. inž. 1. r. 1230. Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, časopisno in grafično podjetje Delo — TOZD časopisi, časopisno grafično podjetje Mariborski tisk — TOZD Večer in časopisno podjetje Ljubljanski dnevnik sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o uresničevanju otroškega varstva za otroke kolporterjev tiska na območju SR Slovenije 1. člen S tem samoupravnim sporazumom so ureja način izplačevanja denarnih pomoči (otroški dodatek, posebni dodatek k otroškemu dodatku, denarna pomoč za opremo novorojenega otroka^ otrokom kolporterjev tiska na območju SR Slovenije ter način združevanja sredstev za uresničitev programa otroškega varstva. 2. člen Kolporterji tiska v smislu tega -samoupravnega sporazuma so osebe, ki za provizijo prodajajo in raznašajo tisk naročniku na podlagi pogodbe, sklenjene s časopisnim podjetjem ali časopisnim zavodom oziroma s poslovno enoto časopisnega podjetja ali časopisnega zavoda ali na podlagi pogodbe sklenjene s kakšno drugo organizacijo, ki se ukvarja s prodajo tiska, pa jim je opravljanje koiporterske dejavnosti edini ali glavni poklic. 3. člen Otroci kolporterjev tiska imajo pravico do denarnih pomoči na podlagi zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) ih sklepov skupščine zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 10/75) o — dopolnitvi sklepa o pogojih in načinu uveljavljanja pravice do otroškega dodatka ter razlogih za prenehanje izplačevanja otroškega dodatka v letu 1974, — višini otroškega 'dodatka in dohodkovnih pogojih za leto 1975, —.denarni.pomoči za opremo novorojenega otroka v letu 1975. 4. člen Za zagotovitev pravice do denarnih pomoči in za uresničitev programa otroškega varstva prispevajo kolporterji tiska skupnostim otroškega varstva v občinah in zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije po veljavnih stopnjah prispevkov za otroško varstvo. 5. člen Prispevek za otroško varstvo se obračunava in plačuje od osnov in na način kot je določeno v pogodbi o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kolporterjev tiska v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 13/74). 6. člen * Pravico do denarnih pomoči in drugih oblik otroškega varstva kolporterji tiska uresničujejo, če izpolnjujejo obveznosti po tem samoupravnem sporazumu. 7. člen Ta samoupravni sporazum velja od 1. januarja 1975 dalje in se objavi v Uradnem listu SRS. St 193-11/75 Ljubljana, dne 8. avgusta 1975. Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije Predsednik skpuščine Marjeta Potrč 1. r. CGP Delo — TOZD časopisi Predsednik delavskega sveta Feri Ferdin 1. r. ČGP Ljubljanski dnevnik Predsednik delavskega sveta Janez Čuček 1. r. ČGP Mariborski tisk — TOZD Večer Glavni urednik in direktor Dragan Flisar 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1231. Na podlagi 13. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-12/ 72), 24. in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 9. oktobra 1975( na 14. seji zbora občin dne 9. oktobra 1975 in na 14. seji družbenopolitičnega zbora dne 9. oktobra 1975 sprejela ODLOK o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju ljubljanskih občin I. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki obsega delno nadomestitev stanarine, gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini, premiranje namenskega varčevanja in pogoje za Pridobitev stanovanjske pravice v najemnem stanovanju, grajenem z delno pomočjo solidarnostnih stanovanjskih sredstev. 2. člen Družbeno pomoč daje' samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana v skladu z določili zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gsopodarstvu in po do-'očilih tega odloka ^z sredstev za družbeno pomoč, ki Hh samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane združujejo pri samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljarta. 3. člen Družbena pomoč se: — uporablja za gradnjo najemnih stanovanj \s družbeni lastnini, — dodeljuje nosilcem stanovanjske pravice za delno nadomestitev stanarine, — dodeljuje občanom, ki gradijo ali kupujejo etažno stanovanje ali družinsko stanovanjsko hišo, za premiranje namenskih varčevalnih vlog pri poslovni banki. 4. člen Družbena pomoč je namenjena tistim občanom, katerih dohodki na posameznega člana gospodinjstva ne presegajo višine dohodkov, določene s tem odlokom in ki kupujejo ali uporabljajo stanovanjsko hišo oziroma stanovanje, ki glede na število članov gospodinjstva ter površine in opremljenosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja ustreza merilom po tem odloku. II. POMOČ ČLANOM ZA DELNO NADOMESTITEV STANARINE 5. člen Delna nadomestitev stanarine je različna in odvisna od premoženjskega stanja nosilca 'stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva, od velikosti stanovanja, števila članov gospodinjstva in od opremljenosti stanovanja. Pravico do delne nadomestitve imajo nosilci stanovanjske pravice ne glede, ali uporabljajo stanovanje v družbeni lastnini ali v lasti občanov, če izpolnjujejo pogoje po določbah tega odloka. . Pravica do delne nadomestitve stanarine pripada nosilcu stanovanjske pravice. Delna nadomestitev stanarine znaša lahko največ do 80 °/o stanarine. 6. člen Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti nosilci stanovanjske pravice, katerih gospodinjstva uporabljajo stanovanje, ki po površini ne presega naslednjega normativa: Število Članov gospodinjstva Površinski normativ v m* 1 2 3 4 do 28 do 42 do 57 do 08 in na vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva dd 10 m2. Za nefunkcionalna stanovanja, ki so bila zgrajena do leta 1920, se lahko normativ površine poveča do 30 °/o. 7. člen Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če uporablja stanovanje, ki je po veljavnem točkovalnem sistemu ocenjeno do 130 točk, razen če ne sklene drugače skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. 8. člen Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če je višina letnega dohodka gospodinjstva glede na število članov gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti v naslednji tabeli izdatkov za stanarine (glej priloženo tabelo). 9. člen Znosna letna stanarina, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan plačati, se izračuna tako, da se letni dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v priloženi tabeli in se deli s 100. Delna nadomestitev stanarine predstavlja razliko med dejansko stanarino, ki jo plačuje nosilec stanovanjske pravice in znosno stanarino, izračunano na podlagi 9. člena. 10. člen Ne glede na določbe 6., 7. in 8. člena tega odloka, delna nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice v teh primerih: — če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanje v podnajem, — če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne prostore, — če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja, —■ če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik počitniške hišice, — če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik avtomobila. ■ Določilo o avtomobilu ne velja za invalide, katerim je vozilo nujno potrebno iz zdravstvenih razlogov. 11. čleri Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevo, ki jo vloži pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine, na katere območju stanuje. Zahtevo mora vložiti vsako leto do 31. 1. za tekoče leto, oziroma v 30 drieh po preselitvi v drugo stanovanje. Zahtevku je treba priložiti: — potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto na enotnem obrazcu, — potrdilo o številu članov gospodinjstva, — veljavno stanovanjsko pogodbo, — zapisnik o ocenitvi stanovanja, — izjavo nosilca stanovanjske pravice, da stanovanje ne daje v podnajem, da stanovanje ali dela stanovanja noben član gospodinjstva ne uporablja za poslovne prostore, da noben član gospodinjstva ni lastnik počitniške hiše in da noben član gospodinjstva ni lastnik avtomobila. Višina letnih dohodkov nosilca stanovanjske pravice in njegovih gospodinjskih članov se izkaže s potrdilom organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, družbenopolitične skupnosti in državnega organa, družebnopolitične in druge organizacije, oziroma skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji o osebnem dohodku nosilca stanovanjske pravice oziroma članov njegovega gospodinjstva ter s pismeno izjavo nosilca stanovanjske pravice o drugih dohodkih, ustvarjenih v preteklem koledarskem letu. Število članov gospodinjstva izkaže nosilec stanovanjske pravice s potrdilom iz registra prebivalstva. Velikost in opremljenost stanovanja ter višino stanarine izkaže nosilec stanovanjske pravice s stanovanjsko pogodbo. 12. člen Organ samoupravne, stanovanjske skupnosti pristojne občine, pri kateri je bil zahtevek 'dožen, mora o zahtevi o delni nadomestitvi stanarine odločiti v roku 30 dni od vložitve zahtevka. Pritožbo zoper odločbo organa samoupravne stanovanjske skupnosti lahko vložijo nosilci stanovanjske pravice v roku 15 dni po prejemu odločbe na izvršilni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti pristojne občine. Pritožba se vloži pri organu, ki je odločbo izdal. Delna nadomestitev za stanarino se obravnava za dobo enega leta, šteto od prvega dneva v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva. 13. člen Način izplačevanja dnine nadomestitve stanarine določi samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana s splošnim aktom. Najmanjši znesek, do katerega se delna nadomestitev stanarine še izplačuje, je 30 dinarjev mesečno. Svet pristojne krajevne skupnosti daje soglasje na listo upravičencev do subvencije. Lista upravičencev do subvencije se javno objavi na oglasni deski občin, kjer upravičenec stanuje. III. GRADNJA NAJEMNIH STANOVANJ IN POGOJI ZA ODDAJANJE V UPORABO STANOVANJ, ZGRAJENIH S POMOČJO SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA 14. člen Z namenom, da se pospeši gradnja najemnih Stanovanj in zagotovi reševanje stanovanjskih vprašanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin in starih ljudi, sodelujejo samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljane z denarnimi sredstvi pri graditvi najemnih stanovanj. Pogoje za pridobitev in odplačilo posojila za gradnjo najemnih, stanovanj določa. samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana s splošnim aktom. 15. člen Za stanovanja, katera so grajena s pomočjo sredstev samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, izdaja dodelitvene odločbe samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana na podlagi prednostne liste druži-rtam z nižjimi dohodki, če izpolnjujejo tele pogoj e: — da prosilec za stanovanje nima stanovanja in ima stalno prebivališče na območju ljubljanskih občin najmanj 5 let, — da skupni dohodek prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presega na člana gospodinjstva mesečno 60 0/o poprečnega neto OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, — da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — da TOZD poda pozitivno oceno o reševanju stanovanjskega problema prosilcev iz sredstev družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. 16. člen Ne glede na določila iz druge alinee prvega odstavka 15. člena tega odloka se stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu oddajo lahko tudi: — mladim družinam za dobo do 6 let, — upokojencem za nedoločen čas, če del sredstev prispeva Republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, — ostarelim in bolnim občanom, ki s° sicer nosilci stanovanjske pravice, če želijo zamenjati stanovanje iz zdravstvenih razlogov. 17. člen Mlada družina lahko pridobi stanovanje za določen čas, če izpolnjuje poleg pogojev iz 15. in 16. člena odloka še naslednje pogoje: — da namensko vapčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše, — da organizacija, pri kateri je prosilec zaposlen, jamči, da bo skupno z delavcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 6 let. Za mlado družino v smislu določil tega odloka se štejeta zakonca: — če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve Prošnje za stanovanje ni preteklo 6 let, ✓ — če skupaj delovna doba zakoncev od dneva sklenitve zakonske zveze ne presega 7 let, — če nobeden od zakoncev ni starejši od 30 let. 18. člen Glede na število članov gospodinjstva lahko pridobijo občani z nižjimi dohodki stanovanje po nasled-bjem normativu: — za eno osebo do 28 m* — za dve osebi do 42 ms — za tri osebe do 57 ma — za štiri osebe do 66 m!. 19. člen Prednostno listo za pridobitev najemnega stano-Vanja sestavi samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana na podlagi kriterijev in meril, ki jih določa ta odlok in splošni akt samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. Tako sestavljeno prednostno listo potrdi skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana po predhodni odobritvi na skupščinah samoupravnih stanovanjski!) skupnosti občin Ljubljane. Odobrena prednostna lista se javno objavi. 20. člen Mlade družine in upokojenci, ki izpolnjujejo pogoje iz 17. člena tega odloka, lahko pridobijo stanovanje po naslednjem normativu: -- garsonjero do 28 m* — enosobno stanovanje do 42 m*. 21. člen Natančnejše pogoje in merila o delitvi najemnih stanovanj, zgrajenih s pomočjo sredstev samoupravne stanovanjske skupnosti, določa posebni pravilnik, ki ga sprejme skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. IV. PREMIRANJE NAMENSKEGA VARČEVANJA 22. člen Z namenom, da se vzpodbudi stanovanjsko varčevanje za nakup stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, lahko samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana prizna iz svojih sredstev občanom, ki namensko varčujejo pri poslovni banki, premijo na privarčevana sredstva. 23. člen Natančnejše pogoje in merila za pridobitev premije predpiše samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana s svojim splošnim aktom v skladu z 19. in 20. členom zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Vloge za pridobitev premije obravnavajo in potrjujejo po enotnih kriterijih pravilnika o premiranju namenskega varčevanja samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane. V. PREHODNE DOLOČBE 24. člen Zaradi povišanja stanarin od 1. maja 1975 dalje odobrava samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana pomoč občanom za delno nadomestitev stanarine v letu 1975 le za obdobje od 1. maja do 31. decembra 1975. VI. KONČNI DOLOČBI 25. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu ljubljanskih občin, ki ga je sprejela Skupščina mesta Ljubljane na 43. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. decembra 1972 (Uradni list SRS, št. 53/72). 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 942/preds.-75 Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. Tabela za ugotavljanje znosnih izdatkov za stanarine v Vo od letnih dohodkov posameznih tipov gospodinjstev za leto 1975 Dohodkovni razred Število članov v gospodinjstvu St. Detni dohodek 1 2 3 4 5 6 7 8 din •/• znosnih izdatkov za stanarine 1 do 4.199 2 4.200 do 8.399 3 8.400 do 12.599 2,5 t 4 12.600 do 16.799 5,0 0,8 5 16.800 do 20.999 6,8 0,2 6 21.000 do 25.199 8,2 4,1 1,6 7 25.200 do 29.399 9,3 5,3 2,8 0,9 8 29.400 do 33.599 10,3 6,3 3,8 1,8 0,5 9 33.600 do 37.799 11,2 7,2 4,7 2.7 1.3 0,2 10 37.800 do 41.999 12,0 8,0 5,5 3,5 2,1 0,9 11 42.000 do 46.199 12,7 8,7 6,2 4,2 2.8 1,6 0,7 12 46.200 do 50.399 13,3 9,3 6,8 4,9 3,5 2,3 1,3 0,5 13 50.400 do 54.599 13,9 9,9 7,4 5,'5 4,1 2,9 1,9 1.1 14 54.600 do 58.799 14,5 10,5 8,0 6,1 4,6 3.5 2,5 l,1? 15 58.800 do 62.999 15,0 11,0 8,5 6,6 5.1 4,0 3,0 2,2 16 63.000 do 67.199 15,5 11,5 9,0 7,1 5.6 4.5 3,5 2,7 17 67.200 do 71.399 15,9 11,9 9,4 7,5 6,0 4,9 3,9 3,1 18 71.400 do 75.599 16,3 12,3 9,8 7,9 6,4 5,3 4,3 3,5 19 75.600 do 79.799 16,7 12,7 10,2 8,3 6,8 5,7 ,4,7 3,9 20 79.800 do 83.999 17,1 13,1 10,5 8,7 7,2 6,1 5,1 4,3 21 84 000 do 88.199 17,5 13,4 10,9 9,0 7,6 6,5 5.4 4,6 22 88.200 do 92,399 17,8 13,7 11.2 9.3 7.9 6.8 5,7 4,9 23 92.400 do 96.599 18.1 14,0 11,5 9.6 8,2 7,1 6,0 5,2 24 96.600 do 100.799 18,4 14,3 11,8 9.9 8,5 7,4 6,3 5,5 25 100 800 do 104.999 18,7 14,6 12,1 10,2 8.8 7,7 6.6 5,8 26 105.000 do 109.199 19.0 14,9 12,3 10.5 9.1 8,0 6,9 6.0 27 109.200 do 113.399 19,3 .15,2 12,6 10,8 9,4 8,3 7,2 6,3 28 113.400 do 117.599 19,6 15,5 12,9 11,0 9,7 8,5 7,4 6.6 29 117 600 do 121 799 19.9 15,7 13,2 11.3 9,9 8,7 7,7 6,9 30 121.800 do 125.999 20,1 15,9 13.4 11,5 10,1 8,9 7,9 7,1 1232. Na podlagi 26. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72), 24. in 125. člena statuta mesta Ljubljanč (Uradni list. SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 14 seji zbora občin dne 9. oktobra 1975, na 14, seji zbora združenega dela dne 9. oktobra 1975 in na 14, seji družbenopolitičnega zbora dne 9. oktobra 1975 sprejela ODLOK o načinu upravljanja s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu za udeležence narodnoosvobodilne vojne in načinu reševanja stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV 1. člen S tem odlokom se ureja način upravljanja s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, zbranimi na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence narodnoosvobodilne vojne (Uradni list SRS, št. 27/68) ter dodatnimi sredstvi, ki jih za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencem NOV prispeva samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana ter določajo kriteriji in merila za njihovo porabo ter način reševanja stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV. 2. člen Sredstva posebnega računa samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu za udeležence NOV so: a) -r- anuitete iz posojil, odobrenih iz sredstev, zbranih na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOV (Uradni list SRS, št. 27/68) — sredstva amortizacije, ki se stekajo iz naslova najemnih stanovanj, zgrajenih iz teh sredstev, b) — anuitete iz stanovanjskih. posojil RO ZZB NOV Slovenije, c) — namenska sredstva, ki jih na podlagi samoupravnega sporazuma ali neposredno prispevajo organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in interesne skupnosti, č) — dodatna sredstva ali stanovanja, ki jih prispeva samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana za uresničitev letnega programa reševanja stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV, katerega izdela in predloži komisija za stanovanjske zadeve borcev NOV pri odboru za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, d) — darila, volila in druga sredstva. , 3. člen Sredstva se uporabljajo za: — nakup najemnih stanovanj — dodeljevanje posojil za dograditev ali adaptacijo lastnih in družbenih stanovartj — dodeljevanje posojil za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše. 4. člen Pravico do reševanja stanovanjskega vprašanja imajo borci udeleženci NOV. ki stalno prebivajo na območju ljubljanskih občin in so aktivni udeleženci NOV s priznano posebno dobo v dvojnem trajanju najmanj od 1. 1. 1945—15. 5. 1945, vdove in starši padlih in po vojni umrlih borcev NOV, vojaški vojni invalidi, otroci padlih in po vojni umrlih borcev NOV ter vojaških vojnih invalidov v primeru, če so nesposobni za pridobitno delo. Določbe prvega odstavka tega člena ne veljajo za borce, udeležence NOV, katerih stanovanjsko vprašanje je bilo do uveljavitve tega odloka že rešeno z dodelitvijo ustreznega stanovanja ali s posojilom za graditev ali adaptacijo stanovanjske hiše, ne glede na to, kdo je pri reševanju njihovega stanovanjskega vprašanja sodeloval, razen udeležencev NOV, ki so zaradi starosti ali bolezni upravičeni do zamenjave stanovanja. Izjemoma lahko komisija iz 8. člena rešuje tudi posamezne kritične in upravičene stanovanjske primere drugih udeležencev NOV. 5. člen Pri sestavljanju liste upravičencev za dodelitev najemnega stanovanja in določanju višine posojila je treba upoštevati zlasti: — čas udeležbe v revolucionarnem delu pred vojno in udeležbe v NOV, — stopnjo invalidnosti, če je predlagatelj VVI, — da predlagatelj nima stanovanja in je v podnajemniškem ali sostanovalskem razmerju, — higiensko neustreznost stanovanja, — zdravstveno stanje predlagatelja in ožjih družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, — prezasedenost stanovanja, upoštevajoč število ožjih družinskih članov, ki jih predlagatelj vzdržuje, — premoženjske razmere predlagatelja in njegove družine, — čas stalnega bivanja na območiu liublianskih občin. 6. člen Pri reševanju predlogov je treba upoštevati število ožjih družinskih članov, ki jih predlagatelj vzdržuje , ter naslednje normative o velikosti stanovanjskih enot: — za eno osebo do 28 m* — za dve osebi do 42 m2 — za tri osebe do 57 m2 — za štiri osebe do 66 m2 — in za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva še do 10 m2. 7. člen Predlagatelji posojila lahko pridobijo namensko posojilo v naslednjih zneskih: — za adaptacijo ali rekonstrukcijo stanovanja ali stanovanjskega objekta na podlagi ustreznega gradbenega dovoljenja ali soglasja in predračunske vrednosti del do 100.000 din. — za dograditev stanovanjske hiše pod pogojem, da ima predlagatelj hišo že zgrajeno do III. gradbene faze do 150.000 din; predlagatelj, ki gradi stanovanj-' sko hišo s posojili, lahko pridobi namensko posojilo če skupna vsota vseh posojil ne presega 60 »/o vrednosti pripadajočega stanovanja iz 6. člena, ne upoštevajoč posojilo banke na podlagi varčevalne pogodbe, — za nakup etažnega stanovanja največ do 150.000 din. Predlagatelj, ki stanuje v družbenem stanovanju in dobi namensko posojilo za dograditev stanovanja, stanovanjske hiše ali nakup etažnega stanovanja, je dolžan v dogovorjenem roku izprazniti stanovanje, ki ga zaseda in ga dati na razpolago komisiji za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV pri odboru za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. Zneski za adaptacijo in rekonstrukcijo stanovanja, dograditev stanovanjske hiše in za nakup etažnega stanovanja se lahko vsakoletno zvišajo in sicer za letno stopnjo povečanja stroškov stanovanjske gradnje kolikor obstajajo finančne možnosti zvišanja sredstev osebnega računa samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu za udeležence NOV. Odplačilna doba ne more biti daljša od 25 let, obrestna mera pa je 2%>. 1 8. člen S sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu za udeležence NOV po tem odloku upravlja komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV pri odboru za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. Komisija je pri svojem delu samostojna in opravlja zlasti tele naloge: — odloča s sklepom o predlogih občinskih komisij za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV pri odborih za družbeno pomoč samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane — sestavlja listo upravičencev za dodelitev najemnih stanovanj in pridobitev posojil, upoštevajoč pogoje 5. člena tega odloka. Delo komisije je javno. Komisija objavi v občinskih glasilih SZDL Ijsto upravičencev za dodelitev najemnega stanovanja in pridobitev posojila. 9. člen Predlagatelji za dodelitev najemnega stanovanja in pridobitev posojila vlagajo predloge prek, krajevnih organizacij ZB NOV in VVI na pristojne občinske odbore ZZB NOV, ki jih dopolnjene s svojim mnenjem posredujejo komisiji za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV pri odboru za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti pristojne ljubljanske občine. Po proučitvi predloga izda komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV pri odboru za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti občine zavrnili sklep ali priporočilo komisiji za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV pri odboru za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana za ugoditev predlagateljevi vlogi. Za pozitivno ali negativno odločitev je pristojna komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV pri odboru za družbeno pomoč samou-pravrie stanovanjske skupnosti Ljubljana. 10. člen Zoper zavrnilni sklep komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV pri odboru za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti občine ima predlagatelj pravico ugovora na odbor za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti občine. Zoper sklep komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV pri odboru za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana pa ima predlagatelj pravico pritožbe na izvršilni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, čigar odločitev je dokončna. 11. člen Ce komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV pri odboru za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana naknadno ugotovi, da predlagatelj za dodelitev najemnega stanovanja ali pridobitev posojila ni izpolnjeval pogojev za dodelitev stanovanja ali pridobitev posojila, ali da posojilo nenamensko koristi, ali ne da na razpolago dosedanjega stanovanja, predlaga razveljavitev odločbe o dodelitvi najemnega stanovanja ali razveljavitev pogodbe o najemu posojila z zahtevkom za vrnitev posojila s pripadajočimi obrestmi. 12. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o načinu upravljanja s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada za udeležence NOV (Uradni list SRS, št. 39/73). 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 943/preds.-75 Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1233. Na podlagi 24. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št 22/73) ter 20. in 124. člena statuta mesta Ljubljane je Skupščina m_>sta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 9. oktobra 1975 in na 14. seji zbora občin dne 9. oktobra 1975 sprejela ODLOK o okvirnem poslovnem času v trgovini na drobno I. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določa okvirni poslovni čas za poslovne enote in prodajna mesta v sestavi temeljnih in drugih organizacij združenega dela trgovinske dejavnosti, ki opravljajo prodajo na drobno na območju ljubljanskih občin. Temeljne in druge organizacije združenega dela določijo v okviru določil tega odloka poslovni čas svo- jih poslovnih enot in prodajnih mest, pri čemer so dolžne upoštevati potrebe potrošnikov, turizma in načela dobrega gospodarjenja. V primerih, ki jih določa ta odlok, se lahko določi poslovni čas poslovnih enot in prodajnih mest s samoupravnimi sporazumi med temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela ter občinsko in mestno konferenco svetov potrošnikov, z upoštevanjem predloga svetov potrošnikov pri krajevnih skupnostih. 2. člen Ta odlok zajema poslovne enote in prodajna mesta, ki prodajajo: — živila, tehnično in drugo industrijsko blago, — reprodukcijski material, — tobak in tobačne izdelke, poštne in druge taksne vrednote (trafike), — nafto in naftne derivate (bencinski servisi), — kurivo in gradbeni material, — knjige, papir, šolske in pisarniške potrebščine (knjigarne), — cvetje (cvetličarne), — blago na žvilskih trgih. 3. člen Poslovne enote In prodajna mesta poslujejo: 1. najmanj 7 ur dnevno vse delovne dni v tednu in sicer: — v dopoldanskem neprekinjenem poslovnem času vse delovne dni v tednu, — v deljenem poslovnem času vse delovne dni v tednu razen sobote, 2. najmanj 12 ur dnevno v neprekinjenem celodnevnem poslovnem času vse delovne dni v tednu, 3. najmanj 8 ur dnevno na živilskih trgih vse delovne dni v tednu. Razpored poslovnega časa mora biti razviden na vhodnih vratih poslovnih enot in prodajnih mest. 4. člen Zaradi poslovnih interesov lahko poslovne enote in prodajna mesta poslujejo tudi v daljšem poslovnem času, kot ga določa ta odlok in sicer vse dni v tednu vključujoč tudi nedelje. ' • Zaradi zagotovitve potreb potrošnikov in turizma morajo na območju mesta poslovati: % — v nedeljo dopoldne vsaj tri poslovne enote, ki prodajajo živila, najmanj 4 ure, — v večernih urah vse delovne dni v tednu vsaj ena poslovna enota, ki prodaja živila, najmanj do 22. ure. Poslovni čas in poslovne enote, ki bodo poslovale ob nedeljah dopoldne in v večernih urah vse delovne dni v tednu, določijo temeljne in druge organizacije združenega dela in mestna konferenca svetov potrošnikov s samoupravnim sporazumom, ki mora biti sklenjen v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka. Ce samoupravni sporazum ne bi bil sklenjen v roku določenem v prejšnjem odstavku, je pooblaščen Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, da določi poslovni čas in poslovne enote, ki bodo poslovale ob nedeljah dopoldne in v večernih urah vse delovne dni v tednu po predhodnem zaslišanju organov in organizacij navedenih v 3. .odstavku tega člena. 5. člen Občinski upravni organ pristojen za gospodarstvo , lahko v izjemnih primerih dovoli posameznim poslovnim enotam, da začasno poslujejo v drugačnem poslovnem času, kot je določeno s tem odlokom, če so za to opravičljivi razlogi (adaptacija trgovin in podobno). v. 6. člen Določila tega odloka se ne uporaoijajo za poslovne enote in prodajna mesta v gledališčih, kinematografih, koncertnih dvoranah, bolnišnicah, stadionih in podobnih objektih. 7. člen Poslovne enote in prodajna mesta lahko ob sobotah poslujejo v drugačnem poslovnem času. V tem primeru morajo temeljne in druge orga-, nizacije združenega dela skleniti s pristojno občinsko konferenco svetov potrošnikov samoupravni sporazum. S samoupravnim sporazumom se določijo poslovne enote in prodajna mesta, ki bodo ob sobotah imele drugačen poslovni čas, ter začetek in konec poslovnega časa. Pri določanju poslovnih enot mestnega in širšega oskrbovalnega pomena in njihovega sobotnega poslovnega časa morajo podpisniki samoupravnih sporazumov upoštevati stališča mestne konference svetov potrošnikov. 8. člen Za poslovne enote in prodajna mesta, ki bodo poslovale ob sobotah popoldne, nedeljah in večernih urah, lahko pristojni samoupravni organ temeljne in druge organizacije združenega dela določi v enem delovnem dnevu v tednu krajši poslovni čas, kot je določen s 3. členom tega odloka. 9. člen Pregled poslovnega časa in poslovnih enot, ki bodo poslovale ob sobotah popoldne, ob nedeljah in ob večernih urah, mora biti napisan na vhodnih vratih vseh poslovnih enot, ki prodajajo živila. Na enak način se obveščajo potrošniki o poslovanju poslovnih enot med državnimi prazniki. II. II. POSLOVNI CAS 10. člen Poslovne enote oziroma prodajna mesta temeljnih in drugih organizacii združenega dela poslujejo po določbah svojih samoift)ravnih aktov in v skladu s tem odlokom v naslednjem časovnem razdobju: 1. poslovne enote z dopoldanskim neprekinjenim Poslovnim časom vse delovne dni v tednu med 5.30 in 16. uro; 2. poslovne enote z deljenim poslovnim časom od Ponedeljka do petka med 5.30 in 18. uro, v soboto med 6. in 14. uro; 3. poslovne enote s celodnevnim neprekinjenim Poslovnim časom poslujejo vse delovne dni v tednu in sicer: — poslovne enote ki prodajajo živila, tehnično, industrijsko in reprodukcijsko blago med 5.30 in 20. uro, — prodajalne tobaka, tobačnih izdelkov ter poštnih in taksnih vrednotnic (trafike) med 5.30 in 23. uro, — prodajalne nafte in naftnih derivatov (bencinski servisi) med 6. in 20. uro. Po en bencinski servis na vsaki vpadnici v mesto pa posluje vse dni v tednu, vključno ob državnih praznikih od 0 do 24. ure, — poslovne enote in prodajna mesta s kurivom in gradbenim materialom med 6. in 20. uro, — prodajalne knjig, papirja, šolskih in pisarniških ootrebščin (knjigarne) med 6. in 20. uro, — cvetličarne med 6. in 20. uro. 11. člen Živilski trgi in poslovne enote ter prodajna mesta, ki so v zaprtem in odprtem prostoru živilskega trga, poslujejo od ponedeljka do sobote med 5. in 17. uro, ob nedeljah pa odprti del trga med 6. in 13. uro. upoštevajoč določila odloka o potrditvi tržnega reda na živilskih trgih v Ljubljani. 12. člen Poslovne enote in prodajna mesta, ki prodajajo alkoholne pijače, lahko poslujejo pred 7. uro zjutraj le, če podpišejo samoupravni sporazum o omejitvi točenja alkoholnih pijač in se s tem obvežejo, da med 4. in 7. uro zjutraj ne bodo prodajale in točile alkoholnih pijač. III. POSLOVNI C AS OB DRŽAVNIH PRAZNIKIH 13. člen Kadar sta dva zaporedna dneva dela prosta, so poslovne enote in prodajalne mesta lahko zaprte. Kadar so trije zaporedni dnevi dela prosti, so poslovne enote in prodajna mesta prva dva dneva lahko zaprta, tretji dan pa poslujejo od 8. do 11. ure posamezne poslovne enote in prodajna mesta, ki jih določijo temeljne in druge organizacije združenega dela s sodelovanjem mestne konference svetov1 potrošnikov. Ne glede na določila tega dogovora poslujejo vse poslovne enote in prodajna mesta na zadnji delovni dan pred novoletnimi prazniki najmanj dox16. ure. Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena posluje ob nedeljah in državnih praznikih po en bencinski servis na vsaki vpadnici v mesto od 6. do 20. ure in po en bencinski servis na vsaki vpadnici v mesto od 0 do 24. ure. . Živilski trgi so oh praznikih-zaprti. IV. KONČNE DOLOČBE 14. člen Dokler temeljne in druge organizacije združenega dela ter občinske in mestna konferenca svetov potrošnikov, ne sprejmejo samoupravnih sporazumov po 4. in 7. členu tega odloka, poslujejo poslovne enote in prodajna mesta po odredbi o določitvi minimalnega poslovnega časa v trgovini na drobno na območju mesta Ljubljane (Glasnik, št. 32/65). Samoupravni sporazumi po 4. in 7. členu tega odloka se sprejmejo v dveh mesecih od dneva veljavnosti tega odloka in jih morajo podpisniki dostaviti upravnemu organu Skupščine mesta* Ljubljane, pristojnemu za gospodarstvo. 15. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ■uskladijo poslovni čas svojih poslovnih enot in prodajnih mest s tem dogovorom in s samoupravnimi sporazumi, ki bodo sklenjeni po 4. in 7. členu tega dogovora, v svojih samoupravnih aktih, najkasneje v dveh mesecih od dneva, ko začne veljati ta odlok, oziroma ko bodo sprejeti samoupravni sporazumi. 16. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela, ki določijo delovni čas v nasprotju z določbami tega odloka, se kaznujejo »a osnovi 73. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73) z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 dinarjev. Z denarno kaznijo do 5000 dinarjev'se kaznuje tudi odgovorna oseba temeljne ali druge organizacije združenega dela, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena. 17. člen v Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 953/preds.-75 Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r: 1234. Na podlagi 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73) in 45. ter 124. člena, statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 9. oktobra 1975 in na 14. seji zbora občin dne 9. oktobra 1975 sprejela ODLOK o ustanovitvi in nalogah mestne komunalne inšpekcije za območje Ljubljane I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Pri upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane se ustanovi mestna komunalna inšpekcija kot inšpektorat za komunalno inšpekcijo. 2. člen Inšpektorat za komunalno inšpekcijo opravlja zadeve iz svoje pristojnosti na podlagi tega odloka in drugih predpisov javnega komunalnega reda Skupščine mesta Ljubljane na območju ljubljanskih občin. II. II. ORGANIZACIJA 3. člen Neposredne naloge nadzorstva Iz pristojnosti inšpektorata za mestno komunalno inšpekcijo opravljajo komunalni inšpektorji in komunalni stražarji. 4. člen Komunalni inšpektorji morajo imeti najmanj srednjo šolsko izobrazbo in dve leti delovnih izkušenj na področju upravnokomunalnih zadev in strokovni izpit. Komunalni stražarji morajo imeti vsaj osemletko in morajo opraviti preizkušnjo znanja po programu, ki ga potrdi izvršni svet skupščine mesta in predlog uprave za Inšpekcijske službe. 5. člen Komunalni stražarji imajo pri opravljanju svoje službe posebno uniformo, ki jo predpiše Izvršni 'svet Skupščine mesta Ljubljane. 6. člen Komunalni inšpektorji in komunalni stražarji imajo posebno legitimacijo, ki jih pooblašča opravljati nadzor. III. PRISTOJNOSTI 7. člen Inšpektorat za komunalno inšpekcijo nadzoruje izvajanje predpisov mestne skupščine in njenih organov, ki se nanašajo na zunanji videz mesta v zvezi z rednim vzdrževanjem objektov in naprav, okolice zgradb in zelenih površin, snažnost javnih zelenih, prometnih in ostalih mestnih površin, parkiranje vozil na javnih površinah in na nedovoljeno črpanje kamenja, mivke, peska in gramoza. Nadzor komunalnih inšpektorjev se nanaša predvsem na: — vzdrževanje, zunanjosti objektov, naprav in okolice zgradb, vidnih z javnih prometnih površin (pločnik), — vzdrževanje javne snažnosti, — odlaganje in odvažanje smeti in odpadkov, — urejanje, vzdrževanje in varstvo zelenih površin ter pokopališč, — ravnanje s plodno zemljo pri gradbenih delih; — napise, svetlobne reklame ter razsvetljavo izložb, — plakatiranje in — označevanje imen ulic, cest, trgov, naselij, zgradb. Nadzor komunalnih stražarjev pa se nanaša predvsem na: — onesnaževanje javnih prometnih in zelenih površin, y — parkiranje vozil na javnih površinah, — nedovoljeno črpanje kamenja, mivke, peska in gramoza, — izobešanje zastav in — izvajanje zimske službe na hodnikih (pločnikih), — nadzor nad črnimi odlagališči odpadkov in smeti. ■ t v IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI 8. člen Pri opravljanju inšpekcijskih dejanj Imajo komunalni inšpektorji naslednje pravice in dolžnosti: 1. odrediti začasno ustavitev del, ki jih opravljajo občani ali organizacije združenega dela, če so ta dela v nasprotju s predpisanim redom; 2. odrediti začasne ukrepe za zagotovitev varnosti ljudi ali premoženja; 3. odrediti odpravo ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti; 4. odrediti občanom in organizacijam združenega dela ter pristojnim upravnim organom občinskih skupščin, da obvestijo inšpekcijo o odpravi pomanjkljivosti. Komunalni stražarji pa imajo naslednje pravice in dolžnosti: 1. legitimirati občane in izrekati mandatne kazni za ugotovljene prekrške, kadar so s predpisom o prekršku za to izrecno pooblaščeni; 2. odrediti odvoz osebnih vozil, parkiranih na nedovoljenem kraju; 3. poročati o ugotovljenih prekrških in prestopkih inšpektoratu zaradi nadaljnjih upravnih ukrepov, kadar je potrebno izdati ureditvene odločbe, sklepe za upravne izvršbe ter poslati predloge zaradi uvedbe postopkov o prekrških in naznaniti zaradi gospodarskih prestopkov oziroma kaznivih dejanj. V. POSTOPEK i 9. člen . Izvršitev ukrepov in dejanj, navedenih od 1. do 4. točke prvega odstavka 8. člena tega odloka, odredi komunalni inšpektor z odločbo v upravnem postopku. V odločbi, s katero se odreja ukrep oziroma določeno dejanje, mora biti naveden rok, v katerem se mora opraviti odrejeno dejanje. * Zoper odločbo je dopustna pritožba, ki ne zadrži izvršitve odrejenih ukrepov. 10. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, državni organi in posamezniki so dolžni komunalnim inšpektorjem in komunalnim stražarjem: — omogočiti nemoteno izvrševanje nadzorstva; — omogočiti vstop v poslovne prostore in objekte ter dostop do naprav, ki se nadzorujejo; — dati vsa potrebna pojasnila v zvezi z opravljanjem nadzora. VI. ZAVAROVANJE IZVRŠITVE ODREJENIH UKREPOV KOMUNALNEGA NADZORSTVA 11 11. člen V primerih, da zavezanec ne izvrši naloženega ukrepa, ali ga ne izvrši popolnoma ali v predpisanem roku, lahko komunalni inšpektor odloči, da opravi predpisan ukrep druga oseba ali organizacija na zave-zančeve stroške. V skladu z 51. členom zakona o notranjih zadevah (Uradni li.*t SRS, št. 47/72) lahko komunalni inšpektor, stražar, zahteva pomoč delavcev milice. VII. ODGOVORNOST IN POROČANJE 12. člen Inšpektor za komunalno inšpekcijo je za svoje delo odgovoren Skupščini mesta Ljubljane in njepemu izvršnemu svetu. Komunalni inšpektorji in komunalni stražarji so za svoje delo odgovorni načelniku inšpektorata in predstojniku inšpekcijskih služb. 13. člen ’ Inšpektorat za komunalno inšpekcijo o svojem delu po potrebi, najmanj po enkrat letno, skupščini mesta Ljubljane. VIII. KAZENSKE DOLOČBE 14. člen Z denarno kaznijo od 50 do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, od 100 do 30.000 dinarjev pravna oseba in od 20 db 2.000 dinarjev odgovorna oseba pravne osebe: 1. če ne ravna po izvršljivi odločbi komunalne inšpekcije; 2. če prepreči, komunalnemu inšpektorju ali komunalnemu stražarju izvrševanje nadzorstva, ga pri tem ovira ali mu noče dati potrebnih podatkov ali pojasnil, kakor tudi če ne obvesti komunalne inšpekcije o odpravi pomanjkljivosti. IX. KONČNI DOLOČBI 15. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi in nalogah mestne komunalne inšpekcije za območje Ljubljane (Glasnik, št. 24-48/66). 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 943/preds.-75 Ljubljana, dne 9. oktobra '1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1235. Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-289/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 9. 10. 1975, na 14. seji zbora občin dne 9. oktobra 1975 in na 14. seji družbenopolitičnega zbora dne 9. oktobra 1975 sprejela SKLEP o imenovanju predsednika in članov gradbenega odbora za izgradnjo krematorija v Ljubljani V gradbeni odbor za izgradnjo krematorija v Ljubljani se imenujejo: za predsednika: 1. Dagmar Šuster, predsednik IS SML' za člane: 2. Anton Dolenc, Slovensko zdravniško društvo 3. Ludvik 'Golob, Skupnost slovenskih občin 4. Boris M i k o š , Republ. sekretar za urbanizem 5. Štefan Praznik, podpredsednik MK SZDL 6. Marko Rainer, član IS SML 7. Janez Sluga, organizac. sekretar MK ZKS 8. Janez Urbanija, Komunalno podjetje Ljubljana 9. Vido Vauken, LUZ 10. Janko Vidovič, TOZD Zale 11. Stane Vrhovec, podpredsednik SML 12. Ivo Žibrat, TOZD- Zale 13. predstavnik SO Ljubljana Bežigrad 14. predstavnik SO Ljubljana Center' 15. predstavnik SO Ljubljana Moste-Polje 16. predstavnik SO Ljubljana Šiška 17. predstavnik SO Ljubljana Vič-Rudnik 18. predstavnik Ljubljanske banke 19. predstavnik Društva sociologov St. 933/preds.-75 *Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1236. Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) ter 125. in 173. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 9. oktobra 1975, na 14. seji zbora občin dne 9. oktobra 1975 in na 14: seji družbenopolitičnega zbora dne 9. oktobra 1975 sprejela SKLEP o razreštvi sodnikov občinskega sodišča I. v Ljubljani s Razrešita se sodnika občinskega sodišča I. v Ljubljani . ' . - Andrej P r u š a in Tjaša Strobl-Kragelj. St. 928/preds.-75 Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane , Tone Kovič; dipl. inž. 1. r. 1237. Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne prištojnbsti (Uradni list SRS, št. 20/65) ter 125. in 173. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 9. oktobra 1975, na 14. seji zbora občin dne 9. oktobra 1975 in na 14. seji družbenopolitičnega zbora dne 9. oktobra 1975 sprejela ' SKLEP o razrešitvi sodnika občinskega sodišča II. v Ljubljani Razreši se sodnik občinskega sodišča II. v Ljubljani Zdenka Bukovec-Novosel. Št. 929/preds.-75 Ljubljana, dne 9. oktobra 1975, f Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1238. Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Ur. 1. SRS, št. 20/65) ter 125. in 173. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 9. oktobra 1975, na 14. seji zbora občin dne 9. oktobra 1975 in na 14. seji družbenopolitičnega zbora dne 9. oktobra 1975 sprejela SKLEP o izvolitvi treh sodnikov občinskega sodišča L ▼ Ljubljani Za sodnika občinskega sodišča I. v Ljubljani se izvolijo Anton Frantar Boris Papež Judita Vižintin-Hribar. Št. 922/preds.-75 Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1239. Na podlagi 24. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SFRJ, št. 7/65) ter 125. in 177. člena statuta mesta Ljifbljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 9. oktobra 1975, na 14. seji zbora občin dne 9 oktobra 1975 in na 14. seji družbenopolitičnega zbora, dne 9. oktobra 1975 sprejela SKLEP o soglasju k postavitvi namestnikov občinskega javnega tožilca v Ljubljani Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k postavitvi Alenke Erker-Skulj, Janeza Prijatelja, Zdenka Verstovška, Maje Zakonjšek za namestnike občinskega javnega tožilca v Ljubljani. St. 923/preds.-75 Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1240. Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in 1. in 45. člena statuta Ljubljanskega urbanističnega zavoda )e Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 9. oktobra 1975, na 14. seji zbora občin dne 9. oktobra 1975 in na 14. seji družbenopolitičnega zbora dne 9. oktobra 1975 sprejela SKLEP o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v razširjenem delavskem svetu Ljubljanskega urbanističnega zavoda Za predstavnika družbene skupnosti v razširjenem delavskem svetu Ljubljanskega urbanističnega zavoda se imenuje Andrej B r e m e c. St. 924/preds.-75 Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1241. Na podlagi 7. člena odloka o ustanovitvi mestnega sklada skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 16/71)'je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 9. oktobra 1975, na 14. seji zbora občin dne 9. oktobra in na 14. seji družbenopolitičnega zbora dne 9. oktobra 1975 sprejela SKLEP o podaljšanju mandatne dobe elanov skupščine mestnega sklada skupnih rezerv Mandatna doba članov skupščine mestnega sklada skupnih rezerv se podaljša do uskladitve zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 46/70. 9/73 in 18/74) z ustavo SR Slovenije, oziroma najdlje đo 30. junija 1976. St. 925/preds.-75 Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. • 1242. Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane in sklepov delavskih svetov podjetja Dimnik, Pokopališka 11 in Dimnikarskega podjetja Ljubljana, Prešernova 36 a o združitvi v organizacijo združenega dela Dimnikarstvo, je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 9. oktobra 1975, na 14. seji zbora občin dne 9. oktobra 1975 in na 14. seji družbenopolitičnega zbora dne 9. oktobra 1975 sprejela SKLEP o soglasju k imenovanju vršilca dolžnosti direktorja organizacije združenega dela Dimnikarstvo, Ljubljana Skupščina mesta Ljubljane soglaša z imenovanjem Ivana Sterna za vršilca dolžnosti direktorja organizacije združenega dela Dimnikarstvo Ljubljana, Prešernova 36a. St. 926/preds.-75 Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1243. Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni Ust SRS, št. 13/74) in 80. člena statuta Mestne galerije je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 9. oktobra 1975 na 14. seji zbora občin dne 9. oktobra 1975 in na 14. seji družbenopolitičnega zbora dne 9. oktobra 1975 sprejela * SKLEP o podaljšanju mandatne dobe direktorja Mestne galerije do izteka štiriletne mandatne dobe Skupščina mesta Ljubljane podaljšuje mandatno dobo direktorja Mestne galerije Boženi Plevnik do izteka štiriletne mandatne dobe. St. 927/preds-75 Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1244. Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in 40. ter 72. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo Združena podjetja za individualno komunalno potrošnjo Ljubljana je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 9. oktobra 1975, na 14. seji zbora občin dne 9. oktobra 1975 in na 14. seji družbenopolitičnega zbora dne 9. oktobra 1975 sprejela SKLEP o soglasju k imenovanju generalnega direktorja sestavljene organizacije Združena podjetja za individualno komunalno potrošnjo Ljubljana Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k imenovanju ' Miloša Pirca za generalnega direktorja sestavljene organizacije Združena podjetja za individualno komunalno potrošnjo Ljubljana. St. 930/preds-75 Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1245. Na podlagi 125. in 162. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-289/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 9. oktobra 1975, na 14. seji zbora občin dne 9. oktobra 1975 in na 14. seji družbenopolitičnega zbora dne 9. oktobra 1975 sprejela SKLEP o razrešitvi vršilca dolžnosti predstojnika oddelka za družbene službe Razreši se dosedanji vršilec dolžnosti predstojnika oddelka za družbene službe Vili Strašek. St. 931/ preds-75 Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1246. Na podlagi 125. in 162. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 13-289/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 9. oktobra 1975. na 14. seji zbora občin dne 9. oktobra 1975 in na 14. seji družbenopolitičnega zbora dne 9. oktobra 1975 sprejela SKLEP o imenovanju predstojnika oddelka za družbene službe Za predstojnika oddelka za družbene službe se imenuje Marija Brglez. St. 932/preds-75 Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1247. Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS. št. 18/67, 20/70 in 31/71) ter na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 9. oktobra 1975, na 14. seji zbora občin dne 9. oktobra 1975 in na 14. seji družbenopolitičnega zbora dne 9. oktobra 1975 sprejela SKLEP o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja II. gimnazije v Ljubljani Za vršilca dolžnosti ravnatelja II. gimnazije v Ljubljani se imenuje Slavko P o d m e n i k. St. 934/preds-75 Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane * Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1248. Na podlagi 74. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega podjetja za individualno komunalno potrošnjo Ljubljana je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 9. oktobra 1975 sprejela SKLEP o soglasju k statutu SOZD združena podjetja za individualno komunalno potrošnjo Ljubljana I Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k statutu SOZD združena podjetja za individualno komunalno potrošnjo Ljubljana št. 02-1/75 z dne 25. VIII. 1975. II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. \ St. 941/preds-75 Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1249. Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/71), na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in na podlagi 35. člena statuta Dijaškega doma Majde Vrhovnik je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 9. oktobra 1975. na 14. seji zbora občin dne 9. oktobra 1975 in na 14. seji družbenopolitičnega zbora dne 9. oktobra 1975 sprejela SKLEP o imenovanju ravnatelja dijaškega doma Majde Vrhovnik, Ljubljana, Tabor 12 Za ravnatelja Dijaškega doma Majde Vrhovnik se imenuje Gordana Kren. St. 920/preds-75 Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1250. Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67. 20/70 in 31/71), na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRb, št. 13/74) in na podlagi 41. člena statuta Doma srednjih šol v Ljubljani, Gerbičeva 51a je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 9. oktobra 1975, na 14. seji zbora občin dne 9. oktobra 1975 in na 14.. seji družbenopolitičnega zbora dne 9. oktobra 1975 sprejela SKLEP o imenovanju ravnatelja Doma srednjih šol v Ljubljani, Gerbičeva Sla Za ravnatelja Doma srednjih šol v Ljublj'ani se imenuje Tone Sega. St. 921/preds-1975 Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1251. Na podlagi 21., 49. in 50. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67. 20/70, 31/72 in IS^Š). 4. In 5. člena pravilnika o organizaciji in izvajanju izobraževanja odraslih v srednjih šolah (Uradni list SRS, št. 20/68) in 8. člena statuta Tehniške šole za strojništvo ter 36. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mešta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 9. oktobra 1975 in na 14. seji zbora občin dne 9. oktobra 1975 sprejela SKLEP o soglasju k ustanovitvi dislocirane enote Tehniške šole za strojništvo, Ljubljana, v Radovljici 1 1 Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k ustanovitvi dislocirane enote za odrasle TŠS, Ljubljana, Aškerčeva 7/II za — dislocirano enoto tehniške šole za strojništvo v Radovljici. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRs>. St. 944/preds-75 v Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1252. > Na podlagi 49. in 50. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67. 20/70, 31/72 in 18/74), 8. člena statuta Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko ter 36. in 124. člena statuta mesta Ljubljane je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 9. oktobra 1975 in na 14. seji zbora občin dne 9. oktobra 1975 sprejela SKLEP o soglasju k ustanovitvi dislocirane enote Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko, Ljubljana, v Novem mestu 1 Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k ustanovitvi dislocirane enote Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko, Ljubljana, Aškerčeva 7 za — dislocirano enoto za poklic kemijskega tehnika v Novem mestu. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 945/preds-75 Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Predsednik Skupščihe mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. t _______ 1253. Na podlagi 49. in 50. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74), 8. člena zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26/70), 8. člena statuta Gostinskega šolskega centra ter 36. in 124. člena statuta mesta Ljubljane je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 9. oktobra 1975 in na 14. seji zbora občin dne 9. oktobra 1975 sprejela SKLEP o soglasju k ustanovitvi dislocirane enote Sole za specializirane gostinske delavce, ki je v sestavi Gostinskega šolskega centra v Ljubljani, v Višnji gori Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k ustanovitvi dislocirane enote Sole za specializirane gostinske delavce, ki je v sestavi Gostinskega šolskega centra, Ljubljana. Poljanska 28a za — dislocirano enoto za poklic kuharski pomočnik v Višnji gori. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 946/preds-75 Ljubljana, dne 0. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1254. Na podlagi 49. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/07, 20/70, 31/72 in 18/74) in 8. člena zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26-149/70), 8. člena statuta Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko in 33. ter 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela 9. oktobra 1975 in na 14. seji zbora občin dne 9. oktobra 1975 sprejela SKLEP o soglasju k ustanovitvi Poklicne kemijske šole pri Tehniški šoli za kemijsko, metalurško in papirno stroko, Ljubljana 1 Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k ustanovitvi Poklicne kemijske šole pri Tehniški šoli za kemijsko, metalurško in papirno stroko, Ljubljana, Aškerčeva 7/1. 2 ' Šola bo izobraževala mladino in odrasle za poklica širokega profila kemijski laborant in kemijski pro-cesničar. 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 947/preds-75 Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. — dislocirani oddelek Ekonomske srednje šole v Postojni. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 948/preds-75 Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1256. Na podlagi 49, in 50. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18 74), 8. člena zakona o poklicnem izobraževanju, urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26 70), 8. člena statuta Tehniške šole za kemijsko, metalurško ih papirno stroko ter 36. in 124. člena statuta mesta Ljubljane je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne D. oktobra 1975 in na 14. seji zbora občin dne 9. oktobra 1975 sprejela SKLEP o soglasju k ustanovitvi dislocirane enote Poklicne kemijske šole pri Tehniški šoli za kemijsko, metalurško in papirno stroko, Ljubljana, v Ilirski Bistrici 1 Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k ustanovitvi dislocirane enote Poklicne kemijske šole pn Tehniški šoli za kemijsko, metalurško in papirno stroko, Ljubljana, Aškerčeva 7 za: — dislocirano enoto poklicne kemijske šole za poklic širokega profila kemijski procesničar v Ilirski Bistrici. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 949/preds-75 Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl inž. 1. r. 1255. Na podlagi 49. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31 2 in 18/74), 28. člena statuta Ekonomske srednje šole v Ljubljani In 36. ter 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 9. oktobra 1975 in na 14. seji zbora občin dne 9. oktobra 1975 sprejela SKLEP o soglasju k ustanovitvi |dislociranega oddelka Ekonomske srednje šole, Ljubljana, v Postojni 1 Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k ustanovitvi dislociranega oddelka Ekonomske srednje šole v Ljubljani, Prešernova 6, in sicer za: 1257. Na podlagi 6. Člena zakona o 'petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji (Uradni list SRS, Št. 8/59 in 28/71) ter 36. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 9. oktobra 1975 in na 14. seji zbora občin dne 9. oktobra 1975 sprejela SKLEP o soglasju k prehodu Poklicne gostinske šole v Ljubljani, ki deluje v okviru Gostinskega šolskega centra, Ljubljana, na petdnevni delovni teden 1 Skupščina mesta Ljubljane daje s šolskim letom 1975/70 soglasje k prehodu na petdnevni delovni teden Poklicni gostinski šoli v Ljubljani. 2 Sola preide na petdnevni delovni teden, ko dobi dovoljenje Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije. 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 950/preds-75 Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl inž. 1. r. , 1258. v Na podlagi 49. in 54. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67), 21. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18'74), čl. 67. 70 in 128 zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register (Uradni list SRS. št. 22/73) ter 36. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 9. oktobra 1975 in na 14. seji zbora občin dne 9. oktobra 1975 sprejela SKLEP o soglasju k pripojitvi Doma učencev strokovnih šoi Ljubljana, Celovška 384. k Domu centra strokovnih šol, Ljubljana, Titova 78 1 Skupščina mesta Ljubljane soglaša, da se Lom Učencev strokovnih šol Ljubljana. Celovška 384. pripoji k Domu centra strokovnih šol Ljubljana, Titova 78. 2 ' I Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 951/preds-75 Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl ini. 1. r. 1259. Na podlagi 5. člena zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register (Uradni list SFRJ. št. 27/73). 4. člena zakona o filmu (Uradni list SRS. št. 4-24/74) in 38. ter 124. člena statuta mesta Ljubljane je Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 9. oktobra 1975 in na 14. seji zbora občin dne 9. oktobra 1975 sprejela ODLOČBO o spremembi in dopolnitvi odločbe o ustanovitvi Kinematografskega podjetja Ljubljana. Ljubljana. Nazorjeva 2, ki se v prečiščenem besedilu glasi: 1 Poslovanje organizacije združenega dela Kinematografskega podjetja Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: delovne organizacije), ki ga je ustanovil Mestni ljudski odbor Ljubljana z odločbo ŠU 921/47 z dne 10. V. 1974 in jo s sklepom št. 010/023 o soglasju k aktu o ustanovitvi potrdil Mestni svet Ljubljana z dne 23. II. 1968, se uskladi In dopolni z določili zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register (Uradni list SFRJ, št. 22/73) in zakonom o filmu (Uradni list SRS, št. 4/74) in nadaljuje s poslovanjem skladno z določili teh zakonov. 2 Delovna organizacija posluje pod firmo. Kinematografsko podjetje Ljubljana. Sedež podjetja: Ljubljana, Nazorjeva 2. 3 Delovna organizacija je pravna oseba in /je vpisana v register organizacij združenega dela pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani, pod št. 131-00 z dne 20. V. 1974. 4 Dejavnost delovne organizacije je posebnega družbenega pomena. 5 Delovna organizacija ima svoj statut, h kateremu daje soglasje pristojna občinska skupščina. V delovni organizaciji se ustanovi družbeni organ upravljanja sestavljen po načelu enakega zastopstva delegatov družbene skupnosti in delegatov delovne skupnosti organizacije združenega dela. V družbeni organ upravljanja imenujejo: — ustanovitelj 2 delegata — mestna konferenca SZDL 1 delegata — mestna konferenca ZMS 1 delegata — sekcija filmskih kritikov pri DSFS 1 delegata 7 Podjetje gospodari s premoženjem, ki mu je dano v upravljanje in ki si ga pridobi s svojim poslovanjem. 8 Direktorja imenuje delavski svet. skladno z določili družbenega dogovora o temeljih^ kadrovske politike na območju ljubljanskih občin v soglasju s Skupščino mesta Ljubljane. Direktor se imenuje za 4 leta. 9 Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 952/preds-75 Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 1260. Na podlagi 166. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je sprejela Skupščina mesta Ljubljane na 14. seji zbora združenega dela dne 9. oktobra 1975 in na 14. seji zbora občin dne 9. oktobra 1975 OBVEZNO RAZLAGO 3. odstavka 27. člena odloka o zakloniščih na območju mesta Ljubljane Določilo tretjega odstavka 27. člena odloka o zakloniščih na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-385/73) je treba — v zvezi z vprašanjem, kdo je dolžan plačevati prispevek za zaklonišča v primeru, da je lastnijc družinske stanovanjske hiše ali stanovanja kot posameznega dela zgradbe, kisam ne.stanuje v družinski hiši ali stanovanju, prepustil pobiranje najemnine pristojni organizaciji za gospodarsko poslovanje (gospodarjenje) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35/65 in 50/68), oziro-ma samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 37/74) — razumeti tako, da je lastnik družinske stanovanjske hiše ali stanovanja posameznega dela stanovanjske hiše, ki hiše. oziroma stanovanja ne uporablja sam, dolžan plačevati prispevek za zaklonišča, kolikor to s pogodbo, sklenjeno med njim in stanovanjsko skupnostjo, ni drugače določeno. Št. 745/preds-75 * Ljubljana, dne 9. oktobra 1975. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. CERKNICA 1261. Na predlog družbenopolitičnih organizacij občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji vseh zborov dne 18. oktobra 1975 sprejela ODLOK o plaketah občine Cerknica 1. člen Ob praznovanju pomembnih dogodkov socialistične revolucije, drugih pomembnih dogodkov in uspehov gospodarskega ali družbenega življenja, življenjskih jubilejev, lahko Skupščina občine Cerknica podeljuje plakete občine Cerknica. 2. člen Plakete se pođeljujeo'o lahko samo posameznikom. 3. člen Predloge za plakete lahko dajo društva, družbenopolitične i organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega del&. Predlogi za podelitev plakete morajo biti pismeni in morajo vsebovati poleg vseh podatkov o kandidatu tudi podrobno utemeljitev, zakaj se kandidata predlaga za plaketo. 4. člen Predloge za podelitev plaket daje Skupščini občine Cerknica odbor za podeljevanje priznanj občine Cerknica »19. oktober«. 5. člen I Sklep o podelitvi plakete sprejmejo vsi zbori Skupščine občine Cerknica na skupni seji. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se takoj. Št. 17-3/75-1 , Cerknica, dne 18. oktobra 1975. Predsednik Skupščine občine Cerknica Slavko Tomič, dipl. oec. 1. r. i LENART 1262. Izvršni svet Skupščine občinč Lenart izdaja na podlagi 6. člena odloka o družbeni kontroli cen v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 5-626/73) in v smislu medobčinskega družbenega dogovora o izvajanju politike cen v letu 1975 ODREDBO o najvišjih stopnjah marž za živila v prodaji na drobno 1. člen V prodaji na drobno smejo organizacije združenega dela in druge organizacije, ki se ukvarjajo s prometom prehrambenih proizvodov, zaračunavati maržo na nabavno ceno po naslednjih najvišjih stopnjah: — rastlinske maščobe (margarina), rastlinska mast 1,60 din/kg t/, — riž, zdrob in moka vseh vrst, razen pše- nične moke, testenine, kavovine (sladna kava, mleta kavovina), cikorija, jedilna sol, kis; 14 — zelenjavne predelave in konzerve, zelenjavni sokovi, kislo zelje, zmrznjena zelenjava ipd., — predelave sadja in konzerve, sirupi, sokovi, marmelade, džemi, kompoti, sušeno in kandirano sadje, — ribje predelave, sušene, soljene, prekajene, marinirane ribe, ribje konzerve, ribje pašteto in antipaste z zelenjavo in brez, — med, medica, — bučno, olivno olje, olje iz koruznih klic, oljne repice, ricinovo olje, — prava kava; 15 — brezalkoholne pijače, naravne in umetne, mineralna voda, — naravne alkoholne pijače, prirodna vina in žganja, — pivo, — škrob in izdelki iz škroba, dekstrini, filu-tein, pudingi, — kvas, — čaji vseh vrst: l8 — sveža zelenjava, sadje in povrtnina — delikatese in zelenjave (gorčica, antipaste, majoneza), — jušni koncentrati, — bonboni (trdi, polnjeni, žele in drugi), slaščice, — kakao proizvodi (kakao, čokolada vseh vrst vključno polnjena, desert, ipd.), — konditorski proizvodi iz moke (keksi, pecivo, krekerji, vafli, ipd.); 20 — likerji vseh vrst, — močne alkoholne pijače (rum, konjak, vodka, itd.), — umetna vina (vermuth, porto, malaga ipd.), peneča vina), — začimbe (domače in uvožene); 25 — ostali izdelki živilske industrije; 17 2. člen t Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o maržah v prometu na drobno za določene prehrambene proizvode, ki jo je sprejel Izvršbi svet na seji dne 30. 12. 1974 (Uradni list SRS, št. 1-38/75). 3. člen Ta odredba začne veljati z dnem. objave v Uradnem listu SRS. St. 38-8/74-6 Lenart, dne 3. septembra 1975. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. LITIJA 1263. Na podlagi 52. in 95. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) izdaja komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine občine Litija ugotovitveni SKLEP o sprejemu družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin v občini Litija I ) Občina Litija sprejme družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin. Družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin so do 28. avgusta 1975 podpisali: Skupščina občine, Občinska konferenca ZKS, Občinska konferenca SZDL, Občinski sindikalni svet. Občinski odbor RKS Litija, Občinska izobraževalna skupnost, Občinska skupnost otroškega varstva. Občinska telesnokulturna skupnost. Kulturna skupnost, Samoupravna stanovanjska skupnost in naslednje organizacije združenega dela: Predilnica Litija, Lesna industrija Litija, Industrija apna Kresnice, Kovina Šmartno pri Litiji, IU Vrhnika TOZD Usnjarna Šmartno. Gozdno gospodarstvo Ljubljana TOZD gozdni obrat Litija, Gostinsko podjetje Litija, Mizarstvo Litija. Kmetijska zadruga Litija. Kmetijska zadruga Gabrov-ka-Dole. Centromerkur — blagovnica Litija, Mizarska delavnica Gabrovka. GOP »Komunala« Litija, Tekstil — TOZD Pletilja. GIP »Beton« Zasavje TOZD Litijq, Mesarija in prekajevalnica Litija, Delavska univerza, Osnovna šola Litija, Osnovna’ šola Šmartno, Osnovna šola Gabrovka, Posebna osnovna šola, Vzgojno varstveni zavod Litija in Dom počitka »Tišje«. II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 117-2/71 Litija, dne 20. oktobra 1975. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. LJUBLJANA SISKA 1264. Na podlagi 58. člena ustave SR Slovenije in 12. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/1974) delovni ljudje in občani skupaj z delavci organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, sklenemo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne interesne zdravstvene skupnosti kot občinske zdravstvene skupnosti za območje občine Ljubljana Siska I. TEMELJNA NAČELA 1. člen Delovni ljudje in občani neposredno in prek svojih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti ter drugih organizacij, skupnosti in društev kot uporabniki zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) ter delavci v zdravstvenih organizacijah in v drugih za opravljanje zdravstvene dejavnosti pooblaščenih organizacijah in društvih kot izvajalci zdravstvenega varstva v nadaljnjem besedilu: izvajalci) se združujemo v občinsko zdravstveno skupnost, da si v njej z uresničevanjem^ svobodne menjave dela ter z združevanjem dela in sredstev po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotovimo neposredno zdravstveno varstvo in ob pogojih po zakonu še druge oblike socialne varnosti. Občinska zdravstvena skupnost je pravna oseba. Ime skupnosti se glasi: »Občinska zdravstvena skupnost«; njen sedež je: Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1. Skupnost ima svoj pečat okrogle oblike z naslednjo vsebino: v krogu napis »Občinska zdravstvena skupnost«, v sredini pa napis: »Ljubljana Šiška«. 2. člen Z ustanovitvijo občinske zdravstvene skupnosti se uporabniki in izvajalci zaradi uresničevanja skupnih interesov in nalog, za zagotovitev enakih pravic in obveznosti iz enotnosti sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter za zagotovitev rizične sposobnosti in svobodne menjave dela na širšem območju hkrati zavezujemo v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu na podlagi ustreznih samoupravnih sporazumov k združitvi naše občinske zdravstvene skupnosti z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v regionalno zdravstveno skupnost in v zdravstveno skupnost Slovenije. / 3. člen Za sodelovanje s Skupščino mesta Ljubljane (pristojnima zboroma Skupščine mesta Ljubljane), oblikuje občinska zdravstvena skupnost, ki jo ustanavljamo, z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi na območju mesta Ljubljane s posebnim samoupravnim sporazumom zbor delegatov, kot skupen organ vseh občinskih zdravstvenih skupnosti na območju mesta Ljubljane. 4. člen Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov v okviru ožjih samoupravnih organizacij in skupnosti imamo delovni ljudje in občani v tej občinski zdravstveni skupnosti pravico, da se po teritorialnem in funkcionalnem principu organiziramo v enote, če je tako zagotovljeno uspešnejše uveljavljanje zdravstvenega varstva ter najbolj ustreza razvitosti zdravstvene dejavnosti v zadevnem delovnem okolju oziroma na takem območju. V taki enoti uresničujemo določene samoupravne pravice in interese v okvirih po tem samoupravnem sporazumu ob pogojih po statutu te občinske zdravstvene skupnosti in na način po samoupravnem sporazumu o združevanju in statutu zadevne organizacije združenega dela oziroma statutu samoupravne organizacije ali krajevne skupnosti skladno z nalogami in načinom dela, ki jih opredelita samoupravni akt o organiziranju enote in statut občinske zdravstvene skupnosti. 5. člen Delovni ljudje in občani, združeni v tej občinski zdravstveni skupnosti, na podlagi enakopravnega odločanja in svobodne menjave dela, zlasti: — spremljamo v okviru regionalnega programa zdravstvenega varstva opredeljeni program zdravstvenega varstva za območje občine in v skladu s programom določamo pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva ter dajemo predloge za programe zdravstvenega varstva za regijo in SR Slovenijo; — združujemo sredstva za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva in za njegov razvoj; — skrbimo za neposredno uveljavljanje in uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva; — določamo politiko razvoja zdravstvenega • varstva; — skrbimo za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev; — sprejemamo program zdravstvenega varstva; — obravnavamo programe in dejavnosti zdravstvenih organizacij ter sprejemamo oziroma predlagamo potrebne ukrepe; — spremljamo in obravnavamo dejavnosti osnovnega zdravstvenega varstva in preskrbo z zdravili v občini; — sklepamo samoupravne sporazume in družbene dogovore; — na način po statutu občine soodločamo s pristojnimi zbori občinske skupščine o splošni politiki na področju zdravstvenega varstva, o politiki razvoja in pospeševanja zdravstvenih dejavnosti ter o zadevnih načrtih in programih o sistemu zdravstvenih dejavnosti, o minimalnih standardih za opravljanje posameznih oblik zdravstvenega varstva ter o drugih vprašanjih s področja zdravstvenega varstva, ki se na podlagi ustave in zakona urejajo z odloki in drugimi splošnimi akti občinske skupščine; — obravnavamo problematiko iz pristojnosti regionalne zdravstvene skupnosti ter ji posredujemo svoja stališča in predloge; — sodelujemo z zdravstvenimi skupnostmi na mestnem in drugih območjih zaradi obravnavanja zadev, enotnih za tako območje, kot tudi z drugimi družbenopolitičnimi in samoupravnimi skupnostmi; — uresničujemo druge skupne interese na področju zdravstva. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti sprejema v soglasju s skupščino občine odločitve, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov, združenih v tej zdravstveni skupnosti, in so določene z zakonom o zdravstvenem varstvu ali z drugim zakonom oziroma z odlokom občinske skupščine. Pred odločitvijo o soglasju delegati pristojnih zborov občinske skupščine in delegati skupščine občinske zdravstvene skupnosti po potrebi razpravljajo in usklajujejo stališča. Usklajevanje razvojne politike in programov zdravstvenega varstva s cilji ekonomskega in družbenega razvoja občine oziroma republike, določenimi v družbenih planih občine oziroma republike, se zagotavlja z družbenim dogovarjanjem. Predlog programa zdravstvenega varstva za območje občine pripravi občinska zdravstvena skupnost v okviru regionalnega programa. Program zdravstvenega varstva je sprejet, ko ga sprejme skupščina občinske zdravstvene skupnosti enakopravno s pristojnima zboroma občinske skupščine. 0. člen Delovni ljudje in občani, združeni v občinskih zdravstvenih skupnostih na širšem območju, potem ko se povežemo med seboj skladno z medobčinskim povezovanjem, sodelujemo v zadevnih okvirih in skupnih organih zlasti v obravnavanju in usklajevanju politike na področju zdravstvenega varstva in razvoja zdravstvenih dejavnosti. Pri tem spremljamo in spodbujamo še delo organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na zadevnem območju, ter opredeljujemo in ocenjujemo predloge za uspešnejše poslovanje. / 7. člen Delovni ljudje in občani, združeni v enoti te občinske zdravstvene skupnosti, če jo ustanovimo: — sodelujemo pri oblikovanju občinskega progra-ma zdravstvenega varstva, — v okviru občinske zdravstvene skupnosti uveljavljamo posebne potrebe po zdravstvenem varstvu, — skrbimo za uresničevanje zdravstvenega varstva, zlasti preventivnega zdravstvenega varstva, ki obsega izvajanje ukrepov, da se odvračajo in preprečujejo nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo, — obravnavamo delo in problematiko zdravstvenih organizacij, v katerih delovni ljudje in občani uveljavljajo svoje pravice iz zdravstvenega varstva, ter predlagamo ustrezne ukrepe občinski zdravstveni skupnosti. Naloge, kot so opredeljene v prvem odstavku tega člena, se ustrezno prilagodijo področju, za katerega je enota ustanovljena. 8. člen Pravice, obveznosti in odgovornosti v measenoj-nih razmerjih znotraj te občinske zdravstvene skup- nosti, kot tudi v oblikah njenega združevanja ali povezovanja in sodelovanja, urejamo s samoupravnimi sporazumi, s statutom in drugimi samoupravnimi akti. Delovni ljudje v društvih se lahko združijo v okvirih te občinske zdravstvene skupnosti, če podpišejo samoupravni sporazum o njeni ustanovitvi. Nadaljnje samoupravne sporazume ter statut in druge samoupravne akte te občinske zdravstvene skupnosti bomo dosledno usklajevali s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi. 9. člen Delovni ljudje in občani v svojih temeljnih in drugih organizacijah 'združenega dela, ,v delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih oziroma drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ali društvih neposredno na način po zakonu o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ter po načelih, ki jih natančneje opredeli statut občinske zdravstvene skupnosti, oziroma na svojih zborih: — volimo in odpokličemo člane delegacij v skupščino občinske zdravstvene skupnosti; — odločamo o sklenitvi samoupravnih sporazumov glede obsega pravic do zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti ter s tem tudi o združevanju sredstev in deležu sredstev za zdravstveno varstvo in druge oblike socialne varnosti v skupni porabi; — obravnavamo predloge za program zdravstvenega varstva v občini, regiji in republiki; — obravnavamo poročila o izvajanju sprejetega programa zdravstvenega varstva ter o delu oziroma stanju in problemih občinske zdravstvene skupnosti. 10. člen Delovni ljudje in občani kot uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva uresničujemo svoje pravice do samoupravnega odločanja v tej občinski zdravstveni skupnosti prek svojih delegacij in delegatov, ki jih volimo in odpokličemo oziroma delegiramo po načelih delegatskega sistema in so nam odgovorni. Člani delegacij in delegati uporabnikov in izvajalcev so med seboj enakopravni. 11. člen Delegacije za delegiranje delegatov v skupščino te občinske zdravstveno skupnosti se oblikujejo na način po zakonu o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Sestava delegacije in število njenih članov se določita s statutom ali drugim splošnim aktom organizacije oziroma skupnosti, ki oblikuje delegacijo in voli njene člane. Število delegatskih most v skupščini te občinske zdravstvene skupnosti določamo uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi. V statutu te občinske .zdravstvene skupnosti pa opredelimo število delegatov, ki jih v njeno skupščino delegirajo posamezne delegacije oziroma konference delegacij. 12. člen Delegacije, ki ne. dobijo nobenega delegatskega mesta, se združujejo v konference delegacij zaradi de- legiranja skupnih delegatov v skupščino te občinske zdravstvene skupnosti. Če delovni ljudje In občani ustanovimo v tej občinski zdravstveni skupnosti enote za področje organizacij združenega dela oziroma drugih samoupravnih organizacij ali na območju krajevnih skupnosti, določimo merila za delegiranje delegatov v organe enote iz delegacij za to -občinsko zdravstveno skupnost v statutom te občinske zdravstvene skupnosti oziroma s samoupravnim aktom o organizaciji enote. 13. člen Delegacije oziroma konference delegacij delegirajo na zasedanje skupščine te občinske zdravstvene skupnosti oziroma sejo ustreznega zbora izmed sebe delegata ali določeno število delegatov glede na vprašanja, ki jih bo skupščina obravnavala. V medsebojnih razmerjih znotraj te občihske zdravstvene skupnosti se šteje za delegata član delegacije oziroma delegat konference delegacij, ki je že bil delegiran, dokler delegacija ali konferenca delegacij ne pošlje drugega delegata. Delegacija, katere član je izvoljen za stalno funkcijo v organu te občinske zdravstvene skupnosti, ima pravico pošiljati na zasedanja skupščine oziroma seje zbora drugega delegata. Vendar delegat, ki je izvoljen za stalno funkcijo, v tem primeru nima pravice glasovati v skupščini te skupnosti. 14. člen Delovni ljudje in občani, združeni v tej občinski zdravstveni skupnosti. Uredimo s statutom skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi ter o vrsti in obsegu pravic do zdravstvenega varstva oziroma s pogoji po zakonu glede drugih oblik socialne varnosti zlasti: — pogoje in način oblikovanja, združevanja in razdruževanja ali povezovanja in sodelovanja občinske zdravstvene skupnosti in njenih enot; — načela volitev in odpoklica ter razrešitve delegatov skupščine skupnosti; — organizacijo občinske zdravstvene skupnosti, njene organe ter njihove naloge, pristojnosti in odgovornost; — organizacijo, naloge in pristojnost samoupravne kontrole; — pogoje za pridobitev in prenehanje lastnosti upravičenca do zdravstvenega varstva; — natančnejše pogoje za pravice iz zdravstvenega varstva in v zvezi z zdravstvenim varstvom, kot tudi njihov obseg; — način in postopek za uveljavljanje pravic do zdravstvenega varstva in v zvezi z zdravstvenim varstvom; — organizacijo in način obveščanja članov te občinske zdravstvene skupnosti o njenem delu in delu strokovne službe, kot tudi način zagotovitve siceršnje javnosti dela skupnosti; — način opravljanja strokovnih nalog skupnosti ter zadevne obveznosti strokovne službe; — druge določbe o uveljavljanju pravic in obveznosti občinske zdravstvene skupnosti in njenih članov ter o zadevnih pooblastilih. II. ORGANI OBČINSKE ZDRAVSTVENI* SKUPNOSTI 15. člen Občinsko zdravstveno skupnost upravlja skupščina skupnosti. Skupščina ima dva zbora: zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. V skupščini te občinske zdravstvene skupnosti je 58 delegatskih mest uporabnikov ter 19 delegatskih mest izvajalcev. Število delegatov za zbor delegatov za območje mesta Ljubljane bomo določili s posebnim samoupravnim sporazumom. 16. člen Delegacije za skupščino občinske zdravstvene skupnosti oblikujejo: 1. uporabniki zdravstvenega varstva a) delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih z območja občine, b) delovni ljudje in občani v krajevnih oziroma drugih samoupravnih in poklicnih skupnostih ter društvih z območja občine: delovni ljudje, ki z osebnim delom in delovnimi sredstvi, ki so lastnina, občanov, opravljajo kmetijsko, obrtno in podobno dejavnost oziroma z zakonom določeno drugo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, kot tudi delovni ljudje, ki samostojno opravljajo umetniško, kulturno, odvetniško ali drugačno poklicno dejavnost, upokojenci in drugi občani; 2. izvajalci zdravstvenega varstva a) delavci v organizacijah združenega dela zdravstvene dejavnosti in v drugih za opravljanje zdravstvene dejavnosti pooblaščenih organizacijah in društvih, ki opravljajo, zdravstveno dejavnost na območju občine. bi delavci v organizacijah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost za širše območje v okvirih regionalne zdravstvene skupnosti ter tako izvajajo zdravstveno varstvo tudi za uporabnike z območja občine. 17. člen Zbor uporabnikov in zbor proizvajalcev se konstituirata na prvi seji po ustanovitvi oziroma po vsakokratnem izteku mandatne dobe delegacij za delegiranje delegatov. Vsak zbor izvoli izmed sebe predsednika zbora in njegovega namestnika. Zbora uporabnikov in izvajalcev enakopravno izvolita predsednika skupščine občinske zdravstvene skupnosti iz vrst delegatov. Ce je predsednik skupščine zadržan, ga nadomešča eden izmed predstavnikov zborov po vrstnem redu, ki ga določijo delegati ob konstituiranju. Ce vrstni red ni opredeljen, se nado-mestovanje opravi izmenoma. Predsednik skupščine ter predsednika zborov in njuna namestnika se volijo za štiri leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvolien za isto dolžnost. 18. člen Skupščina občinske zdravstvene skupnosti odloča na sejah obeh zborov O vprašanjih, ki so bistvenega pomena za skupnost in so tako opredeljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, mora biti nriiočitev sprejeta v obeh zborih v enakem besedilu. Ce odločitev o vprašanju iz prvega odstavka tega člena m sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih skupščine, se izvede usklajevalni postopek med zboroma. Ce tudi v usklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo soglasje, lahko občinska skupščina začasno uredi tako vprašanje. Začasna ureditev velja, dokler se ne doseže soglasje med zboroma, vendar največ eno leto. Za odločitev zbora je vselej potrebno, da glasuje za sprejetje večina delčgatov, ki ga sestavljajo. Za sklepčnost seje slehernega zbora je potrebna navzočnost več kot polovice delegatov, ki ga sestavljajo. 19. člen Ce ta občinska zdravstvena skupnost ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno njeno de-lo, in bi zaradi tega nastala občutna škoda, lahko občinska skupščina na predlog njenega izvršnega sveta začasno uredi tako vprašanje s svojo odločitvijo. 20. člen S statutom skupnosti oziroma s poslovnikom skupščine se v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi te občinske zdravstvene skupnosti določi, o katerih zadevah odloča posamezni zbor delegatov samostojno. Vsak zbor o zadevah iz lastne pristojnosti lahko organizira javno razpravo svojih delegatov v organizacijah oziroma delegacijah ali konferencah delegacij, ki so jih delegirale. 21. člen Zbora uporabnikov in izvajalcev odločata enakopravno predvsem o: 1. sprejetju statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti, 2. programu zdravstvenega varstva v občini, 3. oblikovanju finančnega načrta, sprejetju zaključnega računa skupnosti in o letnem poročilu, 4. samoupravnih sporazumih glede programiranja zdravstvenega varstva in združevanju sredstev ter drugih razmerij, 5. opredelitvi elementov za vrednotenje zdravstvenih storitev v svobodni menjavi dela, 6. razmerjih s področja svobodne menjave dela v izvajanju zdravstvenega varstva. 7. sprejetju splošnih in posamičnih aktov glede razširjene reprodukcije v okvirih skupnosti, 8. izvolitvi in odpoklicu ali razrešitvi organov občinske zdravstvene' skupnosti ter imenovanju in odpoklicu ali razrešitvi delegatov te skupnosti v zvezi z njenim združevanjem ali povezovanjem, 9. načinu in vsebini sodelovanja in soodločanja z drugimi skupnostmi, organi in organizacijami o stvareh. ki so skupnega pomena. , 22. člen Zbor uporabnikov samostojno na podlagi in v okvirih splošnih aktov skupnosti ter skupnih odločitev obeh zborov: , — odloča o pravicah v izvajanju oblik socialne varnosti, zagotovljenih z zdravstvenim zavarovanjem, — odloča o upravljanju in uporabi združenih sredstev za uresničevanje pravic', ki izhajajo iz nenosred nega zdravstvenega varstva, oziroma pomenijo uresničevanje oblik socialne varnosti. — razpravlja in odloča o predlogih in pripombah enot in organov ter opravlja še druge posle, ki so mu s statutom te občinske zdravstvene skupnosti dani v pristojnost. 23. člen Zbor izvajalcev samostojno na podlagi in v okvirih splošnih aktov skupnosti ter skupnih odločitev obeh zborov: — odloča o organizaciji neposrednega zdravstvenega varstva, — obravnava razvoj teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij oziroma zdravstvenih zmogljivosti, — razpravlja in odloča o predlogih in pripombah enot in organov skupnosti s področja neposrednega zdravstvenega varstva, — obravnava probleme vzgoje in izobraževanja zdravstvenih delavcev, — opravlja še druge posle, ki so mu s statutom skupnosti dani v pristojnost. 24. člen •Samoupravni delavski nadzor z gledišča uresničevanja in varstva samoupravnih pravic ter nad izvajanjem v skupnosti sprejete politike, nad uveljavljanjem pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov, združenih v tej občinski zdravstveni skupnosti, nad trošenjem sredstev ter nad delom organov upravljanja in strokovne službe uveljavljamo uporabniki iq izvajalci prek odbora samoupravne kontrole. V ta odbor delegirajo delegacije oziroma konference delegacij uporabnikov in izvajalcev svoje delegate za dve leti, pri čemer nihče ne more biti delegiran več kot dvakrat zapovrstjo. Odbor samoupravne kontrole šteje 9 delegatskih mest. V statutu te občinske zdravstvene skupnosti opredelimo število delegatov, ki jih v odbor samoupravne kontrole delegirajo posamezne delegacije oziroma konference delegacij, kot tudi konstituiranje, način dela, pravice, dolžnosti in odgovornost. V odbor samoupravne kontrole ne morejo biti delegirani člani delegacij, ki že imajo dolžnosti oziroma funkcije v tej občinski zdravstveni skupnosti ali v njenem imenu. 25. člen Skupščina skupnosti poveri določene izvršilne funkcije izvršilnemu odboru, za katerega sama izvoli predsednika in člane. Člane izvoli v enakem številu izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev; predsednik je vselej iz vrst uporabnikov. Mandat za izvršilni odbor traja dve leti; nihče ne more biti izvoljen v izvršilni odbor več kot dvakrat zaporedoma. Izvršilni odbor ima predsednika in 8 članov. Člani izvršilnega odbora sami izvolijo izmed sebe namestnika predsednika. Izvršilni odbor opravlja zlasti tele naloge: — skrbi z odločitvami in ukrepi za pravočasno in pravilno izvajanje in izvrševanje sklepov skupščine skupnosti oziroma njenih zborov; — z odločitvami ih ukrepi skrbi za pravilno uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva oziroma oblik socialne varnosti: — predlaga skupščini skupnosti program zdravstvenega varstva, finančni načrt in zaključni račun ter druge splošne in posamične akte skupnosti; — obravnava samoupravne sporazume o programiranju in financiranju zdravstvenega varstva ter druge samoupravne sporazume in jih predlaga skupščini v obravnavo in sprejem v okvirih načina odločanja njenih zborov; — daje pobude za sklicevanje skupščine oziroma zborov glede na njihovo pristojnost in način odločanja. 26. člen Skupščina skupnosti izvoli iz vrst delegatov uporabnikov in izvajalcev odbor za reševanje prošenj oziroma ugovorov in pritožb iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja oziroma glede na oblike socialne varnosti. Dolžnost v odboru traja praviloma toliko časa, kolikor traja članstvo delegata v delegaciji, za katero je bil izvoljen. Sestava ih delo odbora se uredita s statutom skupnosti. Za obravnavo oziroma opredeljevanje in razreševanje strokovne problematike in pomembnejših zadev strokovne narave skupščina skupnosti lahko ustanovi strokovni svet kot posvetovalni organ občinske zdravstvene skupnosti. Za člane strokovnega sveta imenuje skupščina s sklepom obeh zborov ustrezno število strokovnjakov s področja zdravstvenih dejavnosti ter organizacije in izvajanja zdravstvenega varstva oziroma zagotavljanja socialne varnosti, članstvo ni vezano na funkcijo delegata. 27. člen Za posamezna vprašanja s svojega področja lahko skupščina skupnosti izvoli stalne ali občasne komisije oziroma ustrezna strokovna telesa. Stalne komisije so vselej sestavljene iz vrst delegatov uporabnikov in izvajalcev, medtem ko Sodelovanje v občasni komisiji ali v strokovnem delovnem telesu ni vezano ha funkcijo delegata in prav tako ne na obojestransko sestavo. Skupščina skupnosti po potrebi imenuje delegate v skupne komisije v okvirih regionalne zdravstvene skupnosti, kakor ustreza širšim nalogam oziroma združevanju sredstev zlasti s področja razširitve zmogljivosti v zdravstvu oziroma razširjene reprodukcije.' 28. člen S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi regionalne zdravstvene skupnosti se določijo naloge, ki jih njena strokovna služba opravlja za to občinsko zdravstveno skupnost. Način opravljanja strokovnih nalog in zadevne obveznosti strokovne službe regionalne zdravstvene skupnosti se natančneje opredelijo v statutu občinske zdravstvene skupnosti. III. MEDSEBOJNA RAZMERJA UPORABNIKOV IN IZVAJALCEV 29. člen Svobodna menjava dela med uporabniki in izvajalci v okvirih te občinske skupnosti se manifestira zlasti kot: — enakopravno odločanje pri oblikovanju in sprejemanju programa zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti, pri določanju politike razvoja in pospeševanja zdravstvenih dejavnosti ter usmerjanju in namenski porabi združenih sredstev za izvajanj'e programa zdravstvenega varstva; — skupno zbiranje potrebnih sredstev za razširjeno reprodukcijo v zdravstveni dejavnosti ter ocHo- \ Čanje o združevanju in skupnih vlaganjih na območju občine, regije in republike; — samoupravno sporazumevanje pri reševanju še drugih vprašanj, ki so v skupnem interesu in pomembna za uresničevanje skupnih programskih nalog na območju občine, regije in republike. 30. člen Na podlagi izhodišč iz prejšnjega člena občinska zdravstvena skupnost neposredno in združena z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v regionalni zdravstveni skupnosti in v zdravstveni skupnosti Slovenije zagotavlja delovnim ljudem in občanom v mejah svojih pravic in dolžnosti ter v skladu z zakonom: enakopraven položaj pri uveljavljanju zdravstvenega varstva in uresničevanju drugih oblik socialne varnosti iz zdravstvenega zavarovanja; skladen razvoj teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij; ugodne možnosti za organiziranje in uspešno funkcioniranje zdravstvene dejavnosti na svojem območju ter nadzorstvo glede strokovnosti dela organizacij združenega dela zdravstvene dejavnosti in zdravstvenih delavcev. Skupnost zagotavlja uporabnikom zdravstvenega varstva samostojno odločanje o zbiranju in višini sredstev, potrebnih za uresničevanje programa zdravstvenega varstva oziroma za uveljavljanje zdravstvenega varstva in socialne varnosti. Izvajalcem zdravstvenega varstva pa zagotavlja enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v drugih organizacijah združenega dela. 31. člen Delovni ljudje in občani v tej občinski zdravstveni skupnosti uresničujemo načela svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci s samoupravnimi sporazumi ali pogodbami o izvajanju menjave dela. Osnove in merila za ugotavljanje količine, kakovosti in uspešnosti opravljenega dela se določijo enotno s sklepom skupščine zdravstvene skupnosti Slovenije v soglasju s Skupščino Socialistične republike Slovenije. IV. ZDRUŽEVANJE IN UPORABA SREDSTEV 32. člen Sredstva za neposredno i zdravstveno varstvo in druge pravice iz zdravstvenega zavarovanja, s katerimi si zagotavljamo socialno varnost v primeru bolezni, poškodbe, poroda ali smrti, bomo uporabniki v okvirih te občinske zdravstvene skupnosti sporazumno združevali po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Združevanje sredstev bomo uporabniki in izvajalci usklajevali na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s programi zdravstvenega varstva ter z vrsto in z obsegom pravic do neposrednega zdravstvenega varstva ter siceršnjimi oblikami socialne varnosti ob enakosti pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva za območje regije. 33. člen Združeha sredstva bomo uporabniki in izvajalci skladno z družbenim planom, resolucijo o družbenoekonomski politiki in družbenim dogovorom o skupni porabi, ob upoštevanju načela vzajemnosti in solidarnosti z gledišča uresničevanja enotnosti sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter pospeševanja izenačevanja pogojev za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva, namensko razporejali in uporabljali za: — pokrivanje stroškov zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja, — razširjeno reprodukcijo v zdravstveni dejavnosti, — strokovno izobraževanje In usposabljanje kadrov, — znanstveno raziskovano dejavnost na področju zdravstvenega varstva, — rezervo in — kritje stroškov za opravljanje drugih nalog te občinske zdravstvene skupnosti. 34. člen V svobodni menjavi dela in vrednotenju opravljenega dela bomo uporabniki in izvajalci oblikovali vrednost zdravstvenih storitev po enotno določenih osnovah in merilih zlasti z upoštevanjem: — cene materiala. — osnovne reprodukcije (amortizacija), — osebnih dohodkov in skladov po samoupravnih sporazumih, — pogodbenih ter zakonsko in samoupravno opredeljenih obveznosti v dejanski višini. O sredstvih za razširitev zdravstvene dejavnosti se uporabniki in izvajalci posebej dogovorimo na podlagi kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih programov razvoja skladno s sredstvi, namenjenimi za razvoj zdravstvenega varstva. 35. člen Sredstva za zagotovitev zdravstvenega varstva in drugih pravic iž zdravstvenega zavarovanja združujemo v okvirih te občinske zdravstvene skupnosti v postopku, kot ga zakon določa: s prispevki iz osebnega dohodka zavarovancev; s prispevki iz dohodka organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter Zasebnih delodajalcev; s prispevki skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja; s prispevki skupnosti za zaposlovanje; s prispevki organov in organizacij za uživalce stalnih priznavalnin ter družbenih preživnin; s prispevki zavarovancev, ki so sklenili v tujini delovno razmerje oziroma se v tujini strokovno izpopolnju-. jejo, ali pa uživajo pravice od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na stroške tujega nosilca zavarovanja, ter izšeljencev-povratnikov; s povračili po ratificiranih mednarodnih sporazumih; s prispevki uporabnikov k stroškom neposrednega zdravstvenega varstva; z namensko prispevanimi sredstvi družbenopolitičnih skupnosti in z drugimi dohodki. Delovni ljudje in občani v občinski zdravstveni skupnosti enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine določimo stopnjo prispevka za zagotovitev sredstev za temeljne naloge zdravstvenega varstva, s samoupravnim sporazumom in s pogodbami pa se delovni ljudje lahko dogovorimo za dodatne prispevke iz dela osebnih dohodkov za financiranje posameznih nalog nad družbeno opredeljenimi In dogovorjenimi okviri. 36. člen Občinska zdravstvena skupnost zagotavlja vsaj tiste pravice do zdravstvenega varstva, ki so določene z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi ter kot najmanjši obvezni obseg zdravstvenega varstva z zakonom o zdravstvenem varstvu in z drugimi zakoni ozi- roma družbenimi dogovori in samoupravnimi, sporazumi. Zagotovitev po prejšnjem odstavku tega člena se nanaša tudi na obseg zadevnih pravic, če in kolikor ni opredeljen večji obseg z ustreznim samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom. V. JAVNOST'DELA 37. člen Delo te občinske zdravstvene skupnosti in njenih organov je javno. Skupščina skupnosti in njeni izvršilni organi so dolžni obveščati delovne ljudi in občane, združene v zdravstveni skupnosti, kot tudi skupščino občine in družbenopolitične dejavnike na območju občine o uresničevanju programa zdravstvenega varstva in o uporabi združenih sredstev ter o zagotovitvi neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti z ozirom na sredstva po samoupravnem sporazumu. Poti in oblike obveščanja so: zbori delovnih ljudi in občanov, posebna poročila, objave v občinskih glasilih in druga sredstva javnega obveščanja. Splošni samoupravni akti skupnosti se objavljajo v občinskem glasilu. Če pa se tičejo tudi drugih zdravstvenih skupnosti, je potrebna objava v Uradnem listu SR Slovenije. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 38. člen Statut te občinske zdravstvene skupnosti in drugi splošni akti, ki so bistvenega pomena za njeno poslovanje, morajo biti sprejeti v šestih mesecih po uveljavitvi tega samoupravnega sporazuma, oziroma najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi zakona o zdravstvenem varstvu. Do sprejema statuta in drugih splošnih aktov se začasno uporabljajo statutarne določbe in splošnli akti začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana v skladu z določbami tega samoupravnega sporazuma ter s statutarnimi in drugimi začasnimi sklepi, ki so potrebni z izvedbo ustanovitve in konstituiranje te občinske zdravstvene skupnosti. 39. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo člani občinske zdravstvene skupnosti v več kot polovici njihovih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter podpišejo njihovi pooblaščeni organi. Samoupravni sporazum začne veljati, ko ga potrdi občinska skupščina. Sklenitev samoupravnega sporazuma in njegovo uveljavitev objavi iniciativni odbor pri občinski skupščini, ki je pripravil ustanovitev te občinske zdravstvene skupnosti. Predsednik skupščine zdravstvene skupnosti kot občinske zdravstvene skupnosti za območje občine Ljubljana Šiška Janko Hebcrle 1. r. Samoupravni sporazum je bil sprejet na prvi seji skupščine SIS dne 25. XII. 1974. 1265. Na podlagi drugega odstavka 12. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjem dne 26. junija 1975 sprejela SKLEP o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne zdravstvene skupnosti kot občinske zdravstvene skupnosti za območje občine Ljubljana Šiška 1 Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne zdravstvene skupnosti kot občinske zdravstvene skupnosti za območje občine Ljubljana Šiška. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. l/A-025-016/75 Ljubljana, dne 26. junija 1975. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. 1266. Na podlagi 3. in 13. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39/74) sklenejo samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva, otroškega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaposlovanja ter stanovanjske skupnosti za območju občine Ljubljana Šiška SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Šiška I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delovni ljudje, organizirani v občinski skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Šiška, skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Šiška, konferenci delegacij pokojninskega in invalidskega zavarovanja občine Ljubljana Šiška, enoti skupnosti zaposlovanja občine Ljubljana Šiška, ter samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ljubljana Šiška, se povezujejo v občinsko skupnost socialnega varstva Ljubljana šiška, da bi v njej oblikovali celovito politiko socialnega varstva, usklajevali programe na tem področju, zagotavljali ukrepe in sredstva za uresničevanje sprejetih programov socialnega varstva ter enakopravno odločali s skupščino občine o skupnih vprašanjih socialnega varstva. 2. člen Občinska skupnost socialnega varstva Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: občinska skupnost) usklajuje politiko in programe s področja socialnega varstva, določa prioritetne naloge, sprejema minimal- ne osnove socialnega varstva ter zagotavlja sredstva za izvajanje sprejetega programa socialnega varstva v občini Ljubljana Šiška. 3. člen Za usklajevanje politike na področju socialnega varstva v SR Sloveniji ter za zagotavljanje ukrepov in nalog, ki so določeni z zakonom, se občinska skupnost povezuje z drugimi občinskimi skupnostmi socialnega varstva v skupnost socialnega'varstva Slovenije. 4. člen Zaradi usklajevanja politike socialnega varstva, zaradi skupnega reševanja nalog (er zaradi opravljanja tistih nalog, ki terjajo solidarnost delovnih ljudi na območju ljubljanskih občin, se občinska skupnost povezuje z drugimi občinskimi skupnostmi socialnega varstva na območju mesta Ljubljane v skupnost socialnega varstva mesta Ljubljane. 5. člen V občinski skupnosti delovni ljudje prek samoupravnih interesnih skupnosti, ki se povezujejo v občinsko skupnost, uvejavljajo svoj interes pri programiranju, samoupravnem načinu upravljanja, gospodarjenju z združenimi sredstvi, soodločanju s skupščino občine ter pri drugih medsebojnih razmerjih, pravicah, obveznostih in odgovornostih občinske skupnosti. II. NALOGE OBČINSKE SKUPNOSTI 6. člen Občinska skupnost oblikuje politiko celovitega razvoja in financiranja socialnega varstva in pri tem upošteva splošne družbene potrebe ter družbene cilje, ki so določeni z zakonom, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi v občini ter v republiki. 7. člen Občinska skupnost socialnega varstva sprejema program za uresničevanje socialne varnosti delovnih ljudi in občanov, ki obsega zlasti: — skrb za otroke brez roditeljev, oziroma otroke, katerih roditelji niso sposobni ali ne skrbijo zanje; — skrb za otroke, ki so moteni v telesnem ali duševnem razvoju, skrb za njihovo usposabljanje, vključevanje v razne oblike družbenega varstva ter skrb za izboljšanje socialnega položaja njihovih družin; — ukrepe za reševanje stanovanjskih problemov občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležni posebne družbene pomoči ter gradnjo namenskih stanovanj za te občane in družine; — usposabljanje in zaposlovanje invalidnih in za delo manj zmožnih oseb pod posebnimi pogoji in druge oblike njihovega varstva, ki jim omogočajo urejene življenjske razmere in ohranitev sposobnosti za življenji in delo; — zagotavljanje socialne varnosti občanov v času brezposelnosti; — zagotavljanje urejenih življenjskih pogojev in varnosti starejšim ljudem z urejanjem stanovanjskih pogojev, raznih oblik pomoči na domu. organizacije različnih oblik rekreacije in družbenega življenja in domskim varstvom; — ukrepe za zagotovitev socialne varnosti občanov, ki niso sposobni skrbeti sami zase, z družbenimi denarnimi pomočmi, urejanjem stanovanjskih pogojev in domskim varstvom in drugimi oblikami varstva; — izgradnjo splošnih in posebnih socialnih zavodov; — ukrepe za preprečevanje negativnih socialnih pojavov in resocializacijo družbeno neprilagojenih oseb. .8. člen Občinska skupnost: — odloča o ukrepih za zagotovitev socialnega varstva občanov, ki niso sposobni skrbeti sami zase; — določa načela za reševanje stanovanjskih problemov občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležni posebne družbene pomoči, zlasti za mlade družine delavcev z naj nižjimi osebnimi dohodki, borce NOB, invalidne osebe in starejše občane; — določa merila za delno nadomestitev stanaiine in za delno nadomestitev stanarine domskega varstva starejših občanov in invalidnih oseb;' — določa načela ter usmerja izvajanje dejavnosti za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih in za delo manj zmožnih oseb; — določa načela za zagotovitev socialnega varstva otrok, mater in družine ter zagotavlja socialno varstvo pri uresničevanju pravice človeka, da svobodno odloča o rojstvih otrok; — odloča o drugih zadevah s področja socialnega varstva, določenih z zakonom oziroma drugim predpisom ali splošnim aktom občinske skupščine ali s samoupravnim sporazumom. III.- SAMOUPRAVLJANJE V OBČINSKI SKUPŠČINI 9. člen Občinsko skupnost upravlja skupščina skupnosti. Skupščina skupnosti ima dva zbora: — zbor uporabnikov, — zbor izvajalcev. Skupščino občinske skupnosti sestavljajo aetegati, ki jih delegirajo skupščine oziroma ustrezni organi upravljanja samoupravnih interesnih skupnosti iz 1. člena tega sporazuma. 10. člen Skupščina občinske skupnosti ima 30 delegatskih mest. Vsaka samoupravna interesna skupnost, povezana v občinski skupnosti, ima v njeni skupščini 6 delegatskih mest. Skupščine občinskih skupnosti, povezane v občinski skupnosti socialnega varstva, ki imajo v svoji skupščini dva zbora, delegirajo iz vsakega' zbora po 3 delegate v ustrezni zbor skupščine občinske skupnosti socialnega varstva. Skupščina skupnosti oziroma organ upravljanja, ki ima samo en zbor, delegira delegate samo v zbor uporabnikov skupščine občinske skupnosti socialnega varstva. 11. člen Delegate iz prejšnjega člena izvolijo in odpokličejo skupščine oziroma organi upravljanja občinskih samoupravnih interesnih skupnosti iž 1. člena tega sporazuma. Način izvolitve, delegiranja delegatov in odpoklica delegatov določijo občinske samoupravne in’ercsne skupnosti iz 1. člena tega sporazuma s svojimi samoupravnimi akti. 12. člen Za ustavnost in zakonitost svojega dela so delegati odgovorni skupnostim, ki so jih delegirale v skupščino občinske skupnosti socialnega varstva. Delegati skupščine so dolžni posvetovati se s svojimi skupnostmi o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in sklepa skupščina občinske skupnosti, ter ji posredovati stališča svoje skupnosti. 13. člen Vsak delegat v.skupščini ima pravico dajati pobude za obravnavo vprašanj s področja dela skupnosti, predlagati ustrezne rešitve in postavljati vprašanja skupščini in njenim organom. 14. člen Skupščina občinske skupnosti ima naslednja pooblastila m odgovornosti: — sprejema statut in druge splošne akte občinske skupnosti; — sprejema program socialnega varstva na osnovi predlogov programov pdsameznih skupnosti, povezanih v občinski skupnosti socialnega varstva, ter spremlja njihovo izvrševanje; — sprejema finančni načrt in zaključni račun; — določa višino prispevka za socialno varstvo, izraženo v stopnji; — sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume: — sprejema poslovnik o svojem delu in .delu svojih organov; — obravnava problematiko socialnega varstva na svojem območju; — daje pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in drugimi organizacijami in organi o vprašanjih skupnega pomena; — daje pobudo in predlaga sprejem predpisov s področja socialnega varstva; — voli in odpokliče organe skupščine; — voli in odpokliče predsednika in namestnika predsednika skupščine; — imenuje in razrešuje člane drugih organov in delovnih teles skupščine; — delegira delegate v skupščino skupnosti socialnega varstva Slovenije; — delegira delegate v skupščino skupnosti socialnega varstva mesta Ljubljane; — imenuje in razrešuje tajnika strokovne službe v soglasju s skupščino občine; — opravlja še druge naloge, določene z zakonom in statutom občinske skupnosti. 15. člen Skupščina občinske skupnosti enakopravno s pristojnimi zbori skupščine občine odloča: — o politiki socialnega varstva; — o razvojnem programu socialnega varstva; — o drugih vprašanjih socialnega varstva, ki so določena z zakoni, drugimi predpisi in splošnimi akti. Za zagotovitev potrebnih sredstev za financiranje temeljnih nalog socialnega varstva lahko skupščina občinske skupnosti enakopravno s pristojnimi zbori skupščine občine določi višino prispevka, izraženo v stopnji. 16. člen Skupščina občinske skupnosti odloča na zasedanju obeh zborov. Odločitev je sprejeta, če je bila v enakem besedilu sprejeta v obeh zborih skupščine z večino glasov vseh članov vsakega zbora. O zadevah, ki so bistvenega pomena za občinsko skupnost kot so: — sprejem splošnih aktov; — sprejem programa; — določitev višine prispevka, izražene v stopnji; — sprejem finančnega načrta in zaključnega računa; — odločata oba zbora s tričetrtinsko večino vseh članov vsakega izmed zborov. O vprašanjih s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaposlovanja in stanovanjskega gospodarstva odloča skupščina občinske skupščine z večino glasov vseh svojih članov. 17. člen Če odločitev iz 2. in 3. odstavka prejšnjega člena ni bila sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih skupščine občinske skupnosti, se prične usklajevalni postopek med zboroma. Če tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje, ali če v primeru iz 2. in 3. odstavka prejšnjega člena odločitev ni sprejeta z ustrezno večino glasov vseh članov skupščine občinske skupnosti, lahko skupščina občine na predlog svojega izvršnega sveta začasno uredi tako vprašanje. 18. člen Skupščina ima izvršni odbor, ki šteje 5 članov, ki morajo biti izvoljeni izmed delegatov skupščine občinske skupnosti tako, da je zagotovljena zastopanost vseh skupnosti, ki so povezane v občinski skupnosti socialnega zavarovanja. Izvršni odbor voli izmed svojih članov predsednika in namestnika predsednika. « 19. člen Naloge izvršilnega odbora so: — skrbi za izvajanje odločitev in sklepov skupščine občinske skupnosti; — izvaja družbene dogovore in samoupravne sporazume, programe in druge splošne akte občinske skupnosti; — pripravlja predloge splošnih aktov in sklepov; — opravlja druge naloge iz pristojnosti občinske skupnosti, ki so določene s statutom občinske skupnosti, če ni določena pristojnost skupščine. 20. člen Skupščina občinske skupnosti lahko ima še druge organe ter delovna telesa, katerih naloge in sestav določi statut oziroma ustanovitveni akt. 21. člen Občinska skupnost ima za opravljanje strokovnih, administrativnih in tehničnih opravil strokovno službo. Tajnika strokovne službe imenuje skupščina občinske skupnosti v soglasju s skupščino občine. 22. člen Člani občinske skupnosti z medsebojnim dogovorom zagotovijo sredstva za delo občinske skupnosti in strokovne službe občinske skupnosti. 23. člen Občinska skupnost je dolžna najmanj dvakrat letno poročati skupščinam oziroma organom upravljanja občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, ki se povezujejo v skupnosti socialnega varstva, o svojem delu, izvajanju politike na področju socialnega varstva In uporabi sredstev za socialno varstvo. Skupščina občinske skupnosti je dolžna obravnavati priporočila in mnenja v njej povezanih skupnosti ter jih obveščati o sprejetih sklepih v tej zvezi. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 24. člen Prvo sejo skupščine občinske skupnosti skliče iniciativni odbor, ki so ga imenovale skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, ki se v njej povezujejo. Iniciativni odbor vodi delo skupščine do njenega • konstituiranja. 25. člen Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma lahko predlagajo skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosi, ki se v njej združujejo. Ta samoupravni sporazum se lahko spremeni oziroma dopolni po postopku, ki velja za njegovo sklenitev. 26. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga podpišejo ustanovitelji. Samoupravni sporazum o ustanovitvi začne vejati, ko ga potrdi skupščina občine. Skupnost otroškega varstva občine Ljubljana Šiška Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Šiška Enota skupnosti zaposlovanja .občine Ljubljana Šiška Konferenca delegacij skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja občine Ljubljana Šiška Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Šiška Ljubljana, dne 14. maja 1975. Predsednik skupščine Janez Mlakar 1. r. Samoupravni sporazum je bil sprejet na 1. seji skupščine SIS dne 14. maja 1975. , 1267. Na podlagi drugega odstavka 13. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS. štev. 39/74) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjem dne 26. junija 1975 sprejela • SKLEP o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva občine Ljubljana Šiška 1 Potrdi se .samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva občine Ljubljana Šiška. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. l/A-025-010/75 t Ljubljana, dne 26. junija 1975. Predsednik Skupščine občinč Ljubljana Šiška Stanc Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. 1288. Na podlagi 55. člena ustave SRS (Uradni list SRS, št. 6/74) in 6. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74) sklenejo delovni ljudje skupaj z delavci vzgojnolzobraževalnlh organizacij SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi izobraževalne skupnosti občine Ljubljana Šiška I. SPLOŠNA NAČELA 1. člen Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delavci v organizacijah združenega dela na področju predšolske vzgoje, osnovnega šolstva in v drugih vzgojnolzobraževalnlh organizacijah ustanovijo izobraževalno skupnost (v nadaljnjem besedilu: skupnost), da bi preko nje zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in Interese na področju predšolske vzgoje, osnovnega šolstva in drugih oblikah vzgoje in izobraževanja. V skupnosti delovnih ljudi uresničujejo svobodno menjavo dela z delavci v vzgojno izobraževalnih organizacijah, enakopravno in sporazumno oblikujejo politiko razvoja predšolske vzgoje, osnovnega šolstva In drugih oblik vzgoje in izobraževanja, sprejemajo programe, združujejo sredstva ter opravljajo druge zadeve, ki izhajajo Iz narave odnosov na področju vzgoje in izobraževanja. 2. člen Izobraževalna skupnost občine Ljubljana Šiška: — skrbi v sodelovanju z drugimi dejavniki za uresničevanje socialističnih vzgojnoizobraževalnlh smotrov na področju predšolske vzgoje,' osnovnega šolstva in v drugih oblikah organizirajte družbene vzgoje in izobraževanja, — skrbi za izravnavanje pogojev za vzgojo In izobraževanje otrok, — zagotavlja pogoje za pridobivanje osnovne splošne izobrazbe z izobraževanjem ob delu tistim mladim in odraslim, ki niso v času obveznega šolanja uspešno končali osnovne šole, “ razvija in krepi družbenoekonomske odnose na področju vzgoje in izobraževanja na načelih samoupravljanja in delitve po rezultatih dela, — sklepa samoupravne sporazume in družbene dogovore, — Sprejema programe razvoja predšolske vzgoje, osnovnega šolstva in drugih oblik vzgoje in izobraževanja ter zagotavlja materialno osnovo za njihovo uresničevanje, — načrtuje potrebe ter |krbi za šolanje in permanentno izobraževanje učitefljev, vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev za vzgojo in izobraževanje, — oblikuje in uresničuje programe na področju, za katerega je ustanovljena, — spremlja In ocenjuje izvajanje dogovorjenih programov, — sodeluje pri oblikovanju politike usmerjenega izobraževanja v republiki, — sodeluje pri izgrajevanju sistema in načrtovanja razvoja usmerjenega izobraževanja, — dogovarja se z drugim skupnostmi in organizacijami pri oblikovanju in uresničevanju programov na področju dejavnosti, za katero je ustanovljena, — sodeluje pri ugotavljanju kadrovskih potreb združenega dela, — skrbi za racionalno in smotrno gospodarjenje z vsemi sredstvi,, ki se združujejo za uresničevanje programov te dejavnosti, — uresničuje javnost dela. 3. člen Delovpi ljudje na podlagi svojih samoupravnih odločitev združujejo po načelih vzajemnosti in solidarnosti potrebna sredstva za uresničevanje družbeno dogovorjenih programov izobraževalne skupnosti. 4. člen Delovni ljudje v vzgojnoizobraževalnih zavodih uresničujejo program in s ceno za delo, dogovorjeno v skupnosti, pridobivajo dohodek ter si s tem zagotavljajo epak družbenoekonomski položaj z delovnimi ljudmi v drugih organizacijah združenega dela. 5. člen ' Izobraževalna skupnost občine Ljubljana Šiška ustanovljena s tem samoupravnim sporazumom, ima svoj statut, ki ga sprejme skupščina izobraževalne skupnosti. Statut prične veljati, ko ga potrdi Skupščina občine Ljubljana Šiška. 6. člen Izobraževalna skupnost občine Ljubljana Šiška je pravna oseba, Skupnost predstavlja predsednik skupščine izobraževalne skupnosti občine Ljubljano Šiška. 7. člen Skupščina izobraževalne skupnosti sprejema v soglasju z občinsko skupščino odločitve, ki so bistvenega pomena za uresničenje pravic in obveznosti delovnih ljudi, združenih v izobraževalni skupnosti in so določene s tem zakonom ali odlokom občinske skupščine. Pred odločitvijo o soglasju delegati pristojnih zborov občinske skupščine in delegati izobraževalne Skupnosti razvijajo in usklajujejo stališča. II. DELOVNO PODROČJE 8. člen Izhodišča za oblikovanje politike in programov skupnosti so družbeno dogovorjeni cilji, zakonski predpisi, družbeni dogovori in samoupravni sporazumi. Naloge izobraževalne skupnosti so predvsem: — zagotavljajo pogoje ža uresničevanje dogovorjenih vzgojnoizobraževalnih smotrov samoupravne socialistične družbe, — organizira in razvija vzgojnoizobraževalne dejavnosti, — zagotavlja sredstva za dejavnost in krepitev materialne osnove vzgoje In Izobraževanja, — upravlja s temi sredstvi in odloča o merilih za njihovo delitev, — v sodelovanju s temeljnimi ofganizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, občinskimi in mestno skupščino, mestno izobraževalno skupnostjo Ljubljana, družbenimi organizacijami in strokovnimi ustanovami spremlja in načrtuje 'programe razvoja vzgoje in izobraževanja, — sodeluje z drugimi interesnimi skupnostmi, z organi družbenopolitičnih skupnosti, pedagoško službo, družbenimi organizacijami in društvi pri reševanju zadev, ki so skupnega pomena za vzgojo in izobraževanje, — razvija in utrjuje samoupravljanje na področju vzgoje in izobraževanja. III. UPRAVLJANJE V SKUPNOSTI 9. člen Upravljanje skupnosti temelji na načelih samoupravljanja. Organi upravljanja skupnosti so: ■— skupščina izobraževalne skupnosti — izvršni odbor skupščine — samoupravno razsodišče — odbor za samoupravni nadzor 10. člen Skupnost ima skupščino, ki jo sestavljata dva zbora: — zbor uporabnikov teh dejavnosti, ki ga sestav-jajo delegati delegacij delavcev združenih v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegacij delovnih ljudi In občanov v krajevnih skupnostih, — zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delegacij delavcev iz vzgojnoizobraževalnih organizacij z območja občine. 11. člen V skupščino skupnosti izvolijo delegate: — delovni ljudje v združenem delu 37 — občani v krajevnih skupnostih 21 — delovni ljudje v organizacijah združenega dela, ki opravljajo naloge na področju vzgoje in izobraževanja, ter družbene organizacije in društva, ki s svojo dejavnostjo uresničujejo posamezne družbene vzgojnoizobraževalne smotre in naloge 28 Mandatno dobo, volitve, odpoklic in druga vprašanja ureja statut. 12. člen Delegati skupščine so se dolžni o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in sklepa skupščina predhodno posvetovati z organizacijami, ki so jih delegirale, posredovati morajo stališča svoje organizacije skupščini, dolžni pa so tudi svojo organizacijo seznaniti s sklepi in stališči skupščine. ' 13. člen Skupščina skupnosti sprejme statut skupnosti in posloynik o svojem delu. 14. člen Skupščina skupnosti dela na sejah. Oba zbora skupščine odločata in sklepata enakopravno: — sprejemata statut skupnosti in druge splošne akte skupnosti', — obravnavata in odločata o vprašanjih v zvezi z organizacijo in razvojem vzgojnoizobraževalnih dejavnosti na območju skupnosti, — obravnavata pripombe, mnenja in priporočila ustanoviteljev, občinske -skupščine, mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana, drugih samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij in društev ter jih obveščata o svojih ukrepih in stališčih. — sprejemata razvojne programe izobraževalne dejavnosti, — sprejemata program za financiranje vzgojnih in izobraževalnih dejavnosti, — odločata o uporabi in razdelitvi sredstev skupnosti, — sprejemata merila za delitev sredstev za dejavnost vzgojnoizobraževalnih zavodov v skladu z družbenimi dogovori, s samoupravnimi sporazumi, z zakonom in z drugimi predpisi, — odločata o združevanju svojih sredstev s sredstvi drugih izobraževalnih skupnosti za solidarnostno uresničevanje skupno dogovorjenih nalog, — dajeta občinski in mestni skupščini mnenja k razvojnim programom zavodov, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno dejavnost. — dajeta pobude za usklajeno in usmerjeno delo vseh dejavnikov na področju vzgoje in izobraževanja, — ustanavljata posebna telesa za opravljanje določenih nalog, — volita delegacijo v mestno izobraževalno skupnost Ljubljana in v izobraževalno skupnost SR Slovenije. — razpravljata in odločata o zadevah, ki jih opravlja mestna izobraževalna skupnost Ljubljana, — volita izvršni odbor skupščine skupnosti, predsednika skupščine skupnosti in njegovega namestnika, — volita samoupravno razsodišče. 15. člen V primeru različnih stališč zborov se izvede postopek za usklajevanje, določen s poslovnikom skupščine. 16. člen Sela skupščine je sklepčna, če je navzočih več kot polovica delegatov vsekaga posameznega zbora. Skupščina odloča na seji praviloma z večino gla-' sov navzočih delegatov v posameznem zboru. Statut, programi, splošni akti, finančni načrt in zaključni račun so sprejeti, če je zanje glasovala najmanj 2/3 večina delegatov v posameznem zboru. 17. člen Izvršni odbor skupščine skupnosti šteje 11 članov. Člani izvršnega odbora so praviloma izvoljeni iz vrst delegatov delegacij v skupščino izobraževalne skupnosti. Izvršni odbor skupščine skupnosti vodi predsednik izvršnega odbora. 18. člen Izvršni odbor skupščine skupnosti: — izvaja politiko in vse sklepe skupščine, — izyaja samoupravne sporazume in družbene dogovore, programe skupnosti ter druge splošne akte, ki jih je sprejela skupščina, — usklajuje delo posebnih teles, — pripravlja osnutke družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov in sklepov in jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini skupnosti, — za opravljanje posameznih nalog in za proučevanje stanja in razvoja na posameznih področjih ustanavlja komisije, — sklepa pogodbe t vzgojnoizobraževalnimi zavodi in z drugimi organizacijami, ki opravljajo naloge za potrebe skupnosti, — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina skupnosti. ■ 19. člen Seja izvršnega odbora skupščine skupnosti je sklepčna, če je navzoča več kot polovica njegovih članov. Odloča z večino glasov na seji navzočih članov. 20. člen Za sporazumno odpravo sporov med organi upravljanja skupnosti in med ustanovitelji se ustanovi samoupravno razsodišče. Samoupravno razsodišče izvoli skupščina skupnosti za vsak primer posebej. Delo samoupravnega razsodišča se določi s poslovnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti. 21. člen Samoupravni nadzor nad delom organov upravljanja in strokovnih služb uveljavljajo \ustanovitelji skupnosti tudi prek svojega odbora za samoupravni nadzor. Odbor za samoupravni nadzor šteje 9 delegatov, ki jih izvolijo delavci iz naslednjih področij: > — delavci v temeljnih organizacijah združenega dela 3 delegate, — delavci v krajevnih skupnostih 3 delegate, — delavci v vzgojnoizobraževalnih zavodih 3 delegate. 22. člen Mandatna doba članov odbora za samoupravni nadzor traja 4 leta. IV. FINANCIRANJE SKUPNOSTI 23. člen Za uresničevanje nalog s svojega področja združuje skupnost sredstva: — iz prispevkov zbranih na podlagi zakona, družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov, sklenjenih med delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, občani v krajevnih skupnostih, občani, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in izobraževalno skupnostjo po doseženi uskladitvi v skupščini občine oziroma v vseh občinah na območju občin Ljubljane, — iz sredstev, ki jih občani prostovoljno dajejo skupnosti, iz sredstev samoprispevka, — iz solidarnostno združenih sredstev izobraževalnih skupnosti, — iz drugih virov s pogodbami, samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori, z zakonom ali odlokom družbenopolitične skupnosti. V. USTANOVITEV MESTNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI LJUBLJANA 24. člen Za uresničevanje določenih skupnih interesov, enotne politike za čimbolj skladen razvoj vzgojnoizo-braževalnih dejavnost^ in pogojev za njihovo delo, za zagotavljanje solidarnosti, za opravljanje zadev skupnega pomena in usklajevanje drugih potreb ustanavljajo delavci in delovni ljudje v občini Ljubljana Šiška, preko občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Šiška, skupno z ostalimi izobraževalnimi skupnostmi mestno izobraževalno skupnost Ljubljana. 25. člen Delovni ljudje in občani občine Ljubljana Šiška opravljajo preko delegacije občinske izobraževalne skupnosti v mestni izobraževalni skupnosti Ljubljana naslednje skupne zadeve: — usklajujejo letne, srednjeročne in dolgoročne programe razvoja vzgojnoizobraže valnih dejavnosti izobraževalnih skupnosti občin Ljubljane, — določa enotna merila in kriterije za financiranje vzgojnoizobraževalnih dejavnosti, — odločajo o uporabi sredstev, ki jih za oprav-janje skupnih zadev združuje v mestni izobraževalni skupnosti Ljubljana, — predlagajo sprejem samoupravnih sporazumov ter družbenih dogovorov s področja njenega delovanja, — odločajo o kriterijih in sredstvih za dopolnilno in strokovno izobraževanje delavcev na področju vzgoje in izobraževanja in o štipendijski politiki za področje vzgoje in izobraževanja, — odločajo o programski politiki, usmeritvi in financiranju zavodov, ki so skupnega pomena za vzgoj-noizobraževalno delo na območju občin Ljubljane. Ti so: nižje glasbene šole. osnovna šola za izobraževanje odraslih pri DU Boris Kidrič, Vzgojna posvetovalnica, Vzgojni zavod Janez Levec. Dom Malči Belič, Pionirski dom — pedagoška skupina. Demonstracijski eksperimentalni center za delovno usposabljanje duševno prizadete mladine, — odločajo o uporabi sredstev, z dogovorom združene amortizacije od osnovnih sredstev. — odočajo o razdelitvi sredstev za investicijsko vzdrževanje, ki jih združujejo izobraževalne skupnosti občin Ljubljane, — odločajo o vseh ostalih skupnih zadevah, ki so jih delavci in delovni ljudje občin v Ljubljani spora- zumno prenesli v mestno izobraževalno skupnost Ljubljana. 26. člen V skupščino mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana delegirajo delovni ljudje in občani občine Ljubljana Šiška preko občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Šiška 15 delegatov iz delegacij delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, občanov v krajevnih skupnostih in delovnih judi v organizacijah združenega dela, ki opravljajo naloge na področju vzgoje in izobraževanja. Pri tem upoštevajo sorazmerno zastopanost delavcev iz temeljnih organizacij združenega dela, občanov iz krajevnih skupnosti in delavcev iz izobraževalnih organizacij. VI. JAVNOST DELA 27. člen Delo skupnosti in njenih organov je javno, Skupnost in njeni organi so dolžni pravočasno obveščati javnost, tako o pripravi in sprejemu aktov kot tudi o izvrševanju nalog z njenega delovnega področja. Poti in oblike obveščanja so: zbori delovnih ljudi in občanov, posebna poročila, interna glasila, občinska glasila in druga sredstva javnega obveščanja. VII. STROKOVNA SLUŽBA 28. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih in tehničnih opravil ustanovijo izobraževalne skupnosti občin Ljubljane in mestna izobraževalna skupnost Ljubljana skupaj z izobraževalno skupnostjo Ljubljana Šiška skupno strokovno službo, ki se samoupravno organizira v delovno skupnost. 29. člen Strokovna služba spremlja izvajanje zakonov, družbenih dogovorov, samoupra'vnih sporazumov in drugih aktov s področja izobraževanja, zbira in analizira podatke, pomembne za delo skupnosti, pripravlja gradiva za seje skupščine in drugih organov skupnosti, strokovno opravlja vse finančne zadeve, pripravlja osnutke in sklepe aktov, ki jih sprejemajo organi skupnosti (finančni načrt, zaključni račun, program skupnosti itd.) in vsa druga finančna in administrativna opravila. 30. člen Razmerje med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe se uredi s pogodbo. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 31. člen Do konstituiranja skupnosti opravlja vse zadeva z njihovih področij , temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana. Ta sporazum je sklenjen, ko ga je sprejela večina delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na področju občine Ljubljana Šiška in so ga podpisali njihovi poblaščeni organi, veljati pa začne, ko ga potrdi občinska skupščina. Predsednik Kristjan Hauptman 1. r. Samoupravni sporazum je bil sprejet na 1. seji skupščine SIS, dne 26. XII. 1974. 1269. Na podlagi četrtega odstavka 6. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list. SRS, št. 38/74) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjem dne 26. junija 1975 sprejela 1 SKLEP o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi izobraževalne skupnosti občine Ljubljana Siska 1 ^otrm se samoupravni sporazum o ustanovitvi izobraževalne skupnosti občine Ljubljana Šiška, 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradr nem listu SRS. St. 1/A-025-0S/75 Ljubljana, dne 26. junija 1975. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. 1270. Na podlagi 61. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74) in na podlagi 8. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnosti otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) sklenejo delovni ljudje skupaj z delavci, ki delajo v organizacijah otroškega varstva na območju občine Ljubljana Šiška SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Šiška I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Delovni ljudje združeni v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter kmetje, osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in občani, organizirani v krajevnih skupnostih ter delavci, združeni v organizacijah združenega dela na področju otroškega varstva, ustanovijo samoupravno interesno skupnost otroškega varstva občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: skupnost). V skupnosti združujejo sredstva in skupaj zagotavljajo pogoje za ustanovitev in življenje družine za uresničevanje materinstva ter za razvoj, vzgojo in socialno varstvo otrok, določajo delovne in razvojne programe varstva matere, otroka in družine, obseg pravic in način njihovega uresničevanja ter uresničujejo svobodno menjavo dela in druge skupne interese. 2. člen Člani skupnosti se v skupnosti organizirajo tako, da si zagotovijo neposreden vpliv na programiranje in združevanje sredstev ter vpliv na izvajanje nalog družbenega varstva otrok in samoupravni način upravljanja. Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti neposredno in prek svojih delegatov. ' 3. člen Skupnost uresničuje in izvaja naloge s področja družbenega varstva otrok po programu. Program skupnosti temelji na analizah o stanju, možnostih ter potrebah otrok in delovnih ljudi. 4. člen Za uresničevanje programiranih nalog družbenega varstva otrok in za krepitev materialne osnove tega varstva v občini, mestu Ljubljana in v republiki, združujejo delovni ljudje in občani po načelih vzajemnosti in solidarnosti potrebna sredstva ter določajo način in namembnosti njihove uporabe. Združena sredstva je skupnost dolžna smotrno in racionalno uporabiti. 5. člen Zaradi usklajevanja politike na področju družbenega varstva otrok v SR Sloveniji ter izvajanja nalog, ki terjajo širšo solidarnost vseh delovnih ljudi, se skupnost združuje z drugimi skupnostmi otroškega varstva v zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. 6. Člen Skupnost s statutom v skladu z zakonom o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva in s tem samoupravnim sporazumom natančneje določi zlasti način volitev delegatov skupščine skupnosti, organizacijo skupnosti, pristojnost njenih organov, odgovornost delegatov skupščine skupnosti ter način opravljanja strokovnih nalog Iz zadev skupnosti. Statut skupnosti potrdi Skupščina občine Ljubljana Šiška. 7. člen Skupnost je pravna oseba. Skupnost predstavlja predsednik skupščine skupnosti. 8. člen Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov se lahko občani v krajevnih skupnostih in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki izvajajo naloge družbenega varstva otrok v krajevnih skupnostih, organizirajo v enoto skupnosti otroškega varstva. Enota skupnosti ureja oblike družbenega varstva otrok, ki neposredno zadevajo območje, za katero je ustanovljena, zlasti letovanje/ otrok, varstvo otrok v drugih družinah ter razne oblike občasnega varstva otrok in predlaga škupnosti. da v program družbenega varstva otrok vnese naloge in ukrepe, ki so dejanski odraz potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. ! 9. člen Za uresničevanje določenih skupnih interesov, enotne politike in ukrepov za čimbolj usklađen razvoj vzgojnovarstvene dejavnosti in pogojev za delo, za zagotavljanje solidarnosti, za opravljanje zadev skupnega pomena in usklajevanja drugih potreb, ustanovi skupnost sporazumno z ostalimi skupnostmi za otrožko varstvo za območje ljubljanskih občin skupnost otroškega varstva Ljubljana. 10. člen Skupnost opravlja prek svoje delegacije v skupnosti otroškega varstva Ljubljana predvsem naslednje skupne zadeve: — skrbi za uresničevanje socialističnih vzgojnih smotrov in za izravnavanje pogojev za družbeno vzgojo in varstvo otrok, — skrbi za razvijanje in utrjevanje samoupravnih odnosov na področju družbene vzgoje in varstva otrok, — skrbi za usklajeno programiranje nalog na področju družbenega varstva otrok, — skrbi za oblikovanje, spremljanje in izvajanje programov, — skrbi za združevanje sredstev na širši solidarnostni podlagi za uresničevanje nalog družbenega varstva otrok in za skladno rast materialne osnove družbenega varstva na območju ljubljanskih občin, — odloča o uporabi sredstev, ki so jih usta lovite-Ijice združile za opravljanje skupnih nalog, — skrbi za usklajevanje kriterijev za dopolnilno in strokovno izobraževanje kadra in štipendijsko politiko, — skrbi za programiranje varstva matere in družine, — skrbi za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov za uresničitev skupnih programov in nalog z drugimi interesnimi skupnostmi in družbeno-političnimi skupnostmi, — določa enotne osnove merS In kriterijev za financiranje vzgojnovarstvene dejavnosti, — sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na območju ljubljanskih občin, ki prevzemajo in izvajajo naloge,s področja družbenega varstva otrok, zlasti s skupnostmi za vzgojo in izobraževanje, socialno skrbstvo, zdravstvo, telesno kulturo, kulturo, stanovanjsko skupnost ter skupnostf za varstvo okolja pri urejanju zadev skupnega interesa in sporazumevanja z njimi o načrtovanju zadev skupnega interesa in sporazumevanja z njimi o načrtovanju in izvajanju skupnih nalog v prid otrok ter zagotavljanju sredstev, — sodeluje z družbenopolitičnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, društvi ter strokovnimi institucijami na območju ljubljanskih občin pri uresničevanju nalog družbenega varstva otrok in drugih vprašanjih pomembnih za razvoj otrok. II. DELOVNO PODROČJE 11. člen Skupnost upošteva pri oblikovanju politike razvoja družbenega varstva otrok in njenem uresničevanju družbene cilje, ki so določeni z zakonom, družbenimi dogovori, s samoupravnimi sporazumi in > s tekočo ekonomsko politiko. 12. člen Delovni ljudje neposredno s samoupravnimi sporazumi in po svojih delegatih v skupnosti: — spremljajo razmere, v katerih živi družina z otroki in pripravljajo v interesu otrok predloge in ukrepe za izboljšanje teh razmer, — sprejemajo program razvoja družbenega Varstva v sodelovanju s temeljnimi organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z občinsko skupščino ter z drugimi organizacijami in strokovnimi ustanovami, — na podlagi sprejetega programa razvoja družbenega varstva otrok sprejmejo letni načrt uresničevanja nalog in oblik družbenega varstva otrok, — združujejo sredstva po načelih enakopravnosti in solidarnosti za uresničevanje sprejetega programa, — zagotavljajo v skladu z zakonom o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva in s samoupravnimi sporazumi denarne'pomoči otrokom, — razvijajo razne oblike vzgojnovarstvene dejavnosti za dojenčke in predšolske otroke (vzgojnovar-stveni zavod, varstvo v drugih družinah, letovanja, otroška igrišča), — razvijajo posebne oblike varstva in vzgoje za razvojno telesno ali duševno motene otroke, — določajo okvirne kriterije za sprejem otrok*v vzgojnovarstveni zavod in ^đruge oblike vzgojnovarstvene dejavnosti, — določajo kriterije za oblikovanja cen storitev vzgojno varstvenega zavoda in za prispevke staršev k ceni, — spodbujajo združevanje občanov na območju krajevne skupnosti za pospeševanje razvoja družbenega varstva otrok v skladu s specifičnimi potrebami tega območja, za prilagoditev oblik družbenega varstva potrebam zaposlenih staršev in uveljavitev neposrednega odločanja občanov v krajevni skupnosti, — skrbijo za racionalno organizacijp vzgojnovarstvene dejavnosti na območju skupnosti, — sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti socialnega skrbstva, zdravstva, vzgoje in izobraževanja, ter s samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi pri urejanju zadev skupnega interesa, pomembnih za otroke in se z njimi sporazumevajo o načrtovanju in izvajanju skupnih nalog ter o zagotavljanju potrebnih sredstev. III. NAČIN SAMOUPRAVLJANJA 13. 'člen Na zborih delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih skupnostih ter temeljnih organizacijah združenega dela in društvih na področjih otroškega varstva delovni ljudje in občani: — odločajo o sklepanju samoupravnih sporazumov, — sprejemajp program družbenega varstva otrok, — odločajo o združevanju sredstev za uresničitev programa in o višini stopnje prispevkov za otroško varstvo, če le-te v skladu z zakonom ne določa skupščina samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana šiška, — obravnavajo poročilo o izvajanju sprejetega programa ter o delu skupnosti. — vodijo In odpokličejo delegate v skupščino skupnosti. / 14. člen ’ Skupnost upravlja skupščina. 15. člen Skupščina samoupravne interesne skupnosti občine Ljubljana Šiška ima dva zbora — zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbor uporabnikov ima skupno 58 delegatov, in sicer: . — 37 delegatov iz samoupravnih organizacij s področja gospodarstva in negospodarstva, — 21 delegatov s področja krajevnih skupnosti. Zbor izvajalcev ima 22 delegatov. 16. člen Mandat delegatov skupščine traja 4 leta. Nihče ne more biti izvoljen več kot dvakrat zaporedoma za delegata skupščine skupnosti. Delegati skupščine skupnosti so se dolžni posvetovati z delegacijami in s svojimi brganizacijami o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in sklepa skup-ščfna skupnosti ter ji posredovati stališča svoje organizacije. 17. člen , Skupščina skupnosti razpravlja in odloča na skupnem zasedanju obeh zborov. Oba zbora skupščine odločata in sklepata enakopravno. Odločitev skupščine je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delegatov vsakega izmed zborov skupščine. Kadar je sklep sprejet samo v enem izmed zborov v skupščini, se prične usklajevalni postopek med zboroma. Če tudi v usklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo sbglasje o vprašanju, od katerih je bistveno odvisno delo skupnosti in so določena v njenem statutu, lahko skupščina občine na predlog svojega izvršnega sveta začasno uredi takšno vprašanje. Sporna vprašanja, o katerih se ne odloča po prejšnjem odstavku, rešuje arbitraža. Statut skupnosti ureja postopek odločanja in usklajevanja ter oblikovanje in način odločanja arbitraže. 18. člen | Skupščina skupnosti: — sprejema statut skupnosti in druge spošne akte skupnosti, — daje predlog programa družbenega varstva otrok v obravnavo delovnim ljudem in občanom ter ugotovi, da je program družbenega varstva otrok sprejet in skrbi za njegovo izvršitev, — daje predloge in predlaga ukrepe za izboljšanje razmer, v katerih živi družina z otroci, — določa okvirne kriterije za sprejem otrok v vzgojno varstveni zavod, za določevanje cene storitve vzgojnovarstvenega zavoda in za določevanje višine prispevka staršev, — sprejema sklepe v zvezi s povečevanjem zmogljivosti vzgojnovarstvcne dejavnosti in pospeševanjem razvoja posebnih oblik družbenega varstva otrok, za razvojno, duševno ali telesno motene otroke, —skrbi za racionalno organizacijo vzgojnovar-stvenih dejavnosti, — daje pobude ter predloge za sprejem predpisov, ki zadevajo interes matere in družine, — v skladu s samoupravnim sporazumom daje mnenja o pogojih za pravico do otroškega dodatka in o višini denarnih pomoči otrokom, — sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, — sprejema finančni načrt, — sprejema zaključni račun in letno poročilo o delu skupnosti, — voli in odpokliče člane organov skupščine, pred-sednika in podpredsednika skupščine, — voli delegacijo za sodelovanje pri delu v skupščini občine, • — delegira delegate za skupščino skupnosti otroškega varstva Ljubljana in za Skupščino skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, — opravlja še druge naloge, določene z zakonom in statutom. 19. člen Skupščina skupnosti poveri določene izvršilne funkcijfe izvršnemu odboru in drugim izvršilnim orga. nom, določenim s statutom skupnosti. Izvršni odbor ima 11 članov. Člani so izvoljeni izmed delegatov obeh zborov skupščine skupnosti. 20. člen Izvršni odbor: — izvaja politiko in druge odločitve ter sklepe skupščine skupnosti, — izvaja družbepe dogovore in samoupravne sporazume. programe in druge splošne akte skupščine skupnosti, — pripravlja predloge splošnih aktov in sklepov, — usmerja delo strokovne službe, — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina skupnosti. 21. člen Skupščina skupnosti in njeni izvršilni organi so dolžni obveščati vse člane skupnosti, skupščino občine in družbenopolitične organizacije o uresničevanju programa in o uporabi sredstev skupnosti. 22. člen Strokovne, finančne in administrativne zadeve za skupnost opravlja delovna skupnost strokovnih služb skupnosti ali organizacija ožiroma delovna skupnost, ki ji na podlagi posebne pogodbe skupnosti poveri opravljanje teh zadev. IV. SAMOUPRAVNA KONTROLA 23. člen Za uresničevanje in varstvo samoupravnm pravic v skupnosti otroškega varstva imajo delovni ljudje in občani pravico in dolžnost, da v okviru sistema samoupravljanja uveljavljajo samoupravno kontrolo. Člane samoupravne kontrole izvoli skupščina skupnosti izmed svojih delegatov za dve leti. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 24. člen Ce se ustanovi nova samoupravna organizacija ali skupnost, se opravijo volitve delegacije skupno z volitvami delavskega sveta oziroma ustreznega organa, pri čemer se dopolni razdelitev mandatnih mest. 25. člen Prvo sejo skupščine skliče iniciativni odbor, ki ga je imenovala Skupščina občine Ljubljana Šiška. 26. člen Ta sporazum je sprejet, ko ga podpiše najmanj 3/4 pooblaščenih podpisnikov, članov skupnosti, veljati pa začne, ko ga potrdi Skupščina občine Ljubljana Šiška. Ljubljana, dne 5. novembra 1974. Predsednik skupščine skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Šiška Franc Kragelj 1. r. Samoupravni sporazum je bil sprejet na ustanovni skupščini SIS. dne ?3. decembra 1974. 1271. Na podlagi četrtega odstavka 8. člena zakona o varstvu otrok in 0 skupnosti otroškega varstva (Uradni list SRS, št. IS'?1!) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Druž-benopolitičneg zbora z ločenim glasovanjem dne 26. junija 1975 sprejela SKLEP o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Šiška 1 Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Šiška. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. i . St. l/A-025-012/75 Ljubljana, dne 26. junija 1975. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. 1272. Na podlagi 4. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74) sklenejo delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci in drugi delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov skupaj z delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in skupnostih, ki opravljajo kulturne dejavnosti SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi kulturne skupnosti Ljubljana Šiška I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti v občini Šiška določa: — delovno področje kulturne skupnosti — organizacijo skupnosti — način odločanja v skupnosti — pooblastila in odgovornosti skupščine in drugih organov upravljanja skupnosti — pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov — način nadzora ustanoviteljev skupnosti nad delom organov upravljanja in delom strokovne službe skupnosti — razmerje med kulturno skupnostjo občine in občino — razmerje med kulturno skupnostjo občine In ljubljansko (mestno) kulturno skupnostjo — razmerje med kulturno skupnostjo občine in kulturno skupnostjo SRS — sredstva kulturne skupnosti — sodelovanje z drugimi kulturnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi interesnimi 'skupnostmi. 2. člen Kulturna skupnost občina Ljubljana Šiška je pravna oseba s sedežem v Ljubljani, Trg prekomorskih brigad 1. II. DELOVNO PODROČJE KULTURNE SKUPNOSTI 3. člen Kulturna skupnost občine Ljubljana Šiška se ustanovi kot samoupravna skupnost posebnega družbenega pomena za organizirano in samoupravno zagotavljanje vsestranskih možnosti za kulturno življenje delovnih ljudi, za oblikovanje kulturne politike, za razvijanje in zadovoljevanje kulturnih potreb, za pospeševanje kulturnih dejavnosti, za uresničevanje svobodne menjave dela, za uveljavljanje socialističnega humanizma in uresničevanje drugih skupnih Interesov delovnih ljudi na območju občine Ljubljana Šiška zato kulturna skupnost opravlja predvsem tele naloge: 1. načrtuje razvoj kulture po načelih socialističnega samoupravljanja in humanizma v okviru enotnega slovenskega kulturnega prostora; 2. skrbi za zadovoljevanje kulturnih potreb delovnih ljudi; 3. spodbuja kulturno vzgojo v sodelovanju z družbenopolitičnimi, vzgojnimi in znanstvenimi dejavniki; 4. organizira postopek dogovarjanja o programu in financiranju kulturnih dejavnosti; 5. skrbi za zagotavljanje sredstev za izvajanje programov temeljne dejavnosti,'investicij in investicijsko vzdrževalnih del, upravlja ta sredstva in določa pogoje za njihovo uporabo; 6. opravlja družbeni in strokovni nadzor nad izpolnjevanjem svojega programa ter v primeru neopravljenega ali slabo opravljenega dela izvaja sankcije; 7. uveljavlja načelo, da so rezultati dela nosilcev programa osnova za njihov družbeni in ekonomski položaj ; 8. spodbuja ustanavljanje žarišč kulturnega ustvarjanja in kulturnega življenja ter komisij za kulturo v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih; 9. skrbi za štipendiranje in usposabljanje kadrov na področju kulture; 10. spodbuja kulturno usvarjalnost in daje priznanje za kvalitetne umetniške in kulturno znanstvene dosežke; 11. skrbi za varstvo kulturne dediščine, kamor sodijo tudi spomeniki naše revolucije; 12. načrtuje izvajanje razširjene reprodukcije na področju kulturnih dejavnosti; 13. podpira znanstveno delo na območju občine Ljubljana Šiška, ki je povezano s kulturnim delom; 14. začenja in organizira postopek dogovarjanja z drugimi kulturnimi in ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi fo sVojem programu) in enakopravno sodeluje pri tem dogovarjanju ter pri ustanavljanju možnih, skupnih (koordinacijskih) organov; 15. skrbi za ustrezno obveščanje; 16. sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume; 17. sodeluje z drugimi kulturnimi skupnostmi pri načrtovanju razvoja kulture in skupnih kulturnih akcij na širšem ljubljanskem območju in Sloveniji; 18. razvija stike s Slovenci zunaj Slovenije in Jugoslavije; 19. razvija stike s kulturnimi skupnostmi pobratenih občin; 20. razvija povezovanje slovenske kulture s kultur rami narodov in narodnosti Jugoslavije in drugih narodov ter skrbi za uveljavljanje slovenske kulture v svetu; skrbi za seznanjanje s kulturnimi dosežki drugih bratskih narodov in narodnosti Jugoslavije. 4. člen Temeljno izhodišče kulturne politike, kulturne skupnosti občine Ljubljana Šiška so ugotovljeni interesi in ugotovljene potrebe delovnega človeka in proizvajalca v združenem delu kot subjekta kuturnc politike, ustvarjalca in soustvarjalca kulture. 5. člen Kulturna skupnost opravlja svoje naloge na podlagi večletnih, in letnih programov kulturne dejavnosti, usklajenih, s plani gospodarskega in družbenega razvoja občine in republike. Zagotavlja širši družbeni interes ter dolgoročnost in stabilnost v zagotavljanju osebnih in skupnih kulturnih potreb, ki jih ugotavljajo, oblikujejo in usklajujejo neposredno in organizirano delavci s področja kulturnih dejavnosti in delavci z drugih področij združenega dela ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij. Tako sestavljeni in sprejeti dolgoročni programi kulturne skupnosti predstavljajo sestavni del tega samoupravnega sporazuma. 6. člen Za kulturno dejavnost štejejo vse oblike ustvarjanja in posredovanja kulturnih vrednost ter varstva kulturne dediščine. To so dejavnosti, ki jih poklicno ali ljubiteljsko opravljajo posamezni ustvarjalci, organizacije združenega dela, kulturne organizacije, zveze, združenja in druge delovne skupine na področju kulturnih dejavnosti: književnost, knjižničarstvo in založništvo, glasbena in plesno-baletna dejavnost, likovna in galerijska dejavnost, oblikovanje, urbanizem in 'arhitektura, filmska dejavnost in kinematografija ter kinofi-kacija, gledališka dejavnost, muzejske dejavnosti, varstvo arhivskega gradiva, spomeniško varstvo, radio in televizija. I . . i / 7. člen Kulturna skupnost občine Ljubljana Šiška združuje sredstva za skupni program kuturnih dejavnosti v Ljubljani v okviru ljubljanske samoupravne kulturne interesne skupnosti. 8. člen Zadev.e skupnega pomena, za katere bo kulturna skupnost Ljubljane združevala sredstva v okviru Ljubljanske kulturne skupnosti; Gledališka dejavnost v naslednjih kulturnih zavodih in društvih: Drama in Opera SNG, Mestno gledališče ljubljansko, Mladinsko gledališče, Lutkovno gledališče Ljubljana in Lutkovno gledališče Jože Pengov ter Šentjakobsko gledališče in v naslednjih kultur-noumetniških skupinah oziroma društvih: Eksperimentalno gledališče Glej in Gledališče Pekama. Glasbena in plesna dejavnost v kulturnem zavodu Slovenska filharmonija in naslednjih kulturnoumet-niških skupinah in društvih: Koncertni atelje DSS, Slovensko jazzovsko društvo, SloVenski oktet, APZ Tone Tomšič, VZP Emil Adamič. PPZ oktet Gallus, Koroški oktet, APS in Rožanc, Studio svobodnega plesa, Godba milice in Orkester doma JNA. Likovna in muzejska dejavnost Ljubljanskega območja v naslednjih kulturnih zavodih: Moderna galerija, Narodna galerija, Mestna galerija. Narodni muzej. Muzej ljudske revolucije Slovenije, Slovenski etnografski muzej. • Prirodoslovni muzej, Tehniški muzej, Mestni muzej, Arhitekturni muzej in Slovenski gledališki muzej. Naslednje stalne in kulturne akcije s tega področja: Mednarodni grafični bienale, Bienale indu- sirijskega oblikovanja, Filmski muzej in akcije Društva likovnih samorastnikov; Društva , slovenskih likovnih umetnikov, Društva likovnih oblikovalcev Slovenije, DSM ter revije Sinteza. Knjižničarska dejavnost v naslednjih kulturnih za-* vodih: Slovenska knjižnica, Delavska knjižnica z bi-bliobusom. Mestna ljudska knjižnica, Knjižnica Jožeta Mazovca, Ljudska knjižnica Bežigrad, Ljudska knjižnica Šiška, Knjižnica Prežihovega Voranca, Pionirska knjižnica. Filmska dejavnost v Kinoteki kot stalni kulturni akciji in kulturne akcije Viba filma, Kinematografskega podjetja Ljubljana in Društva filmskih delavcev. Na področju kulturno vzgojne in kulturno posredovalne dejavnosti: PP Festival, Slovenijakoncert, ZKPO mesta in njena kulturna akcija, stalni akciji Glasbene mladine Slovenije — Osnovna skupnost Ljubljana in vaša matineja. Investicije v naštete kulturne dejavnosti v skladu s srednjeročnim in dolgoročnim programom razvoja kulturnih dejavnosti v Ljubljani in investicijsko vzdrževanje kulturnih zavodov v Ljubljani. Delovne štipendije za umetniško ustvarjanje in poustvarjanje. Informiranje delovnih ljudi in občanov Ljubljane o programih kulturnih dejavnosti v Ljubljani. Kulturno sodelovanje Ljubljane s pobratenimi mesti. Organizacija skupnih strokovnih služb. Zavodi, stalne akcije in akcije skupnega pomena, ki se bodo ustanovili ali organizirali v bodoče, se vnesejo v določila o skupnih nalogah s soglasjem vseh kulturnih skupnosti ljubljanskih občin. 9. člen Temeljna merila, po katerih mora v kulturni skupnosti občine Ljubljana Šiška in LKS potekati vrednotenje kulturno umetniškega delovanja v kulturnih zavodih in kulturno umetniških skupinah in društvih, so: — idejna usmerjenost kulturno umetniškega programa na podlagi načel in ciljev socialističnega humanizma in ocena njegovega uresničevanja v skladu s kriteriji marksistične estetike; — prizadevanja, da je konkretni kulturno umetniški program oblikovan tako, da se bo vključeval in uveljavil v sodobnih družbenih procesih in, da s kulturno umetniškimi sredstvi izrazi in sooblikuje družbene razmere in procese v okviru socialistične samoupravne preobrazbe; — upoštevanje kulturno vzgojnega pomena kulturno umetniškega delovanja in ovrednotenje neposrednih prizadevanj za idejnost kulturne vzgoje mladine in delavcev ter prizadevanje za idejno kulturno vzgojo v svojem delovanju; — umetniška kvaliteta izvedenega programa (ocena na podlagi splošnih estetskih kriterijev, na podlagi sinteze strokovne kritike, na podlagi obiska in po možnosti mnenja publike, na podlagi družbenih in strokovnih priznanj, nagrad itd.); — podpora težnjam po eksperimentiranju, po iška. nju novih, izvirnih in kvalitetnih izraznih prijemov, zlasti izhajajočih iz našega družbenega življenja; — usmerjenost k spodbujanju slovenske ustvarjalnosti in odprtost do ustvarjalnosti narodov in na- rodnosti v Jugoslaviji; v tem okviru posebna podpora uprizarjanju slovenskih izvirnih del in oblikam temeljnega sodelovanja; — splošna programska usmerjenost kulturnega zavoda oziroma skupine, ki je razvidna iz kratkoročnega in dolgoročnega programa razvoja in torej ciljev, ki jih želi doseči v perspektivi; — prizadevanja nosilcev programov, da svojo kulturno dejavnost prek najrazličnejših oblik čimbolj približajo delovnemu človeku, posebna pozornost kulturno umetniškim programom, katerih cilj je vključitev čim večjega števila delavcev iz drugih republik, ki delajo v Ljubljani. III. ORGANIZACIJA SKUPNOSTI 10. člen Stalni organi skupnosti so: skupščina, izvršilni odbor, odbor samoupravne kontrole ter odbori za kulturne dejavnosti in komisije. Skupnost lahko ustanovi občasne organe za izvajanje posameznih nalog. 11. člen Skupščina je naj višji organ upravljanja skupnosti. Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delavci delovnih organizacij in skupnosti, ki opravljajo kulturno dejavnost ter delovni ljudje drugih organizacij združenega dela in skupnosti kot člani skupnosti volijo in odpokličejo. Delegati v skupščini so članom kulturne skupnosti, ki so jih izvolili, odgovorni za svoje delo. 12. člen Skupščino kulturne skupnosti sestavlja zbor delegatov. Skupščina šteje 76 delegatov. Skupščina kulturne skupnosti ima dva zbora: zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbor uporabnikov ima skupno 58 delegatov, in sicer: — 37 delegatov iz samoupravnih organizacij s področja gospodarstva in negospodarstva, — 21 delegatov s področja krajevnih skupnosti. Zbor izvajalcev ima 18 delegatov. Razdelitev delegatskih mest po samoupravnih organizacijah. ki imajo svojega delegata, oziroma se združujejo v konferenco delegacij, je navedena v prilogi, ki je sestavni del tega sporazuma. 13. člen Izvršilni odbor šteje 9 članov, ki ne morejo imeti istočasno tudi status delegata v skupščini kulturno skupnosti občine Ljubljana Šiška. 14. člen Odbore za kulturne dejavnosti sestavljajo poleg delegatov v skupščini tudi delovni ljudje, ki so zainteresirani za razvoj in bogatenje določenega umetniškega področja. 15. člen Odbor samoupravne kontrole sestavljajo delegati članov kulturne skupnosti. Odbor samoupravne kontrole šteje 5 članov. Člane izvolijo: 1. 3 delegate iz temeljnih organizacij združenega dela in skupnosti, ki opravljajo kulturno dejavnost; 2. 2 delegata' iz temeljnih organizacij združenega dela, skupnosti in delovnih ljudi svobodnih poklicev, kmetov, obrtnikov in njim podobnih dejavnosti. Člani izmed sebe izvolijo predsednika odbora samoupravne kontrole. 16. člen Strokovne naloge za potrebe kulturne skupnosti občine Ljubljana Šiška se opravljajo v skupni strokovni službi pri ljubljanski kulturni skupnosti, s strokovnimi službami koordinacijskih odborov samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana in po potrebi v lastni strokovni službi. 17. člen Skupščina kulturne skupnosti kot najvišji organ upravljanja razpravlja in odloča na skupnem zasedanju obeh zborov, O vprašanjih, ki so bistvenega pomena za delo kulturne skupnosti in so kot takšna določena v samoupravnem sporazumu, odločata oba zbora enakopravno. Odločitev je sprejeta, če je'bila v enakem besedilu sprejeta v obeh zborih. Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delegatov zbora. Če odločitev ni bila sprejeta v obeh zborih v enakem besedilu, se prične usklajevalni postopek, ki je predviden v statutu in poslovniku. 18. člen Delo organov skupnosti je javno. Pred odločanjem o dolgoročnih in kratkoročnih programih razvoja kulturne dejavnosti, statutu, finančnem načrtu in drugih pomembnih dokumentih skupnosti, je skupščina skupnosti dolžna dati le-te v razprave ustanoviteljem skupnosti. Po odločitvi mora skupščina obvestiti ustanovitelje skupnosti o svojih odločitvah. 19. člen Skupščina kulturne skupnosti enakopravno s pri- , stojnimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti odloča: O splošni politiki na področju kulturne skupnosti — o politiki razvoja in pospeševanja kulturne dejavnosti ter o načrtih in programih njihovega razvoja; o drugih vprašanjih s področja kulturnih dejavnosti, ki se na podlagi ustave in zakona urejajo z zakoni oziroma odloki in drugimi splošnimi akti skupščin družbenopolitičnih skupnosti. IV. IV. POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI SKUPŠČINE IN DRUGIH ORGANOV UPRAVLJANJA SKUPNOSTI 20. člen V pristojnosti skupščine sodi: — dogovarjanje z občinsko skupščino, drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in TOZD o programiranju nalog in oblikovanju sredstev za skupno, in splošno porabo; / I — samoupravno sporazumevanje s TOZD in krajevnimi skupnostmi o združevanju sredstev za uresničevanje nalog skupnosti; — sprejemanje statuta, poslovnika o delu organov skupnosti in drugih splošnih aktov; — sprejemanje večletnih in letnih programov, finančnega načrta in zaključnega računa skupnosti; — določanje načel in meril za notranjo delitev sredstev skupnosti in odločanje o razdelitvi sredstev skupnosti; — sklepanje samoupravnih sporazumov o uresničevanju in financiranju programa skupnosti; — odločanje 9 kadrovski in investicijski politiki; — obravnavanje in sprejemanje poročil o delu organov skupnosti; — odločanje o združevanju sredstev skupnosti s sredstvi drugih skupnosti ali organizacij za financiranje nalog, ki so skupnega pomena; — odločanje o najemanju in dajanju posojil ter določanje pogojev za to; — izvolitev predsednika in podpredsednika skupščine ter predsednika in članov izvršilnega odbora ter predsednikov in članov odborov za kulturne dejavnosti; — izvolitev delegacije v skupščino ljubljanske kulturne skupnosti; — izvolitev delegacije v skupščino kulturne skupnosti Slovenije; — obravnavanje dela svojih delegacij v ljubljanski kulturni skupnosti in kulturni skupnosti Slovenije; — izvajanje vseh drugih nalog, določenih z zakonom in statutom skupnosti. 21. člen Izvršilni odbor je izvršilni organ skupščine skupnosti in je odgovoren za izvajanje njenih sklepov. 1 Izvršilni odbor opravlja zlasti te-le naloge: — oblikuje predloge statuta, družbenih dogovorov in drugih splošnih aktov, programa dela, finančnega načrta in zaključnega računa ter poročila o delu organov in služb skupnosti in jih predlaga skupščini v razpravo in odločanje; — spremlja in nadzoruje izvrševanje programa skupnosti in finančnega načrta; — razpolaga s sredstvi skupnosti v mejah finančnega načrta; — sklepa pogodbe z uporabniki sredstev skupnosti v skladu z merili in programsko usmeritvijo skupščine; — navezuje in vzdržuje stike z drugimi organi in organizacijami ter drugimi kulturnimi skupnostmi; — imenuje tajnika skupnosti; — usklaja delo odborov komisij in občasnih organov skupnosti in obravnava njihova poročila; — nadzoruje in usmerja delo strokovnih služb, ki opravljajo naloge za kulturno skupnost občine Ljubljana Šiška; — predlaga skupščini skupnosti najemanje posojil iz drugih virov in dajanje posojil iz sredstev skupnosti; — imenuje člane ali del članov uredniških odborov publikacij in glasil, katerih založnik in izdajatelj je skupnost sama ali skupaj z drugimi skupnostmi ali organizacijami; — opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina. Mandat članov izvršnega odbora traja štiri leta. 22. člen Odbor samoupravne kontrole je organ nadzora skupnosti. Odbor samoupravne kontrole ima predvsem tele naloge: — nadzoruje zakonitost poslovanja organov skupnosti; — preverja skladnost porabe sredstev skupnosti z merili in programom skupnosti; — sodeluje, z organi notranjega nadzora kulturnih institucij in ZKPO; — uporablja podatke strokovnih služb skupnosti in SDK; — daje skupščini v obravnavo ugotovitve in dokumentacijo; — sodeluje z družbenim pravobranilstvom samoupravljanja in javnim tožilstvom. V. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELEGATOV 23. člen Delegati v skupščini: — sodelujejo pri odločanju na podlagi interesov in smernic temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so jih izvolile, upoštevajoč pri tem interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter splošne družbene interese in potrebe; — redno poročajo delovnim ljudem in občanom v svojih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih o delovanju skupnosti, stališčih in sklepih njenih organov ter o svojem delu; — imajo pravico dajati predloge samoupravnih aktov in sprožati vprašanja z delovnega področja skupnosti, predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršilnega odbora, odborov. strokovnih centrov in komisij ter na delo strokovne službe; — imajo pravico zahtevati od organov skupnosti in njene strokovne službe ter od temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, v katerih so bili delegirani, podatke, ki so jim potrebni- za njihovo delo v skupnosti; — so dolžni spremljati aktualne probleme kulturnih dejavnosti in sodelovati pri delu organov, v katere so izvoljeni. Mandat delegatov v organih skupnosti traja 4 leta. 24. člen Delegacija v skupščini ljubljanske kulturne skupnosti je za svoje delo odgovorna skupščini kulturne skupnosti občine Ljubljana Šiška. VI. VI. VOLILNA TELESA V ORGANIH SKUPNOSTI 25. člen Delegiranje delegatov v skupščino kulturne skupnosti se opravi v skladu z določili zakona o oblikova-nju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine določenih samoupravnih interesnih skupno-nosti. VII. NAČIN NADZORA USTANOVITELJEV SKUPNOSTI NAD DELOM ORGANOV UPRAVLJANJA IN DELOM STROKOVNE SLUŽBE SKUPNOSTI 26. člen Delegati v skupščini kulturne skupnosti, člani izvršilnega odbora in delavci strokovnih služb kulturne skupnosti so osebno odgovorni za vestno opravljanje samoupravljalskih funkcij v kulturni skupnosti. Skupščina kulturne skupnosti opravlja družbeno nadzorstvo glede izvajanja kttlturne politike, zakonov, predpisov in drugih aktov, glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitvijo teh, kakor tudi glede uresničevanja pravic in dolžnosti podpisnikov tega samoupravnega sporazuma. Pri opravljanju te naloge sodeluje z organi samoupravljanja in organi delavske kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, pri tem si posebej prizadeva uveljavljati pri svojem delu in medsebojnih odnosih socialistične moralne norme. 27. člen Družbeni nadzor opravlja skupščina kulturne skupnosti in odbor samoupravne kontrole. VIII. RAZMERJE MED KULTURNO SKUPNOSTJO OBČINE LJUBLJANA SISKA IN SKUPŠČINO OBČINE LJUBLJANA SISKA 28. člen Pristojni zbori občinske skupščine samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno uredijo vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o teh vprašanjih ne odloči, ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe nasproti samoupravnim interesnim skupnostim, v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov nasproti organizacijam združenega dela. IX. RAZMERJE MED KULTRNO SKUPNOSTJO OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA IN LJUBLJANSKO KULTURNO SKUPNOSTJO 29. člen Kulturna skupnost občine Ljubljana Šiška je skupaj z ostalimi štirimi kulturnimi skupnostmi ljubljanskih občin soustanovitelj ljubljanske kulturne skupnosti. Ustanoviteljske pravice, dolžnosti in odgovornosti določa samoupravni sporazum o ustanovitvi ljubljanske kulturne skupnosti. IX. RAZMERJE MED KULTURNO SKUPNOSTJO OBČINE1 LJUBLJANA ŠIŠKA IN RAZMERJE MED KULTURNO SKUPNOSTJO SRS 30. člen Kulturna skupnost občine Ljubljana Šiška je soustanovitelj kulturne skupnosti SRS. Ustanoviteljske pravice, dolžnosti in odgovornosti določa samoupravni sporazur^ o ustanovitvi kulturne skupnosti SRS. 31. člen Naloge in obveznosti delegatov kulturne skupnosti v orgapih kulturne skupnosti SRS, kakor tudi naloge organov kulturne skupnosti v razmerju do kulturne skupnosti SRS so opredeljene s statutom skupnosti in poslovnikom skupščine skupnosti. XI. SREDSTVA KULTURNE SKUPNOSTI 32. člen Za uresničevanje nalog s svojega področja združuje skupnost sredstva: — iz- prispevkov, zbranih na podlagi družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov, sklenjenih med delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, občani v krajevnih skupnostih, občani, ki samostoj-opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in kulturno skupnostjo po doseženi uskladitvi v skupščini občine oziroma v vseh občinah na območju občin Ljubljane, — iz drugih virov, s pogodbami, samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori, z zakonom ali odlokom družbenopolitične skupnosti, — iz sredstev, ki jih občani prostovoljno dajejo skupnosti, — iz sredstev samoprispevka, — iz solidarnostno združenih sredstev kulturnih skupnosti, — iz sredstev KS SRS, zbranih za skupno dogovorjene kulturne programe. XII. SODELOVANJE Z DRUGIMI KULTURNIMI SKUPNOSTMI IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI INTERESNIMI SKUPNOSTMI 33. člen Kulturna skupnost občine Ljubljana Šiška sodelUr je s samoupravnimi interesnimi skupnostmi občine Ljubljana šiška na področju vzgoje in izobraževanja,' zdravstva in socialnega varstva, pokojninskega zava-' rovanja, telesne kulture in otroškega varstva, V ta namen je lahko soustanovitelj posebnega občinskega koordinacijskega organa in njegovih služb. XIII. PREHODNE DOLOČBE 34. člen Do konstituiranja kulturne skupnosti občine Ljub. Ijana Šiška opravlja vse zadeve z njenega področja dosedanja kulturna skupnost Ljubljane. 35. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti občine Ljubljana Šiška zavezuje udeležence, ki so aa sklenili in so odgovorni za njegovo izvajanje. 36. člen Na podlagi tega sporazuma sprejme kulturna skupnost občine Ljubljani Šiška statut. 37. člen Ce se ustanovi nova samoupravna organizacija ali skupnost, se opravijo volitve delegacije skupno z volitvami delavskega sveta oziroma ustreznega organa, pri čemer se dopolni razdelitev delegatskih mest. XIV. KONČNA določba 38. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti občine Ljubljana Šiška je sklenjen, ko ga podpiše najmanj 3/4 pooblaščenih predstavnikov članov in začne veljati, ko ga potrdi Skupščina občine Ljubljana Šiška. Ljubljana, dne 24. decembra 1074. Predsednik > Vlasta Gorišek 1. r. Samoupravni sporazum je bil sprejet na seji ustanovne skupščine SIS dne 24. decembra 1974. I 1273. Na podlagi drugega odstavka 7. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, it. 38/74) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjem dne 26. junija 1975 sprejela SKLEP o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kulturne skupnosti občine Ljubljana Šiška 1 Potrdi sq samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti občine Ljubljana Šiška. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. l/A-025-015/75 Ljubljana, dne 26. junija 197d. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stanc Plemenitaš, dipl. Inš. 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 1274. Zbor delegatov krajevne skupnosti Horjul je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, St. 3/73), 10. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in 76. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji Zbora delegatov krajevne skupnosti Horjul sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje naselja Horjul in Ljubgojna v Krajevni skupnosti Horjul za izgradnjo kanalizacije v naselju Horjul in Ljubgojna I Za območje naselja Horjul in Ljubgojna v Krajevni skupnosti Horjul se na podlagi odločitve občanov na referendumu 29. junija 1975 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje gradnja kanalizacije v teh dveh naseljih. II Krajevni samoprispevek za I. fazo izgradnje kanalizacije se uvede jfa dobo 6 mesecev od 1. julija 1975. do 31. decembra 1975. III Krajevni samoprispevek plačujejo: 1. občani, lastniki zasebnih stanovanjskih objektov v naselju Horjul in Ljubgojna (lahko tudi tisti v izgradnji), za vsak objekt po 5.500 din. 2. od obrtne dejavnosti in stavb družbene lastnine se prispevek določi posebej za vsak primer, vendar pa v sorazmerju do zasebnih lastnikov. IV Krajevnega samoprispevka so oproščeni občani, lastniki stanovanjskih objektov hišnih številk: Horjul št. 76, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 100, 124, 126, 127, 128 in iz Ljubgojne: Strlekar Stana, Vrhovec Štefan in Vrhovec Pavel. V Morebitne olajšave v znesku in roku plačila bo napismeno prošnjo vsakega posameznika reševal gradbeni odbor. , , t VI Sredstva zbrana s krajevnim samoprispevkom se lahko uporabljajo le za izgradnjo kanalizacije v naselju Horjul in Ljubgojna. VII Od občanov, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov občanov. ' ' VIII Skupna predračunska vrednost 1. faze izgradnje kanalizacije znaša po današnjih cenah in ocenah 2.760.000 din. S krajevnim samoprispevkom se bo zbralo 1,160.000 din, preostala sredstva do predračunskega zneska pa iz drugih virov. IX Sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka se stekajo na žiro račun Krajevne skupnosti Horjul št. 50103-645-62100 — za kanalizacijo in so strogo namenska. X Za zbiranje, namensko uporabo sredstev in izvajanje gradbenih del, skrbi gradbeni odbor, ki šteje 17 članov. Odbor je imenoval zbor delegatov KS Horjul. XI Odbor iz prejšnjega člena je dolžan, da po poteku plačilnega roka potom občinskega glasila ali na drug krajevno običajen način seznani občane o višini zbranih sredstev, njihovi porabi in o drugih važnih podatkih, ki se tičejo samoprispevka.' XII Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1975. dalje. Predsednik zbora delegatov KS Horjul Štefan Vrhovec 1. r. SLOVENSKE KONJICE 1275. Skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Slovenske Konjice je na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 16. oktobra 1975 na podlagi statuta skupnosti in 14. člena družbenega dogovora o razporejanju odhodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 v občini Slovenske Konjice sprejela SKLEP S o znižanju prispevne stopnje za socialno skrbstvo 1 Občinska skupnost socialnega skrbstva ugotavlja, da bodo sredstva za skupnost po dogovorjeni prispevni stopnji 0,58 °/c iz bruto osebnih dohodkov presegala dovoljeni obseg sredstev po družbenem dogovoru za leto 1975. Da prispevki delovnih ljudi oziroma,TOZD in OZD ne bodo presegali dovoljene porabe za občinsko skupnost socialnega skrbstva Slovenske Konjice za leto 1975, se zniža občinski prispevek za socialno skrbstvo za 0,04% in znaša od 1. novembra 1975 dalje 0,54%. 2 Sklep o znižanju prispevne stopnje začne veljati osmi dan po. objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. novembra 1975 dalje. St. 402-75/75-2 Slovenske Konjice, dne 16. oktobra 1975. Predsednik Skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Slovenske Konjice Jože Punčuh 1. r. 1276. Skupščina izobraževalne skupnosti Slovenske Konjice je na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 23. oktobra 1975 na podlagi statutarnega sklepa in 14. člena družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 v občini Slov. Konjice sprejela SKLfeP o znižanju prispevka stopnje za izobraževanje 1 Izobraževalna skupnost ugotavlja, da bodo sredstva za občinsko izobraževalno skupnost Slovenske Konjice po. dogovorjeni prispevni stopnji 5,15 °/ Opomba: 1. Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki. 2. Davek od vstopnic za prireditev te tarifne številke je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje, najpozneje pet dni pred prireditvijo. 3. Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača za kultumoumetniške in telesnovzgojne (športne in telovadne nastope) prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače. V primeru spora glede značaja kultumoumetniške, telesnovzgojne ali druge prireditve, odloča izvršni svet občine. , Tar. št. 7 Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne stave, razen za igre na srečo in vloge za javne stave, ki jih prireja jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji 10°/o. Opomba: 1. Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo. 2. Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi dan in kraj žrebanja. 3. Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se naredi v 15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v 5 dneh po obračunu na račun občine, v kateri je bila igra na srečo. Tar. št. 8 Od posebnih iger na srečo 15 %> Opomba: Davčna osnova po tej tarifni številki je skupna vrednost vplačil za udeležbo v posebnih igrah na srečo. Davčni zavezanec je organizacija združenega dela, ki ima dovoljenje za prirejanje iger na srečo. Zavezanec mora za posebne igre na srečo voditi evidenco ter posebni občinski prometni davek plačati v 20 dneh po preteku vsakega meseca. Tar. št. 9 Od reklam: 1. Za tobačne izdelke in alkoholne pijače 20 “/o 2. Za ostale gospodarske reklame, razen za reklame v radiu, televiziji in informativnem tisku. Opomba: Davčna osnova je plačilo za objavljeno ali prikazano reklamo. Davčni zavezanec je organizacija, ki je prejela plačilo za objavljeno ali prikazano reklamo. Prometni davek od reklam ne plača organizacija, katere dohodek od reklame je namenjen za humanitarne, socialne, kulturne in športne namene. Tar. št. 10 r' Od prevozov: 1. Od plačil za prevoz potnikov, ki ga oprav- ljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili in plovnimi objekti 10 °/o 2. Od plačil za prevoz blaga, ki ga oprav- ljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili in plovnimi objekti 15 “/o Opomba: Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom. Tar. št. 11 Od plačil (provizij) za posredniške, agencijske in komisijske storitve - 15 °/o Opomba: Davčni zavezanec po tej tarifni številki je organizacija združenega dela, občan ali zasebna pravna oseba, ki prejme plačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve. Če občan ali zasebna pravna oseba prejme plačilo za te storitve od družbene pravne osebe, je izplačevalec dolžan obračunati in vplačati davek po tej tarifni številki. Tar. št. 12 Na zakupnine in podzakupnine od osnovnih prostorov in poslovnih zgradb, ki se uporabljajo za gospodarske dejavnosti 10 "/o Opomba: ( Davčni zavezanec je vsak zakupodajalec, razen občanov in zasebnih pravnih pseb, ki na tej podlagi dobi plačilo. Davčna osnova je skupno plačilo v denarju ali naravi ali vrednosti nasprotnih storitev. Davek po tej tarifni številki ne plačujejo organizacije združenega dela, ki jim je dajanje nepremičnin v zakup ali podzakup osnovna dejavnost.« Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r. 1225. 1226. 1227 1228. 1229. 1230. 1231. 1232. 1233. 1234. 1235. 1236. 1237. 1238. 1239. 1240. 1241. 1242. 1243. 1244. 1245. 1246. VSEBINA . Stran USTAVNO SbDlSCE SR SLOVENIJE Sklep, da se pobuda za oceno ustavnosti in zakoni-nitosti odlokov skupSčln občin Ribnica in Kočevje o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč ne sprejme 1281 dločba o oceni ustavnosti in zakonitosti nekaterih oločb družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem v pravosodju za leto 1974 1282 IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Sklep o določitvi programa geodetskih del za leto 1975 1283 Družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji 1285 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI Navodilo za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč 128» DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE Samoupravni sporazum o uresničevanju otroškega varstva za otroke kolporterjev tiska na območju SR Slovenije * 1290 ORGANI l?t ORGANIZACIJE V OBČINI Odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi dru-beni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju ljubljanskih občin (Ljubljana) 1291 Odlok o načinu upravljanja s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu za udeležence narodnoosvobodilne vojne in načinu reševanja stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV (Ljubljana) 1294 Odlok o okvirnem poslovnem času v trgovini na drobno (Ljubljana) 1296 Odlok o» ustanovitvi in nalogah mestne komunalne inšpekcije za območje Ljubljane 1298 Sklep o imenovanju predsednika in članov gradbenega odbora za gradnjo krematorija v Ljubljani 1299 Sklep o razrešitvi sodnikov občinskega sodišča I. v Ljubljani „ 1300 Sklep o razrešitvi sodnika občinskega sodišča II. v Ljubljani 1300 Sklep o izvolitvi treh sodnikov občinskega sodišča I. v Ljubljani 1300 Sklep o soglasju k postavitvi namestnikov občinskega javnega tožilca v Ljubljani < 1300 Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v razširjenem delavskem svetu Ljubljanskega urbanističnega zavoda (Ljubljana) 1301 • Sklep o podaljšanju mandatne dobe članov skupščine mestnega sklada skupnih rezerv (Ljubljana) 1301 Sklep o soglasju k imenovanju vršilca dolžnosti direktorja organizacije združenega dela Dimnikarstvo, Ljubljana 1301 Sklep o podaljšanju mandatne dobe direktorja Mestne galerije do izteka štiriletne dobe (Ljubljana) 1301 Sklep o soglasju k imenovanju generalnega direktorja sestavljene organizacije Združena podjetja za individualno komunalno potrošnjo Ljubljana 1301 Sklep o razrešitvi vršilca dolžnosti predstojnika oddelka za družbene službo (Ljubljana) 130t Sklep o imenovanju predstojnika oddelka za družbene službe (Ljubljana) 1302 Stran 1247. Sklep o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja II. gimnazije v Ljubljani 1302 1248. Sklep o soglasju k statutu SOZD združeha podjetja za individualno kdthliilalhb potrošnjo Ljubljana 1302 1249. Sklep o imenovanju ravhdtclja Dijaškega doma Majde Vrhovnik, Ljubljana, Tabor 12 1302 1250. Sklep o imenovanju ravnatelja Doma srednjih 5bl v Ljubljani, Gerbičeva 51 a 1303 1251. Sklep o soglasju k ustanovitvi dislocirane enote Tehniške šole za strojništvo, Ljubljana, v Radovljici (Ljubljana) ' 1303 1252. Sklep o soglasju k ustanovitvi dislocirane enote Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko, Ljubljana, v Novem mestu (Ljubljana) 1303 1253. Sklep o soglasju k ustanovitvi dislocirane enote Sole za specializirane gostinske delavce, ki je v sestavi Gostinskega šolskega centra v Ljubljani, v Višnji gori (Ljubljana) 1303 1254. Sklep o soglasju k ustanovitvi Poklicne kemijske šole pri Tehniški šoli za kemijsko, metalurško in papirno stroko, Ljubljana ' 1304 1255. Sklep o soglasju k ustanovitvi dislociranega oddelka Ekonomske srednje šole, Ljubljana, V* Postojni (Ljubljana) 1304 1256. Sklep o soglasju k ustanovitvi dislocirane enote Poklicne kemijske šole pri Tehniški šoli za kemijsko, metalurško in papirno stroko, Ljubljana, v Ilirski Bistrici (Ljubljana) 1309 1257. Sklep o soglasju k prehodu Poklicne gostinske šole v Ljubljani, ki deluje v okviru Gostinskega šolskega centra, Ljubljana, na petdnevni delovni teden (Ljubljana) 1304 1258. Sklep o soglasju k pripojitvi Doma učencev stro- kovnih šor Ljubljana, Celovška 384, k Domu centra strokovnih šol, Ljubljana, Titova 78 1305 1259. Odločba o spremembi in dopolnitvi odločbe o ustanovitvi Kinematografskega podjetja Ljubljana, Ljubljana, Nazorjeva 2 (v prečiščenem besedilu) 1305 1260. Obvezna razlaga 3. odstavka 27. člena odloka o zakloniščih na območju mesta Ljubljane 1306 1261. Odlok o plaketah občine Cerknica 1306 1262. Odredba o najvišjih stopnjah marž za Živila v prodaji na drobno (Lenart) 1306 1263. Sklep o sprejemu družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin v občini Litija 1307 1264. Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne zdravstvene skupnosti kot občinske zdravstvene skupnosti za območje občine Ljubljana Šiška 1307 1265. Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o usta- novitvi samoupravne interesne^ zdravstvene skupnosti kot občinske zdravstvene skupnosti za območje občine Ljubljana Šiška ~ 1313 1266. Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Šiška 1313 1267. Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o usta- novitvi 'občinske skupnosti socialnega varstva občine Ljubljana Siska 1316 1268. Samoupravni sporazum o ustanovitvi izobraževalne skupnosti občine Ljubljana Šiška 1316 1269. Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o usta- novitvi izobraževalne skupnosti občine Ljubljana Šiška 1320 1270. Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti otroškega vurstvd občine Ljubljana Šiška 1320 1271. Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o usta- novitvi skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana SUka 1*23 Stran 1272. Samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti obElne Ljubljana Šiška 1223 1273. Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kulturne skupnosti občine LJpbljana Šiška 1328 1274. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje naselja Horjul in Ljubgojna v krajevni skupnosti Horjul za izgradnjo kanalizacije v naselju l Horjul in Ljubgojna (Ljubljana Vič-Rudnlk) 1329 1275. Sklep o znižanju prispevne stopnje za socialno skrbstvo (Slovenske Konjice) 1329 1276. Sklep o znižanju prispevne stopnje za izobraževanje (Slovenske Konjice) 1330 1277. Sklep o znižanju prispevne stopnje za kulturo (Slovenske Konjice) 1330 i 1278. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Vrhnika za leto 1974 1330 1279. Odlok o ustanovitvi občinskega štaba za teritorialno obrambo občine Vrhnika 1331 Stran 1280. Sklep o zaposlitvi več kot pet delavcev v obrtni delavnici (Vrhnika) 1332 1281. Sklep o potrditvi samoupravnih sporazumov in statutov samoupravnih interesnih skupnostih (Vrhnika) 1332 1282. Sklep o imenovanju članov upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč občine Vrhnika 1333 1183. Odločba o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest strokovne službe — tajništva Skupščine občine Vrhnika 1333 — Popravek samoupravnega sporazuma o financiranju vodnogospodarskih del območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava za leto 1975 1335 — Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah od- loka o ukrepih družbene kontrole cen Iz pristojnosti občine Mozirje 1335 — Popravek odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Mozirje) 1336 i Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1975 200 din, inozemstvo 300 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in uprava, Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379/VI1 - Telefon direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo 20 701, prodaja, prekUci in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 - Oproščeno prometnega davka po mhenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72