Političniagled.Avstrijske dežele.onfiscirano.Konfisciraiao. Vnanje države. Rusko cesarstvo je v zvezi z Nemčijo in Italijo, nima torej nikogar bati se, magari če pograbi celo Ttirčijo, samo treba mn je dovoliti in pomagati, da si tudi Nemčija in Italija vsaka pritakne, kar njej sodi; to je nevarna zveza. Ruski car je ukazal do spomladi orožati Ą80 rusko Tojno, ki šteje ekup vcč kakor 1 milijon vojakor. Ta ukaz gotovo opravičuje Avstrijo, da ima svojih 800.000 mož dobro priredjenih; previdnost ni nikoli škodljiva. — Prusi budo zatirujejo ne eamo nemške katoličane, ampak tudi svoje slovanske Poljake; te hočejo bitrej ko mogoče poneručiti. — V Rimu je na smrt zbolel bivši general žpanjskih Karlistov, hrabri Lizarraga. Kraljevska rodbina španjska se je zopet hudo gprla med seboj; pregnana kraljica Izabela se je baje zrezala z Karlosom in boče lastnega sina, kralja Alfonza, iz prentola pregnati. — Portugalski kralj je poslal poeebnega poslanca v Rim, da bi se pri volitvi novega papeža zmes vtikal; čuden stric, ta portngalski kralj; kedar so Pija IX. jemali deželo in Rim, tedaj pa ga ni bilo videti nikder. — Francozi so popolnein razdjani med seboj in se ne morejo porazumiti glede vladovanja prelepe ati po večnib nemirih nesrečne dežele. — Angleži so Turkom posodili zopet 50 milijonov po jako budib pogodbah za Turčijo. — V Kitajskem je etrašen glad in rsled ujega grozen pomor. Zgodilo se je že, da so gladni ljudje mrliče snedli, žire ubili iu požrli. — Grki in Italijani se bočejo zvezati zoper Turka. — Srbi pod Nikoličem so z 21 bataljoni ob Javorja vdrli črez mejo proti Sjenici in Turke zapodili v beg; včeraj 12. dec. se je bržčas proglasila neodviguost Srbije. Roski-rumanski-črnogorski-tarški boj. Tarški listi so v začetku decembra raznesli laž, kakor da bi Osman-paša v Plerni bil z veem preskrbljen za celo zimo ter da se nadja brž Buse prisiliti zarad tnraza odstopiti. Veodar lažnjivost 86 je kazala že v tem, da je Sulejman-paša na rso silo od Sumle in Ruščuka pritiskal in skušal ruske čete predreti ter Osmanu pomagati. Ali vse je bilo zastonj; vsi napadi bili so cdbiti, tudi najsilniši na Maiijan ia Jelovo 4. dec. 30.000 Turkov je napalo kneza Mirskega, iztiralo ga iz Bebrove, Marijana in v Jelovi obkolilo; toda proti večeru je dobil Mirski iz Tmove nekaj pomoči tako, da se je zamogel pomeknoti nazaj v Jakobico. Rusi so zgubili 300 mrtvih, 2500 ranjenih, 11 kanonov. Drugi den 5. dec. prišlo je zopet več pomoči iz Trnove, Sulejaianov novi napad je bil odbit, on sam iztiian iz Zlatarice, ter je zbegnol v Razgrad. Turkov je v obema dnevoma palo okoli 3000. Par dni poznej t. j. 8. dec. je Osman-paša hotel proti nekaterim pogodbam vdati se Rusom, a ti pogodeb niso sprejeii; sedaj sklene Osaiau iz Plevne proti Vidinu vdreti; 10. dec. ob 8. uri je zapustil Plevno, prekoračil Vid, napal geaerala Danilova in jegore grenadirje, ki so bili ondi zasancami; kakib 30.—40.000 Turkov z Osmanom na sredi vzame prvo šanco, toda dal.je ne morejo, od vseh straui so hrule ruske in rumunske čete in z strahovito silo tiščale na Turčiua; gedaj bočc Osman nazaj v Plevno; ali bilo je prepozno; Rusi in Rimuni 80 bili že v mestu in Osmana prijemali od zaja; Osmaa na nogi močno ranjen se da iz konja djati, bele aastave razviti v znamenje, da ee boče vdati; bipoma vtibne boj iu Osmau izroci ruskemu generalu Ganeckiju svojo sabljo; vsi Turki odložijo orožje iu ob 3. popoldne je rusko-rumunska vojska obhajala slovesea vbod v Plevno. Da se misliti, koliko veselje in radost je navdusevala teb 100.000 junakov. Tnrških vlovljencev je 40.000, mrtvih 6000, ranjenih in bolenib 20.000 in kanonov zaplenjenib 180. Rasi bodo sedaj urno in silno udarili črez Balkan. črDOgorskega kneza so r Autivaru skoro U8tnrtili, v biši, kder je stanoval, je nekdo smodnika ržgal, da je vsa razletela: k sreči kneza ni bilo doma. V Armeniji je 1 ruska divizija mahnila okoli Erzeruma in vzela Bajburt na stezi v Trapezunt in ondi zasačila angleškega geuerala Kemball-a; veliki knez Mibael 80 je podal nazaj v Tiflis; sneg dela muogo ovir.