Subscription |6.00 T *v»r ŠTEV.—NUMBER 298 Chicago, IU., soboU, 13. decembra (Dec. 13), 1&30) Green svari pred veliko krizo dMÜJ PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTČ loover v konfliktu Rini pristali | garda v senatu «vari predsednika, naj bo previden. Se-nat zavezal roke Hooverju , Washington D. C. — Predaed-Hoover je v svojem boju s jm pognal celo svoje re-t>iikanske pristaše v opozicijo. ji četrtek ae je zgodilo, da republikanski senatorji brali pite Hooverju in ga svarili, naj uljudneji v svojih kritikah ngre.sa. Obenem je senat aogla-drugič lopnil po presidentu s jepom, da on ne sme razpola-ti s fondom za javna dela kot on sam hotel. Soglasno pomeni, da je tudi stara ganda v tem iju udarila po Hooverju. Senator Watson, vodja repu-;:anskih senatorjev ali fako-rane stare garde, je v Imenu ojih pristašev pozval predsed i, naj bo v prihodnje bolj pre-|viden, kadar kritizira kongres; falje mu je rekel, naj kpoperira (i svojo stranko in naj ne zahte-stvari, ki jih republikanci v jrnici niso v stanju izvojevati. je Watson povedal Hooverju rfonično. Povedal mu je tudi to, da v bo- kongres, naj prej o tem ob-voditelje svoje stranke , v re.su, da ae bodo znali pri-»viti za napade s strani demo-itov in progresiveev. Senat je v četrtek soglasno rejel načrt za potrošenje $110,-),000 za razna javna dela, ki ublažijo krizo brezposelnosti, senat je zavrgel klavzulo v I logi, ki določa, da ima pred iik s svojim kabinetom vred Itariki vl«la ae je uklonila fafl*»M Prepovedala je ameriški proti-vojni film. Demokratski tisk je silno razkačen Berlin, 12. dec. — Nemška vla-da je kapitulirala pred Hitlerjevimi fašisti in včeraj je prepovedala nadaljnje predvajanje a-meriškega filma "Nič novega na zapadni fronti", ki je posnet po knjigi bivšega nemškega vojaka Erich M. Remarqueja. Prepoved bazira na motivu, da film ograža prestiž Nemčije, kerfeaže njen poraz v vojni in ker šali čut bivših nemških vojakov. Organizacija, ki je aranžirala predvajanje filma, je vložila o-gorčen protest na podlagi, da je vlada požrla svojo lastno besedo, ker je cenzura prvič dovolila film z izjavo, da ni protinemški. Medtem, ko fašisti in nacionalistični listi slavijo veliko zmago, so Časopisi nedomkratičnih strank zagnali silen krik protesta. "Volkszeitung" pile, če se U kadar bo Hoover spet kriti-film ne sme kazati, tedaj je re- >to kakor sam hode. Mesto te-je senat sklenil soglasno, da | ie denar troši le z dovoljenjem [kongresa za vsako stvar v načrtu. lorcevaaje iz Irezpoeel- togate dame prosjačijo za bedne in si tako ustvarjajo f oblici- teto publika mrtva. Fašistični tisk zdaj zahtevs, da vlada protestira pri zunanjih ministrstvih vseh onih dežel, v katerih se predvaja omenjeni film. ' Ubogi Eiaeteial Trikrat je ošel reporter jem v New Tett«, pa «assis ujsUia Hi oHovölwrUf mo- ta pi%dto*eua kongresu In majo- rai na njihova bedasta šanja New York. — Albert Einstein, avtor relativistične teorije in u* čenjak svetovne slave, je v četrtek dospel v Ameriko na trimes-sečni obisk. Cesar se je nsjbolj bal, se je zgodilo. Ameriški re-porterji, katerih se Einstein boji kot kuge, so navalili na parnik čim se je usidral v krki, privlekli moža is njegove kabine in ga takoj postaviti pred .kamere, navadne in filmske, in pred mikrofon za govoreče filme. Trikrat jim je ušel, a vselej so ga ujeli in končno so ga imeli tako čvrsto v pesteh, da se ni mogel ganiti. Einstein ai je brisal pot s čela in vzdihnil: "Zdaj sem kaJ kor obtoženec pred sodnim stolom T Medtem pa je zavrtalo tudi med reported i- Silo jih je prs- Chicago. — (PP) — Chicago »oče zaostajati za drugimi a-toeriškimi mesti v blufanju na »fun brezposelnih delavcev. Vi-»oke dame, ki so se pričele dol-«očasiti pri kartah in čajankah, fchtarijo in nabirajo darove za fcvne družine, ker je to prikladna pot, da prihajajo njihne slike in imena v časopisje, katero Posveča temu delu dolge kolone, j _ . - . ^ „ K1Wll rv... Dnevnik Daily News, kakor ^jL^i^USftfi^SB tudi ostali časopisi, so izrabili to Priliko za povečanje cirkulacije. Brezposelnim dajejo zavoje li->*»\\ da jih prodajajo ljudem. Ha rt man Furniture Co., Is6t-«a verižnih prodajaln, je no-«vno priobčila v vseh čikaških lirtih velik oglas, v katerem Je Ponudila delo tisočem, ki hočejo 7»njo loviti odjemalce, za «r bodo prejemali določeno Provizijo. M« dtem pa brezposelna arma-r ki ima svoje prenočišče v f»™kih hodnikih v bližini Kichigan bulevarda, stalno na-Brezposelni delavci ae ™'Jo od mraza, kadar pihajo "^ni \ etrov i z Jeserake stra-ko stojijo v dolgih vrstah. J^akujoč koščka kruha, ki ga J™ deli organizirana dobrodel- Veznica < cago. — Dne 11. t m. so na jvni dražbi v Wilmingtonu prožili ^>lecnioo Chicago t Alton. K^'lajo jo železniške drušhe B^more é Ohio za 28 milijonov •^nev. Tilwnlf, ki je Mla ena v IIHnoéon, js bnnkroUrsU P™«^* »Pttrivsč leti in sdaj sojo ban-1 Einstein drugega so odrivali In v metežu so prekucnili mizo, na kateri je stal reporter s kamero. Pa kričali so kot jeaiharji. Einstein ne govori angleško in reporterji, ki ne razumejo nemščine, so hoteli vedeti kaj je povedal in tolmači so bili največji reveži. "Kakor otroci!" se je smejal Einstein. "Kako pa pravite temu po anglsškor je vprašal. "Po nemško pravimo cirkus." Einsteinova žena, ld govori angleško, js posredovala. "New-yorški župan nam Je poslal brezžično brzojavko na morje z obvestilom, da imamo ključe mesta, to Je vso svobodo, ki si Js pože-liroo. Ali to Je preveč svobode", Je rekla. Na «totema bedasta vprašanja reporterjev Je Einstein odgovoril Is sledečer "Ali nam pojasnite ¿strto dimenzijo s eno ssmo bssedoT Einstein: "Vprašati morate špiritiste." "Ali vera pomsgs k svetovnemu miru?" Einstein: "Do sdaj še ni pomagala. toda jas nisem prerok." "Povejte nam kaj o čssu in Napoveduje, da bo v mesecu februar j« sedem milijonov delavcev brez dela, če zvezna In državne vlade ne omilijo položaja Washington, D. C. — (FP Ako bo brezposelnost, ki je do-zdaj vrgla pet milijonov delavcev in njihovin družin v bedo in pomanjkanje, naraščala v prihodnjih mesecih bo v februarju več kot sedem milijonov delavcev brez dela. Tako je izjavil William Green, predssdnlk A-meriške delavske federacije. Svojo napoved bazira na poročilih, ki so prišla v urad federacije od strokovnih unij iz 24 večjih ameriških industrijskih mest. Greenova pesimistična napoved je ustvarila precej vznemirjenja v kapitolu, obenem pa Je bita klofuta Hooverju, Id Je izjavil, da samo deset odstotkov brezpoeelnih trpi resnično pomanjkanje. Brezposelnost as je v mesecu novembru zvišala za dva odstotka. Skoro polovica organiziranih delavcev je brez deta, visok odstotek drugih pa dela le par dni v tednu. Green sodi, da je bilo v mesecu novembru pet milijonov delavcev brez dela, ne vitevii pisarniških cev in farmarskih delavcev. Izmed večjih mest so New York, Buffalo, Los Angeles, Birmingham, Philadelphia, Detroit, Chicago in Denver najbolj prizadeta radi brezposelnosti. V Birminghamu, Detroitu, Patersonu in Clevelandu je polovica čl#nov atsvbinskih unij brez dels. Ta šalostns dejstva, ki ao bi- marni Hooverjevl administraciji, bodo morda vznemirgla komiteje nižje in višje zbornice kongresa, da se bodo začeli zanimati sa odpomoč žrtvam industrijske depresije. Dossdaj ni niti en senator ali kongres-nik predložil dsfinitivnega načrta sa prehranitev družin brezposelnih delavcev, ki Jim grozi pomanjkanje v zimskih mesecih. Hooverjev program, da se potroši $150,000,000 sa konstrukcijo javnih del, ne bo imel poacb-nega učinka na situacijo, ker bo problem naštevanja In oblačenja milijonov brezpoeelnih ostal nerešen. Glavna remedura je v preekr-bitvi dela za brezpoaelne, da se tako dvigne njihov nakupovalni in življenekl standard, toda glede tega ni bilo v kongresu podane še nobene praktične sugestije. , ladijska koaf areaea v ne- H kida Ji ia muslimani se as morejo zediattl, medtem pa Churchill napada lumf Demokrati In pregfoeivri dajo administracijo, ker ovira akcijo si 12. dsc. — Indijska konferenca pri "okrogli mizi", ki ae v lede že mesec dni in se bo nsjbrte vlekle vso zimo, Je prišle v kritičen zastoj. Indijski delegatje as ne morejo sporazu-■Mtl glede osnutks ustava. Med musllmsni in hinduškimi dete-gsti Js zazijal širok prepad, ki ga ne morejo premostiti. Id ds prillje oljs ns žrjsvlco, je terijskl vodja Winston Churchill včeraj silovito napadel konferenco, ki Je po njegovem mnenju sploh nI treba, kajti Velika Britanija ne more eksietirati brez Indija in tudi domini Jon pomeni kataetrofo zs Anglijo. Waahington, D. C. — (FP) — Zveza senatorja J<* Roblnsona s Hooverjevo ariminietracijo js dobila velike razpoko, ko ae je ta demokrat, ld je i#val precej nar klonjenosti pri predsedniku in ga je celo imenoval sa'delegata na londonsko rasorofttvalno konferenco, v drugem tednu sagpda-nja kongresa pridružil ostalim Članom demokratske grupe v protestu proti predsednikovi izjavi, da ni na raspolago fondov sa pomoč radi suše prizadetim farmarjem in brezposelnim delavcem. Da dokaže, da jo Hoover nelogičen v svojem protestu proti odpomoči farmarjem in brezposelnim, je Robinson preči tal resolucijo, ld Je bfla »prejeta 1. lftl* in Je določevat vsoto sto milijonov dolarjev t pomoč stradaj očemu ljudstvu v Avstriji, Poljski in drugih dlfavah v centralni Evropi. HooW Je bil tak ratna " vanje živil, in 6e Je>»H takrat tako velikodušen napram strada-jočim Evropcem, je dejal Robinson, zakaj ne sankcionira pomoči stradaj očim ameriškim družinam, ki so pomagalo pri ustvarjanju bogastva te dežele? Medtem, ko je Bo^inson krtačil adminiatracijo V senatu, Je pa Hoover izdri izjavo časopisnim poroševateem, v kateri Jo obeoisl mero, ki so bile predložene v senatu sa odpomoč brezposelnim delavcem in obubožanim farmarjem. "Negiede kako bodo sestavljene te predloge," Jo delal Hoover, "bo breme povečanja davkov končno padlo\na ramena delavcev in farmarjev in industrijam bodo od vsote možnosti, da ss postavijo na noge. Tako bodo te skems služile boš nasprotnemu namenu kot al ga sponaorjl sami-šljajo." Hoover Je tudi namignil, da bo admlnlatracUa nasprotovala načrtu senatorja Walsha la države Mssssdhusetts glede zvišanja federalnega budžeta, da ss uvode petdnevnih sa zvezne uslužbence brez redukcij sedanjih tedenskih mezd. Predsednik ae Aveda, da vse predloženo rvmedure prod videvajo vladno vmežavanje v privatne obratovanje industrij in ne mara usttariti precedenta, ki Ishko dovede do federalnega zavarovanja «oper brezposslnost. Krti pni nmM|»1 ^ njeni ^¿nikl, p^Mi W*]*™" * ^ W|t. „ P^mtu delničarjev, ki so precej "AU zavlada > Adolf Hitler v Emstein itopot reeno): "Hitler ae psss Ob praznih leloddh v bfubUi. Nemčiji f I Einsteinova sodbe o reporter j Ih je Mla: "Kakor tolpa volkov Hi vsak me hoče malo od-IfrisaM » • » Obssdno stanje po Prsšssdalk Marhado odwlopl Havana, Knbe, 12. dsc. — Tu so včeraj iSbruhnlli novi izgredi fn razglašeno Je bilo obssdno stenje po vsej republiki. Voješ-ks čete so ssssdle vse stretsgič-ne pozicije. Po Hsvsni gre gtas, ds je režim ns robu padca; pre zident Mschsdo pods ostavko. Kubsnsks zdravniška fsdere cijs, ki i ms dvesto člsnov, js sinoči odgtasovala ss štrajk, ako vlada zapre veeučillščne profesorje kot je zagrozila. Profesorji podpirajo rebelnn dijake. Zdravniki so izjavili, da bodo ignorirali klice k bolnikom In predpi sovanje receptov. Policija navalila na êtavkarje Družba je odredila evtkcije. da P risih tekstilce na kolena Danville, Va. — (FP) — Večje število tekstilnih stavkarjev občuti posledice policijakega navala, ker ae nlao takoj razpršili, ko je bil isdan zadevni ukaz. C* ta policije, broječa 67 mož, med katerimi ae je nahajal tudi sodnik Henry C. Helgh, avtor in-junkcije proti uniji, je napadla stavkovne stražs s bombami, Id povzročajo solze In s količki. Ukaz za napad je bil isdan, ko ao stavkarji izjavili, da se ne bodo umaknili s mesta, ker imajo pravioo, da varujejo svoja dola pred stavkokazi. Tekstilna kompanija in njeni zavezniki ae ne poalužujejo samo bomb proti stav kar jem, temveč so bile odrejene tudi evikei-jo delavskih drušin, kakor poroča James 8. Starr, tajnik United Textile Workers unija Voditelji stavke so prejeli ob-vostilo, da ne bodo dobili nikdar več dela pri kompanlji. Večjo število isgonov se obeta v božičnih praznikih, če ne bodo ueta-vljeni potem sodnljakega process, Uradniki unije so nadsja-jo, da bodo do takrat lahko preskrbeli stanovanja sa družine stavkarjev, ki so bile izgnane Jz.kompanljskih hiš. glasja med lastniki In člani uni-Bksskutivni uradniki tekstil- Je in v to svrho se vnše konfe- ne unij« H v kratkem snidejo dëàea ~ na sborovpnju v New Yorku, da se pogovore o nadaljnih načrtih trlode situacije v Danvlllu. Francis J. Gorman, podpredsednik unije in voditelj stavke, poroča, da je odsiv delavskih unij nu apel za pomoč zadovoljiv in da prispevki Še vodno prihajajo. __ JA M ImmmJ ■11wm Razburjenje je nastalo, ker je kompanija odslovila večje Število delavcev Rochaster, N. T. — (FP) -Noben Časopis v Roohesterju ni prinesel niti besede o izgredih v tovarni Eastman Kodak Co. Delavci so v Jezi In obupu, ko so zvedeli, da bo družba odslovila večje število delavcev, ostalim po znižala mezde, pričeli razbijati vse, kar Jim Je prišlo pod roko. Pobili so več šip v oknih in zaneeljivs poročila tovore, da so napravili škode sa $60,000. Uradniki so poklicali policijo, da ukroti delavoe. Več ljudi, ki so so po naključju nahajali v bližini tovarne, Je slišalo vpitje in rasgrsjanje v notranjščini, toda v prvem trenutku niso vedeli, kaj se godi. Vzllc temu Je Esstmanu uspelo, da je potisnil nagobčnik izdajateljem časopisov In tako preprečil, da stvar ni prišla v širšo javnost. To časopis js Js vsdno na uslugo Eastmanu in prinaša hinavsko hvalospsvs, v katerih ga o-peva sa filsntrops In dobrotnika človeštva. O Eastmanu Je snsno, ds Je velik nssprotnlk organizira nega dslsvstvs In ds plsčujs srsmotno nizke mezde delsvskl psri, ki gsra zanj. Ta magnat se valje v velikem bogs-stvu in radi tega se* pred njim klanje "prodano časoplsjs. Novi gangcškl smeri v Chicago Chicago. — Zadnji četrtek aU bila spet dva gangeža odpeljana na običajni "Isprevuz" s avtom In potem sta bila najdena ob oe-eti ustrsljsns. Mrliča sta bila Ja-mes Thomss, star 20 1st, in Rudolph Moreno, 24 let, obe zapisa Uwndals Ave. Liberalci napovedujejo boj kapitalizmu Stevfcs v iMovsklb (Ma- godbenikov, odrftkth delavcev ki drugih prizadetih «ftfov v New Yor- Yorku. Zanimivo zborovanje Konference za progreelvno delavsko akcijo _ New York. — (FP) — "Str-moglavljenje kapitalizma mora biti glavni cilj Konfsrence za progresivno delavsko akcijo," je New York. — židovskih gledališč ku je temnih, ker ao štiri gleda llščne unije, ki ao pridružene United Hebrew Tradea, odklonile mesdno snižanje sa 40%, Ustniki glsdališč so izjavili, da delajo lzgtAo in da ne morajo plačevati mezd po določeni lestvici. 8edaJ so prišli na dan tudi s grožnjo, da ne bodo preje odprli gledališč, dokler se unije ne pogovore in pristanejo v redukcijo plač. » Radi stavke je prizadetih sedemsto godbenikov, odrskih delavcev, igralcev, rediteljev in drugega gledališčnega osobja. 2e več tednov so člani Hebrew Actors unije prejemali samo del svoje plače in nadaljno znižanje bi jih spravilo v pravo pomanjkanje, Je isjavll predsed* nlk unije ReiJben Guskln. Pričakuje se, da bo prišlo do so» svil Louis F. Badens na tbo-(FP) — De ve kovanju te organizacije v New Člani vseh gledallščnlh unij so odglaeovall soglasno sa stavko. Godbeniki in odrski delavci, ki so dobro organlsiranl so prvi izjavili, da ne bodo prestopili praga gledališč, dokler ne ponehajo govorice o redukciji plač. Igralci, ki imajo sek» og-ke stike s upravitelji gledališč ao Jim šq večkrat pomagali 1« zagate, toda sedaj so se pridružili ostalim delavcem, ker ao ee bali, da bi nasprotna akcija Ishko škodovala njihovim lnters-som. Brda razama v ameriških Prenapolnjene ječe In trpinčenje jetnikov Middleteem, O.— (FP) — "A-merika se še vedno giblje v srednjem veku s osirom na brutalnosti v postopanju napram jstnikom," Js dsjal George W. KlrChwey, newyorškl državni komisar sa reforme kasnilniške-ga sistema, ko Js govoril prsd dijaki Wsslsyan unlVerae. "Hdsndska, Belgija, Nemčl-Js, Rusija In eslo naša sossda Mehika dslujsjo na skspsrimsn-tih, ds ss uvsds bolj človsško postopanja v kaznllniške institucije/' Je rekel Klrahwey„ "toda v Ameriki, v dešell svobode in prilik še vedno capljamo po stari poti, ki so Jo določili pred-nlki pred sto leti," Kirchwey je opozoril na Izgrede v ameriških Jetnišnicah v tekočem In prošlem letu, na katastrofe In na druge pojave, ki razkrivajo gnilobo Jetnlškoga sistema v Zdrušenih državah. ^^^■Budenz je nadalje izra-sil simpatije napram Sovjetski uniji, ki se mora boriti proti im-psrlslistom v kapitalističnih dr-žavah, ki ao organizirali veliko zaroto, da jo uničijo. Budeits, ki je vodil stavko noga vičar j ov v Kenoshl, as je dotaknil lnjunkcij, ki Jih lsdaja-Jo sodišča proti delavcem, kadar nastane spor v industrijah. "In* junkcije," je dejal Buden«, imajo namen preplašiti delavce, ker se vedno poudarja, da so oblsatl na strani delodajalca. Ameriška delavska federacija Je v resolucijah naglaševala issivanje sodnijskih prepovedi, toda nikdar ni etorila resnega poskusa sa uveljavljanje resolucij. Ako bi Matthew WoH, ki Je pred par leti tako navdušeno propagiral izzivanje injunkcij, a Jo pozneje v gorečnosti popustil, šel v resnici v vrste pikotov In se boril s njimi proti policiji In kompa-- nilskim poboj nikom, tedaj bi se mnogo naučil in morda ne bi potem več sodeloval s profesionalnimi patrioti, ki vodijo gonjo proti radikalnim delavskim unijam. A. 1, Mu»te Je dajal, da jo prajel zagotovilo od Ameriška asociacije sa delavsko dajstvo. od Ljudsko kfct rt bodo sodelovale v posku prisilijo kongrel in državne lo-glslature, da sprejmojo predloge sa odpomoč brespoeelnlm In drugo mere v prid delavstvu, ki Je silno prlsadeto rsled industrijske depresije in brosposel- aeim Waiter Whlte, tajnik Narodni* asociacije za napredek sa* morskega ljudstva, je v detajli* ranem poročilu pojasnoval tesno svežo med brezposelnostjo In naraščajočimi nasilnostmi proti zamorcem, Belopoltne drhall, ki so mnenja, da delavci odvzemajo dela, napadajo ponoči stanovanja črncev In izganjsjo Is naselbin. V zadnjem času so bile ustanovljene organizacije kot Ameriški fašisti, Kavkaškl križarji in dni* ge, katerih namen Je, gojiti sovraštvo napram zamorskemu plemenu. To gibanje se Jo ras-tegnHo tudi na vzhodne državo. V Plttsbuighu Je v teku tajna propaganda, da ae samoroem odvzamejo ekonomsko priliko. Hllčns situacija je tudi v drugih mestih. visdas krita____ Psriz, 12. dsc - Frandja Ja q«^ ...Jx. *----- uIa Ja le mimm ns » m Vellks beaks zsprls v rats I Now York. Rsnk of ths U-nlted (Mates, kl Js imels 50 po-družnlc v mestu, Js 11. t. m. z pria vrata pod pritiskom držav, nih nadz^rnlk/»v, 400,000 vlage tel Je v je Imelo v banki $202,072,-000. Mnogo vlog Je bilo Izplačanih med nsvslom ns podružnico, s ns vse. Ks šs se nsmsrs ns pri policiji kot "senčnata ka- . ____, ^ nakterja", — Istega dne se je vr- " 1" 'w' šila sodnijska razprava v Wau- __ M 4 _ M ___ ^ Hugs Mo-1 Ottawa. Kanada. — A. R. Mo- brez vlade. Krizs pe rilu gang«šk*mu "baronu na lu- sher, pr.^isšafk bratovščine poostri, kajti včeraj v#rn| ^„i meate in tekmecu kaoadaklh železniških uslužben-Jo P** Al Ceponeja. Obtožili ao ga "va-icev. pričakuje, de bo uzakonja- ss je reznoele vsnt, U , ■■ , . mijer Tsrdieu, kl Js podsl o- ^bundsfte" po nekem starem zs-^ib več delavskih predlog v prl| sUvko zadnji teden, tudi zsple- komj in ^„u ga js — oprosti hodnjem ssssdsnju psrismsn- ten v znani Oostricev finančni ^ ^ dokazal, da nI vega škandal, kl je pmrzreHI pedee hund ali poU*aih, pač pa salo sa-njegove vlsde, > poalen in velik blznisinan. ta. Msd temi so predloge o starostni pokojnini In ssvsrovsnju poj nt brezposelnost. I pMwlksrfjsl Cenejše je kot premog aH drva Nes Perce, Idaho. — Prebivalci Utf* farmarskega mesteca, ki leži 10 milj od Big Tknbcrja. žgejo pšsnk» v svojih psčsh me-sto prenw>gs in drv. Farmsrji pravijo, da Je pšenica letos najcenejše gorivo. Premog stane $1Š.A0 tona, drva sta-ns Jo $10 "curd", plen les pa starts $9. ? Mansvsnjsks razmere v Now Yerks New York, — Po poročilu mestnih svtoritet prsbivs v kleteh In podcsmaklh stanovanjih v mestu New Yorku več kot dvajset tlaoč družin, kl nimajo denarja sa boljša stanovanja. Senator Overmsa umrl Washington, D. C. — Henator Lee R. Overman, znani reakdo-nar Is Norih Caroiine, Je te dni umrl v starosti 77 Ist. Overman Je med vojno ia Uk po vojni rodil preiskavo o nemški In bo|jšc-vlški propagendl. PROSVETA ThE ENLIGHTENMENT M « bH M » ^ U*. K-N • M Mi (Wto Ow» MM mmtm**. M» M »M «• | MMtW KM. I'KOKVKTA Ki;4f iMrtk U«»W» Awu Pal«« T M - * tm vm, fc • Um émmtm p«u6u m- r«M*M« J* Zgrešene naloge Neki unijski voditelj v Chicagu apelira na delavce, naj kupujejo le ono blago, ki je l*de-lano v lllinoUu. Njegovo geslo je: "Podpi-rajmo domače produkte, da bo več dela za domače delavce!" To je dobra bizniška poteza za — biznis-roane. Je ž* res, da dober trg pomaga k do-brini obratom v industrijah in konsekventno je več dela, ampak to je stvar reklame in trgovinskih agentov, ne pa linijskih voditeljev, Včasi so voditelji priporočali ie unijske produkte delavcem v odjemalce. Ali so danes le vse domače tovarne unionlzirane? Dejstva kažejo, da je več odprtih kakor zaprtih v unij-skem smislu. 1 Delavec, ki mora biti danes bolj skop s prihranki, bo navadno kupil najcenejše potrebšči- ne enake kvalitete. In zaveden delavce unió- t0s topft krompir na njivi po drugim naročnikom. Ravno tako nist ima še vedno predsodke, da bo dal pred- 45c bušelj. nost blagu, ki ga izdelajo organizirani delavci, če ga le more dobiti. Brat med brati Henry Ford,* kralj avtomobilov, navadno velja za "Črno ovco" med ameriškimi kapitalisti. Baje se ne zmeni za etična pravila Velikih magnetov ln prezira trusts. Wall atreetu ne da nič zaslutiti in delnice njegove družinske kompanljc nisd na borznem trgu. Ima le več drugih "grehov" na svoji kosmati vesti. 4Zakaj to očitanje? Zato, da draga publika lahko kaj golta in se oblisuje od uhlja do uhlja. Pred nekaj dnevi je imela organizacija tovarnarjev v lllinoisu svojo letno pojedino v Stevens hotelu v Chicagu. Bik» je zbranih okoli 1*00 gostov in Henry Ford je bil poleg drugih — častni gost Ne samo to. Henry je bil pri tem velikem šretju odlikovan s zlato kolajno od svojih bratcev tovarnarjev v lllinoisu sa velike zasluge, ki jih je pridobil na širokem polju tovarnarstva. Eto, bratci Ali je še kaj treba? Kaplta-. listič na blznlška etika je "rubber" in Henry pozna to robo all right, all right! — Hiia božja! Bivši denverski sodnik Ben Undsey bi bil zadnje dni skoro llnčan v hiši boftji v New Yor-ku. Komaj je ušel s pomočjo policije. SIcer nI bil prvi, ki je srečno ušel linčanju v cerkvi in kdo naj preštejc one, ki niso bili tako srečni, da bi ušli . . . Lindsey ima konflikt s škofom eposkopal-ske cerkve Manningom radi svoje propagande tovarUkega zakona. (Tovariški zakon je zakon, kakršnih je danes na tisoče in descttlsoše, ko nI zakonca na različne načine omejujeta otroke z namenom, da si prej ustvarita dobro ekonomsko podlago. Undsey pravi, da se ta fakt ne da odpraviti, torej naj se prizna postavne. legalizira. Tacol!) V ameriški epl-skopatski cerkvi, ki ima do malega katoliške obrede, je precej duhovnov,-ki se strinjajo s I.indneyem in prakticlrajo tovariški zakon. Manning pa je bolj rimsko-katollške sorte ln radi tega je v hudem sporu s svojo ncpokor-no duhovščino in seveda »veto jesen na Lind-seya. Zato je napovedal pridig» o tem «poru In Undsey je po nasvetu svojih prijateljev po-setll cerkev, ds iliši škofa. V pridigi je škof osebno napedel Lindseya, bivši sodnik pa je navajen, da hitro odgovori ln je zahteval besedo v cerkvi. Besede ni dobil, jieč ps se ped le po njem peatl histeričnih vernikov. Dobro je, da se je Lindsey seznanil s bi-stvenoetml hiše bolje. Naučil se je — kakor se J- marsikdo pred njim — da v hiši trašjl nI svo. bode govora, temveč je Um le svoboda laži In stepa rstva. Ben Undsey najbrfte m- poj de več v hišo boljo. _ Inienih lloover se je »kroga! s senatom radiodpomoči farmarjem ln brezposelnim delavcem. glomek je, če prideta skupaj dve "kruljavi rad". Tedaj le vse tepavo. Lep pri-«or je, če htše gor t. gasilci m pa prepirajo, ka-ko tij-gasili. Veliki prt jateljlljudstva! Oh yeah T fKOiVETÄ SOBOTA, 13. DECEMBRA. 1 Glasovi iz naBélbhi krajev Federacija SNPJ ia njsae centrale Midway, Pa^-Glavna stvar je danes prevoz blaga, kar mnogo stane. Zato naj bi bile centrale v vel krajih, kakor so raztresene slovenske, naselbine. Na vzhodu v zapadnl Penni so alovanake naselbine in društva skoraj sku-paj. Velike naselbine ia društva se nahajajo največ okrog Pitts-burgha in Johnstowna, Pa. Dalje v Westmoreland, Washington in Allegheny okrsjih, aa oaemlju trdega premoga, tar WOhiu nedaleč od Wheelings, W. Va., to je tam, kjer je največ tovgren in tVrdk na debelo. Vse je pri lepih cestah. Take naselbine naj bi ee združile skupaj in imele po več central, ki bi služile bližnji okolici in bi razdeljevale blago. Blago naj bi se vozilo in razdeljevalo užlthikom naravnost iz ieleml-škfjF vozo/, In sicer -ono blago, ki a» ga največ potrsbuje vsaki dan, kakor krompir, ki se ga lahko kupi nedaleč od tukaj in prav poceni kar z njive. Navadno se kupi droban in defeA krompir skupaj. Federacija {»i lahko pobrala in razdelila tak krompir že na njivi. Debelega bi prodala užltnfkom, drobnega pa porabila na svoji farmi $a kokoši in bi služil namesto zelene klaje. Ves krompir bi moral biti od članov že preje naročen od federacije, da bi se ga razyocilo naravnost iz železni-ških vozov. Cul sem, da se je le Itdor izmed članov živi v takem okraju, nfcj opiše in objasni stvar. Istotsko naj bi se napravilo s grozdjem. Letos se je po nekaterih krajih prodajalo new-yorftko grozdje po 40c basket in californljsloo po 55c zaboj, in tp na dom postavljeno. Kako ie od producentov. Pšenica po $1, žili le ono blago oziroma prevažali. katero bi se nam izplačalo in da bi nam kaj preostalo za na|e siromake. 8 čim naj bi trgovali? Z onim blagom, katerega se vedno največ potrebuje. Recimo pralno milo se potrebuje veliko skoraj vsak dan. Octagon milo se danes lahko kupi naravnost iz tovarne po 3c komad, seveda v množini. Recimo, naj bi federacija naročila 10,000 ali pa 20,-000 komadov naenkrat. Ko bi blago bilo že preje naročeno od članov, zato ne bi bilo s tem mnogo dela, ne stroškov. Upam, da bi mik) ne prUfto užitnikom dražje na dom postavljeno nego po 4 cente komad. Ravno tako bi bilo z drugim blagom. Zelo poceni so žveplen-ke, Če se jih vzame v množini. Kaj ne bi bilo dobro, če bi federacija naročila podnje aH pa vrhnje oblačilo in takega prodala (0% ceneje nego se kupi v trgovini? Poleg tega bi ostal dobiček siromakom in brezposelnim članom. Pred per leti sem kupoval mešanico za perutnino po $4 100 funtov. Kmalu nato sem pronašel farmarsko organizacijo, ki je prodajala tako mešanico po $8 100 funtov na dom postavljeno, seveda proti takojšnjemu plačilu. Kjer bi se člani federacije združili in dobro organizirali, bi zamogla centrala kupiti cel železniški voz mešanice in jo razvoziti članom in pravljaH v Presveti. Pozneje, ko fei imeli svoje meato v jftu, n*j bi imeli svoje pogovore in po- nudbe. Upam, da bo dslt TeHkeaa sedaj, sio bo potreba, jednota toliko mesta in prilike, du se malo pogovorimo. Odgovor Fr. Aurora, Mina«—V Prosveti z dne 20. novembra pod naslovom "Mestne volitve" se je Frank Kastetic skopal na Eli Danču-loviča, ga lopnil z loparjem ln ozmerjal vae one voHlce, ki se drznejo voliti ono, kar ne ugaja velikim korporacijam ter nas nazval za čredo. Pretaka krokodilove solze za svojec» boesa Geo. Shubmela. Pravi, da se Dančulovič živi že 15 let od politike in da zagovarja izdajanje bondov. Yes, zagovarja bonde in to je tudi v korist Aurori. Po slabem gospodarstvu pred 16 leti je prišla Aurora v dolg, i% katerega se ne bo nikoli izkopala pod sedanjim sistemom. Ima okroglo $160,000 tako zvanih "outstanding warrants," od katerih mora plačevat po 8% obresti. Ako kdo dela za mesto, dobi za plačo tak "warrant," katerega pa ne more vnovčiti. Delavec, ker ni založen z denarjem, ga mora menjati za vsako ceno—zgubiti mora od 10 do 25%. Ako pa mesto izda "refunding bonds," katere kupi država Minnesota na obresti po 4%, tedaj bo delavec prejel plačo v gotovini in ne v ničvrednem papirju, in mesto bo prihranilo na nižjih obrestih. In to je strašanski greh! Zoper bonde so vsi oni, kateri imajo denar in kupujejo papirje od delavcev, katerim se vsota v»a- __ taboru in se je ^ržaia delavskih principov in volila in bo še aa napr«j delavske kandidate. se ie oglasim. Vincent Mikiftf, naj bi se zgodilo z drugo klajo. kih pet let podvoji ne da ht i Kar se tiče zrnate klaje za perutnino, bi Jo lahko zmešali tudi v centrali. Na ta način bi lahko imeli dobro zrnato klajo. Trgovci zmešajo le slabo Mto skupaj in tako prodajajo. Recimo, da se kupi koruza po 80c bušelj prodaje v vinogradu, naj opiše kak član. Tukaj bi tudi člani lahko imeli delo. Pšenica, koruza, ajda, ječmen itd. se tudi lahko kupi od producentov sejo poceni. Kd bi enkrat dobili žito v roke, ga je zelo lahko smleti zelo poceni. Poleg vsega nam otrobi prav gotovo ostanejo za dobiček. Na zapadu se lahko kupijo pre-iiči na isti način zelo poceni. Od tam naj bi se jih poslalo na centrale federacije in od tam razvozilo užitnikom. Ako bi so pa klali prešiči doma, recimo na federacijski farmi, bi bili lahko zaposleni brezpoaclni in onemogli člani. Poleg malega dobička naj bi se uporabila kri In drugI odpadki za perotnino na farmi. Peleg tega naj bi imeli na farmi svojo elektriko, to je stroj sa produkcijo elektrike, ki je danes prav poceni na trgu. Od elektrike bt imeli vsestranaki dobiček. Prvič bi lahko imeli luči pri perotninl, kar je velite važnost sa podaljšanje dneva pozimi, gretje pitne vode itd.' Drugič bi imeli koriati, ker bi lahko prav počen doma zmleli vae one odpadke klavne živine in kosti. Tak stroj ne stane Čez $80, ki se pa nam dvojno izplača. Ni nam trCba uporabljati moči le sa mlenje kosti, pač pa si lahko na-pravimo moč v razne koristne nsmene, kakor za mlenje žele-njadl za perotnino ln druge domače ftivall. Lahko se tudi napravi na farmi prav poceni cir-kularno žago. Danes se moramo ozirati največ na razne stroje, ds nam o-lajšajo in napravijo dobro ln hitro delo, da na tak na&n ne zaostajamo za znanstvom. Vedno Je gledati, da al vsako stvar pri-dobimo s Čim manjšimi stroški ln da Imamo poleg tega ie zavarovane naše člane proti ne-prilikam In bedi. Kupovali In klali bi lahko na takih farmah tudi živino. Na tak način bi zamogti Člani kupiti meso mnogo ceneje nego v mesnici. Poteg tega bi pa ie o-stali odpadki sa uporabo na farmah. Vedno bi pa bik) treba gle-dati na to. da bi se ne okoriščali od tega le nekateri elementi, da bi od vsega tega res imela koristi naša federacija In njeni člani. Alpam, da bi ae tudi naša IMttikacija dobro vzdrževala ln dajala vsem članom pogum ln rasum v poljedelstva ln reji do-mače živine. Trnki naj bi vo- ajda ali ječmen pa še ceneje. Na tak način W nam prišla prvovrstna zrnata klaja prav poceni, komaj po $1.80 100 funtov, namesto od $2.40 do $2.50 100 lb. Oves se navadno kupi po 40c bušelj; ker se mnogo rabi zajer-mo, bi se ga izplačalo kupiti.. Federacija bi dalje mogla kupiti in razdeliti med člane drugo užitno blago. Kar se pa tiče konzerviranega blaga, na j bi se pa v čim večjih množinah konzerviralo po federadjskih farmah in prodajalo tf&ttntikom, kakor tudi konzerviralo jajca kadar so poceni. Govoril sem že o takem fede-racijskem dek>vanju s več rojaki, pa so mi nekateri namigvBi, da bi bilo treba o tem sklepati na konvenciji SNPJ. Jas sem pa popolnoma , drugega mnenja. Konvencija SNPJ ali pa jednota naj bi se popolnoma nič ne vmešavala v to. Cela stvar ilkj M bila pod okriljem SNPJ, pač pa naj bi bila federacija popoteo-ma zaae. Imeli naj bi vse publikacije pri SNPJ. Lahko bi imeli tudi nekaj glavnega vodstva od SNPJ. Jednotl ni mogoče voditi vsega, kar bi slučajno napravili, če M kaj. Gl. odborniki so fte tako Čss glavo zaposleni z .delom. Nam ni treba za to nobene konvencije. Mi lahko o tem sklepamo na društvenih sejah in te-volhno federacijski odbor, ki bi obstajal is krajevnih federaiU-skih članov, kakor n. pr. pri društvih. S takim odborom bi se M« pravilno moglo atvar voditi. Lahko bi pa imeli glavni federacijski oiiW, če bi se nam vae skupaj uresničilo ln rasvllo. Kaj nam je treba le sedaj gl. fsie-racljskega odbora, ker nimamo ie nobene stvari alti sapočete? Lahko se posnej združimo, kadar vidimo, da oefta atvar napes-duje ln delujemo skupno. Naša jednota ni trgovina ali pa farma. Pač pa se bi naša federacija pri-dru*Ms k nji In se imenovala federacija SNPJ Ia pod tem imenom vodila svoje posle in pomagala le Jednotl do napredka. Ker Imamo čaa, lahko bolj natančno stvar pcersšetamo, In lahko pove vsak član svode nje. Objasnll sem Še. zakaj federacija obstajala. Fedsr» se ne plačuje aaeementa. naj bi pričela na drug način a delovanjem, da M ae mmogla vzdrževati In podpirati s veje člane. O vseh stvareh bi mezincem ganili. In v tem grmu zajec čepi. To je tfata Juretova ekonomija. Nadalje tudi rojak Kastelc nekaj poje o Shubmelovi nepri-stranosti. Tukaj se pa tudi vae Geo. Shubmel je "supervisor" okraja White, ki potroši letno $126,000 za ceste in mostove. Ako bi bila ta veota razdeljena *pravHno, W bilo dosti poftiagano onim, kateri trpe porn ¿h j kanje radi brezposelnosti. Shubmel ne da dela, ako nisi njegov odjemalec ali dolžnik, občnem pa moraš trobiti v njegov kapitalistični rog. Osvojil je si stem črne liste jeklarskega trusts. Aurora je edino mesto, kolikor je meni znano, katero tako lepo ekrbl a svojo Črno listo za brezposelnost Nadalje bi vprašal Kastelca, ali misli, da je imel njegov boss dobre namene, ko je rekel L. Drobniču: "Jaz bom naročal vse potrebščine za Town of Whitte skoal tvoje ime, dal ti bom procente ltd. Mrs. Hočevar, Knuti Hardware in Aurora Co-operative Merct'l Ass'n ne smejo dobiti ntteaar." No, in g. Drob-nich je odklonil, češ, nisem še tako lačen.—Potem je dal poklicati L. D. po avojem advokatu L. W. W. v njegov urad, da ga pridobi sa njega. Omenjeni advokat mu je obljubil, da ga postavijo s s Inšpektorja maiine-rije, samo tiho mora biti z redno mesečno plačo. Toliko o njegovi poštenosti za danes. Eli Dančulovič je farmer-la-borit ln se bojuje že več ket 10 lei zoper Steel trust ln gleda, da bi hišni poaestniki nosili kar najmanjše breme davkov in se rudniške družbe bolj obdavčile. Zato torej toliko jeze. Hudo je. če se človek preda sa skledo leče. In Irijub vsemu prizadevanju ssbllasisv Kastelcovega kalibra je Ulja Dančulovič izvoljen županom. Glade okrajnega komisarja Sedanji In ponovno kvoljeni je bil indorsiran od 6. distrikta farmer-labor kluba, njegov protikandidat pa \A Superior Tax payers lige. Kdo spada v to ligo, to vemo val. Največji zločin je naredil Murray s tem, da je od denarja, ki Je namenjen sa oeste in mostove. Izplačal 78% kot meedo. Njegov nasprotnik« ko je bil v Um uradu, pa Ia to beU ene, ki radi vidijo veli ko armado bresposelnih. Skrajšal je delovaJk ed 9 na 8 ur in povišal plačo od 46c na 60c na uro. To je tudi sločin. Zatorej ss kapitalisti ln njim c^iane duše toliko trudijo, da bi ga odatraafli Is urada, kar jim pa ne bo napelo. Tla ta čreda (tako nas imenaje dopisnik!) je matere Jones - I1L — V poodeljek 8. dec. so se jllinoiski in iz drugih držav zavedni rudarji poslovili od matere Jones za vedno. Ni moj namen omenjati obširno tili-jevih poti njenega življenja, ampak le njen veličastni sprevod k zadnjemu počitku. Lahko trdim, da med delavskim razredom v ti deželi še ni bflo takega pogreba, s tako ogromno udeležbo. Se ni bilo dan, ko so se začele množice ljudi pomikati mimo kr-rfte, v kateri je ležalo mrtvo truplo sivolasne, 100 let st*re Mother Jones, voditeljice od začetka ustanovitve in do njenih zadnjih dni nekdaj mogočne strokovne organizacije UMWA. Ob njeni krsti je bilo neštevilno svežih vencev in šopov cvetlic. Kljub veliki dvorani Odd Fellows Temple, je bilo dve strani založeno s cvetjem, b&nderi, zastavami in slikami onih, ki so padli v stavki leta 1890 pri Virdenu sa UM WA. Kakšnih posebnih govornikov delavskega razreda ni bilo ta dan Bili so pa govorniki prejšnji dan 7. dec., seveda glavni uradniki Howatove frakcije UMWA. Ta dan je korakalo v zadnji pozdrav mimo krste Mother Jones nad 11 tisoč žslovalcev. Ob 10. uri se je pričel sprevod ogromne množice. Nekateri so jo poznali celo 40— 60 in več let in so ji bili tovariši v delavskih bojih po celi A-roeriki. Bil je sprevod, da je ne mogoče oceniti števila, sedi se nad 16 tisoč. Nekaj ulic okoli dvorane žalosti je bilo polno 1 jud stva, da hI b0o mogoče dobiti hoda. Kamor je kdo prišel, tam je moral ostati; in kdor ni videl pokojnice v dvorani, potem je ni videl več vsled ogromne množice spremljevalcev. Bil je nad miljo dolg sprevod na rudarsko pokopališče v Mt. Olive, 111., med temi polno pešcev v sprejemetvu petih godb iz premogarskih seibin, ki so svirale žalostinke bojevnici za UMWA v zadnji pozdrav. . ¡Mather Jones, poslovili smo s« od tebe, tvoja ideja, tvoji nau ki ostanejo med nami.. . Mother Jones se je odlikovala na polju strokovnih organizacij kot ena najboljših voditeljev mezdnega delavca v obče. Gradila je nekdaj močno stav bo UMWA in bilk strah izdajalcem delavskega sloja. Bila jo neštetokrat vržena v zapor. Ni bila omahljivka, šla je pogumno prej. Mdther Jones ni bila plačana letno 8—10 ali 12 tisoč, oiia je bila zadovoljna z vsako malenkostno vsoto za svoje skromno življenje. Njena peta so bila kamnita in trnjeva. Bila je rojena iz delavskega sloja in kot ta ka je umria. Mother Jones, za Teboj žaluje na milijone zavednih (delavcev posebno pa še mi premogarji, za katere ni delala, živela in umrla Good bye, Mother Jones. pa ponosna, da nI v kapitallstič- s Republikanska diktatura Nlles, Ohio. — V bližnji naselbini Girard je osnjarna, ki o-bratuje dobro. Le zaslužek je majhen, tiranija velika in diktatura kapitalističnih bossov je kar brutalna. Posebno se odli kuje gospod Lambert, kar dokazuje tale slučaj: Pred zadnjimi volitvami je za pov«>dal vsem delavcem, da ee morajo udeležiti republikanskega shoda in je v ta namen ras delil listke a njihovo številko, i katerimi naj bi se Ukazali na shodu. Kontrola popolna, ako bi se bila obnesla. Zaukazal je tudi, da mora vsakdo glasovati sa republikanskega senatorja, ako ne, bo odpuščen s dela. Delavci pa se niso dosti zmenili sa njegovo gradnjo in večinoma glasovali sa demokratskega kandida Ia. Delovodju Lambertu pa so sa-vseli živci in ni vedel kaj bi naredil. Poizvedoval je okrog, da M is vedel, kdo ni glasoval sa repu-bUkaneko stranko, pa brez usn ha. Končno se je spravil na najstarejšega delavca v tovarni, ki je Obenem pristal demokrate Dal mu je vročo lekcijo, v kateri je rekel, da mu zaenkrat odpuati; ako bi ne bil tako dober delavec bi ga pa takoj odslovil. Kaptta liatičae žrelo je veliko In hoče podreti sedajo trohico politične Cepič. Ali je sedanja učeča se mía-dina res slabša? Velika vojna, ki je divjala štiri leta ter uničila toliko materialnih pa tudi moral n dobrin, ni izpremenila le državnih mej, temveč je* predrugačila tudi naše mišljenje in izpre. menila socialno življenje. v - .. Tožili so in še tožijo o propadu tako zva-nega srednjega stanu, ki da so ga povojne razmere pahnile v materialno in z njo tudi v duševno bedo. To občutijo seveda najbolj države jtremaganke, skoro nič ma^ pa tudi države zmagovalke. A ne samo. srednji sloj, tudi delavci ¡n kmetnje občutijo posledice vojne vihre, tak« da moramo reči, da Živimo danes vsi v družnih razmerah kakor pred vojno. j Zlasti mladina, ki se šola, je stopila na čiffo izpremenjena tla. Boriti se mora z drugačnimi zaprekami, kakor so se borili stari. Reševati mora nove in ne lahke naloge, ki izvirajo ta|co iz predrugačenih gmotnih razmer kakor tudi iz prevrednočenja moralnih dobrin. Poglejmo malo, kako so nove razmere vplivale na dijaško življenje, ter se omejimo za zdaj na gmotno stran in na to, kar je s tem v neposredni zvezi. Večkrat se slišijo glasovi, ki tožijo, da je današnja mladina vse preveč materialna, da ne priznava več Jdealov, za katerim so stremeli stari. Ce odmislimo splošno, tako rekoč ne-umrjočo navado, da človek rad hvali stare čase in graja sodobnost, moramo priznati, da je današnja mladina res drugačna, kakor je bila v "starih, dobrih časih". S tem pa še nismo priznali, da je slabša, da je materialna v onem slabem pomenu besede, Kakor jo rabimo v ta-kih jeremijadah. Ce hočeš pravilno soditi, moraš vse dobrp pretehtati. Kdor pozna razmere, Ve, da se danes tako rc7j>oaelnost pomeni nov naval proAenj za podpore in zanimivo je opazovati, kako z letnimi dotami raste in,upada število prosilcev. Ti proaijo za obutev, za kurivo in denar za živel Meseca januarja letos je zaprosilo za P°dporo 610 prosilcev, ki so dobili skupaj 00,600 Din, febru arJa »o znašale podpore le 50,-000 Din — prosilcev in denarja bilo že manj, meseca marca T" je padlo število prosilcev že "a minimum: ia podporo je zaprosilo 26 prosilcev, ki so dobili 2100 Din. Naslednje mesece je ^vilo «pet naraščalo ter je bilo v oktobru že 56, meseca novem» br& Pa. ko je naatopil že mraz, pa bo Atevilo prosilcev poskočilo *<• na 200, za katere ima urad pri-Pravljpnih 10,006 Din. Mesecs Htrankl na vraU pribit napi«. ,filo|>j« Artnaka v Do bicšičah. Stavba je bila lesna in je pogorela do tal. Nihče odao-sedov se ni spomnil, da bi peki i-cal požarno brambo iz pol ure oddaljenega Pilštajna niti da bi obuastU Artnaka o požaru. Uit nik Artnak stanuje namreč v Zagorju In je šele v nedeljo, ko je prišel k maši k cerkvi, zraiel ta požar njegovega poslopja v vinogradu. Prva radaUfc« psfcama je otvo-rila v Zagrebu spet dvoje novih oddajališč svojega pariva in kruha. Pekarna je članica naše Zvo Stekel kakor zajec proti __ vju. Kmetje so odhiteli za njim, a kmet je seveda neroden. Kje bi dohitel cigana na prostem! Laš^je zadržati črado bolh! Zato se sveaali drugemu ciganu še noge in ga privlekli na vas. Spustili so ga v izbi na tla. "Kje i-maš konje, da bi te vrag?" — Cigan je molčal, e- "Povej, čo nočeš, da ti upihnemo luči" — Cigan ni odprl ust — "A, tako!" En kmet je dvignil pest ia mu jo spustil na glavo. Cigan je molčal, stal je kakor lesen. r, "Možje! Lekso pokličite sam t" Leksa je bil tudi cigan, a je še dvajeet let etanoval v vasi. Postal je avoj človek. Seveda je Leksa poznal vae kouake tatove Leksa je prišel. Kmetje so stopili narazen. Vjeti cigan ja ldtal na tleh In pljuval aline pa kri. Leksa je stopil bliže in ga sunil z notfb v bok: "Grr, grr", ga Je po pasje nagovoril, in U se je tudi oglasil: "Grr, grr!" Leksa ga je zopet sunil v bok: "Da te ni sram!" mu je po cigansko rekel. "Mar sme pravi cigan Izdati svoje tovariše? Ti še vreden nisi biti cigan! Ko sem bil Jaz mlad, so mi lcmetje pote držali nad ogn jem, a vendar sem molčal. Sam ti bom preklal vrat, če ne boš mol čal, pa če si tudi cigan, moj brat S temi besedami je Lekaa pljunil In šel proč. Zdaj ao se lotili kmetje sami izpraševanja. Vsak je pograbil, kar mu Je prišlo v roko, in je pričel udrigati po d ganu. A rlgan je molčal. ftele zvečer je spregovoril. Debelo kolo Imajo cigani, moč ne so ciganske kosti, a zvečer so mu vendar prišli do živega. Cigan je zašepetal: "VssJ življenje mi pustite r "Povej, kje imaš konjar* "Ce me izpustite, bom pove-dair Tako so ae tudi pobotali, In res je povedal dgan resnico. V gozdu sta bila « povodcem privezana aa hrast dva konja. Prav mr-Šava sta Mla in na hrastu oglodala vso skorjo: tri dni nista ničesar jedla. Kmetje so pripeljali konja na vaa IA se zopet lotili cigana: "Povej, kdo ti Je pomagair A cigan je molčal. "Povej, šs nočeš umreti T NHi besedico ni spregovoril ci-gsn. -Tort iwr Zdaj ee Je dgan oglasil, In prav čudno so bile nJ*ove besede: "Usmilit* se. moški Ha kar meni ko klcnico domače hude "samogon-ke." "No, le pij r Cigan je v enem dušku iapil kozarec in takoj zvrnil še drugega. Obrisal si je potem kri na o-brazu, spustil harmoniko na koleno in jo je ubral: vai ao se ozrli — aaadelo se jim je, da je stresel cigan mernik srebrnih petič po tleh. Is vse vaai so pritekle ženske poslušat cigana. Vedno več jih je bilo. Cigan je igral, a po zibelkah so se drli lačni dojenčki Kmetje eo stali a izbuljenimi očmi in so potabili na vae na svetu. Cigan je igral naprej, pred njim pa je raatel grič: venomer ao mu prinsšale ženske pogače, hlebe, mask» in jajca. Uro in dve je igral cigan, dokler ae ni stemnilo. Tri dni ga nleo pustili iz r Slomški Nrem Pedporas jtSssts', UaSasMjsaaAe«^ iusovi iz mam SAJ PRAVIM Piše Teae Badgovičan Oevdand, O. — Pisati samo o metropoli in krčiti, ki jo navadno stresajo, se človek naveliča; če pišeš opazke o čem drugam fa jih "krstiš" za "elevelandake", ti utegne kdo zameriti, češ, saj 1/ /k M ..i Jii ^ uMMilVMiiMll MOelAtr . aor vtaite, sprt*mesu naeiov ovo-Jim opazkam, kar znanje, prosim. o G. Jurij M. Trunk Je zapisal v A. : "Kdor mJsil, da vat ve, navadno nič ae ve" . . . Dobro povedano, samo malo verjet nol da bi g. Trunk pri tem mislil tudi nase, dasiravno M al a tam na atoril krivice. On namreč mi ali, da vse ve: da ja bog v nebe si h, Ludfer v peklu, grešne duše v vicah, da ve, odkod je šlavek, kdo "rana" svet ki vsemirje kakšen bo konec svata, kam pride človek po smrti, Ud.} misli, da ve vse to, čeprav no «e nič; misli tako, ker verjame, da je tako, ne da bi pomlelll, še verjameš v obstoj neke gotove «tva-ri, to še ne znači, da vsi, da do-tična stvar ras obetoja. Jaz o vsem tem ne vem nič. Pravili so mi — dama, v šoli, v oerkvi — da Je tako In kot otrok sem verjel — In mislil, da vse vem. Zdaj ne verjamem, ker nič ne vem. Verjeti ne moram, ker se vse skupaj proti v I moji pameti. Trunkovi pameti pa m to ne protivi, Je lahko sprejemljivo sanjo, zato verjame, ve pa o Bogu In kar Je v «vezi t njim prav toliko kaker jaz: Nič! če bi Jaz kaj vedel o tem, bi se najbrž epwobmiP', A ne vam. ŠCrlst, Mojses, Budha, Konfucij la Mohamed so v mojih očeh ljudje, ki Jih Je porinila nevednost v "onostranstvo". Trunk miril eeve drugače. Da vas vet On verja. me, ker nič na vs, Jaz Iz Izšoga razloga ne vorjaamm. In v tem je rastlka med nama. Mislijo, da ves vodo ,,, He, ks. 001 * *ikof Baraga je največ storil za slovenski narod In pogane v Ameriki," beram v "dobremu" časopisu A. Res? Kaj pa Je storil tako velikega sa Blov«*n< <• v Ameriki? Kaj Je storil aa Indijance, me ne zaalaia. In Še to: Koliko Slovencev Je bHo v Ameriki ob Bera#ovom času In kaj je storil dobrega zanje bodoči i "evelntir? Pojasnit«', proelm, '1h ne 4*of»><> i....i{ M i^mi u^Mjer.v' iotvii ▼ Wmi iwvev » t t O Cleeetand ss šs dalj šaaa pri« ;»rei\ I)«*. (1m «xlpre\i l>r«»zp<*U pred durmi, M nasisisj odprli usta. Kako Je to malo manj breapeeslalh, po bo- mogoče? Pol tapaU, hi kaj pravi? Na ir\in lm *p4>t f»ri «terem ii Daljo w. rrthTČ, $ I Street, Cleveland, Obla lltty St., Springfield. HL ...Po* 87. Anna, Kaaa •MMŠ ia. Umešak Are. Ofcego. tfL Tel. teskM «M« glavni odbor rn.p.j. __UPRAVNI ODSEK: VUSCBNT OAINKAR, predsednik.....MT A. Lmmžals Avo* OMesgo, Rl a. vibigB, *l islMk.........mr g. issmšali avo* nšssgo, ia. NOVAK, tajolk bul. oddelka.,..»u7 S. Lewndale Avo* Chieeco, VOGRgH, fl. MasaJaik.......Ja&T S. Uwadale Avo^ Ckkafo. » OODINA, up rev i Ulj fUsfla... .1^7 S. Ubadalo Are. Chioago. IU. ■ MOLBK, uretlnik flaslls......M67 8. Uwndale Am, Ckioaflo, UL __odborniki ANDRBW VltmCM, prvi podpredsednik. SC9 Busooll Ato., Johasteora, fa. DONALO J. LOTRICH, drogi podpesde., 1917 B. Tn.ml.ull Avo., Ohleofo, IU JOHN f ZAVMTNIK, gt sdoavaik........I7S4 W. NU St. OMsage. Uk FRANK ALB8C, predsednik..... v OH N 014P ....«.••..«.....••••.•....•.., .M JOSKPH 8I8KOV1CH................B. 74th POROTNI ODSRKi ...........4M w- ANTON BULAR. .«.............,..*.• t... i ^ JOBN TRCBL7........,,....••».••..•,..«Roz W7, 8trebeno, Ft ..........................«• ^ «i n. FRANORi RAtOVŠRK.................101« Adame «t, No. CMoago, 01 OKROŽNI gASTOPIfHUr C^ROB fiMRJKAa pmjMtfS.......m AUeolppaJPa FRANK KmJN, tretjo ekse%.. ........Res m,'' CKUholm.^'SL* NADRORNI ODiKKi vasi. Grič Je v tem «raatel do frank RAH* prod^nik.................MM W. Wth st, CMoago, IR stropa. ALBMIT HRAST,.................1016 W. Pioroe it., Mlhoeekoo, Naposled je cigan vstal in vae MIORARL miHI..............ŠI4 «Cadioos At... n. s., stlačil v največjo senčno mrešor Komaj Jo je odvlekel pa je oditi. "Z Bogom, mošjel" Cigan je od< šel, in nihče ni «vedel, čigav je bil p* odkod. Cigana ni bHo rač, a še dolgo ga niso mogli pozabiti. Eh, aa «Mčao godbo i« dveh konj ne bi bilo preveč! Dala je posekati drevesa na ras-nih cestah, ki Isgledajo zda, prav puste in neprijazne. Naj bvš nI btk> drugega dela m brez- Z mojimi aadijiml "Opazkami iz Clevelanda" si js dal o-pravka tiskarski škrat t«r jih malo "rasmetal". Osem vrstic, ki spadajo pod prvo vrsto v še-trti "opazki", ki h tiče P. A. Urenkarja, J« "prestavil" pod drugo vrsto v peti "opazki" o "solznih bombah", kar iifteda presoj nerodno. Krivda je Skra-tova. Da bi ga zlomek! e Na naši "z«p«dnl fronti" nI nič novega. Neprijatelj miruje, ker je najbrš uvidel, da mu dru-gega ne kaie. Mogoče mu je zmanjkalo munidje, ps Jo zdaj zbira? Ali pa se še si oddahnil? Nu, pa se bo še še spet splsšil . . i o V Chieagu šivotari mesečnik, ki plava r jugoslovansko-fran-('iškanskih vodah, urejuje pa ga iu^fHlItlAt BA Jflt ka "Prosvste" (sreda sa "Pro-sveto", da Je pogoreli) In bivši uradnik Mladinskega lista, ki i je urejeval tako "vzorno", da so ga pohvalili salo v — Le-montu. V docomberski številki tega zanikrnega lističa, ki je je-dva vreden, da ss js omenja, rom, da Je potreben slovenskemu narodu v Ameriki. Ne oporekam, ker ss dobro save-dam, da so potrebna tudi — smetišča, le pritrdim: Potrebna so! Bilo jo v najhujši inflacijski gesdu Je dsl«| nekdanji ruski vojni ujetnik In Je najbf« prvič v šivljenju videl «everieo, ki je la^sadalh tisk. Zala pomilovalno Je vskJJk-aM: "Uboga Nemšija — laka Jisfaaf" e Veščak Is 14. atoletja Je U pištola." Pa saj sa snmekras Iznašli v li. stoletju." "No, no, oaj to Je, kar daje tej- ALI JI SRDANJA UCSCA 81 MLADQTA RRS RLAR0A? (NsdsUevaaJe s t «traal) Tudi ni nič čudaaga, ¿e se šofer avtotaksa »stavi pred predavalnico visok« šole, pusti sa •no uro vos p rad poslopjem ter •koši k vašnemu predavanju, ki Ca noče zamuditi. Malokomu, 1 se sabava pri šampanjcu o IMizni uri v nočnem kabaretu, u-tagne bKi znano, da bo "hudomušni" plesalec, ki mu kaše svojo umetnost, čez nekaj ur reševal Integrale ali s« ukvarjal s problemi modom arhitektura. Brezskrbni meščan, ki kodi rad gledat film« in našo gasit š«Jo v mlflfrflft rssta vraefjo. kjer neda v domoljubnem niMRi potoši o današnji mladini bma ideal«iv, gotovo ne v«, da J« bil veliki film, ki g« J« dana« videl, izdelek s pomočjo najetih in naj bris slabo plačanih df Jakov akademikov. Zgoraj smo v šali omenili brezposelnost pri dijakih. Tudi ta br«z po*«« I noet Ima sa ttsU, ki si morajo slušiti dijaški kruh s delom, usodne posledice. Kar J« mnogo povprašava« J a po slušbah, j« izrabljanj« dljnšklh delovnih moči n« dnevnem radu. Tako Ima dijsk poleg iagubo čase, ki ga j« mora) ukrasti Študiju, še to nesrečo, da nI tako plačan sa naporno delo, kakor bi bil kak drug manj odvlsan ponudnik. Da se Je ob morai« nehati tista opevana r»» sntika dijaškega Sivljaaja, Jo nujno in Jnsno, ker tako vajo rssmere, ^ drvšabni rad. Vprašsnj« J« le, kako to vpliva na Paeljent: le, da am bedeU oedrsrih?: Idravnir: "Bros dvoma. Vaš «lučaj Je b«š moj« špecieiitsU. Nekoga bobriks. ki J« Imel enako bolesen kot vi, sem namreč zdravil celih dvajikt let, »* mizo in samo zamolklo grgranje Je sililo is njegs. Potem pa je naglo vstal in ko mu je mati po-gledala v obraz, je Wl ta rasoran in spačen od strašne misli. Zgrozila se J«. On pa je •topli mimo nje v sobo, {pogledal s dolgim pogledom Milko, ki je nepremično ležala na postelji. Po prstih se ji je približal, ae sklonil nad njeno «lavo in se s licem dotaknil njenega vročega čela. In njegov obraz se je postaral. Stopil je v kuhinjo, se naslonil na mater, vzel njena bele ovele roke v |voje in jih poljubil. Nato pa js odprl vrata in stokal po stopnfcah. Mati je zaklicala za nJim---ps gs ni bilo več. Planil je skozi noč in gnjev ga Je podil skosi ulice. Srečeval je ljudi, pa jih ni videl. Videl j« pred seboj le enega samega človska. In v glavi «a Je bolelo. Kakor da bi mu ta človek atopll v srce ln gasil po nJem. Pred Smrekarjevo vilo je obstal. Prvo nadstropje Je bilo razsvetljeno. Hišna vrata so bila odprta in na cesti sta stala dva Vojaška avtomobila. Brez pomisleka je planil po stopnicah in obstal pred obednico. Is sobe Je sHšsl rasposajen ženski glas, žvenket kozarcev in vesela pesem. Tedaj je slišal, da gre nekdo k vratom. Umaknil se je ss prisidek. Iz sobe Js stopil Ferdo in neko demo Je. vodil s seboj. Ferdo je prijel damo pod roko in jo peljal po hodniku. Ivan je slišsl, kako sta se pogovarjala: — Draga moja, kako sem ti hvaležen, da si prišls. — Ljubi, je odgovorila ona, tako rada te Imam. fila sta v njegovo sobo. . Tedaj je Ivan trsnutek počakal. Potom je isdrl bajonet in sunkoma odprl vrata. 2enska Je skočila is njegovega objema In Ferdo je preplašen gledal v prikazen. RaSkaČeno se je sadri: (Keees prihodnji«. > PtOflVgTA reče pipalke v neprodirno temo. Sopara je ležala nad mestom, po ulicah so se še ¡sprehajali domačini in poetajali na vogalih. — Pazi torej, Maša, da ne prelomiš obljube, — j« dejal Strahov in ae zagledal v njene tdceteče oči, očhridno podobne očem njegove hčerka. Potem so zašumelo deževne kaplje, uHce so se izpraznile, prihrumela Je nevihta. Strahov ae je vračal v tropičnem nalivu počasi v pristanišče. Njegov ahld klobuk je začel takoj prb-puščati vodo. Od pernikaso se videle v silnem nalivu samo zelene hiči. Premočeni tovariš, stoječ na parniku na straži, mu e posvetil s lučjo v obrsz in ga pustil po moatičku mimo sebe. ■Zjutraj so se mornarji zopet preobleki! in začeli črpati nafto. Dan za dnem je tekla nafta, polnila je trebuh parniku in ga počasi pogrezala s svojo Tretjega dne, ko je bilo že naloženo, je peroik proti večeru dvignil sidro in odplul proti Konataci in Bungaau ter dalje proti Carigradu, Brindisi in Maraeillu. Nihče se ni poslovil od njega, nihče ga ni spremil Samo ena ženska je stala na «bali in mahala s robcem, a Strahov Je pustil svoje delo in tudi mahal, mahal dekletu, ki je ostalo namesto njegove hčerke tam na obali. Zežarel je morski svetilnik v Poti, svetlobni signal je izme-njsl s njim svetilnik iz Batuma. "Koeta" je peljal nafto v Mar-seill. Is Maraeilla odpluje v Amsterdam, potem pa čet Indijski ocean v Hongkong. (Moskva, 'Rdeča W»va' 1929.) vejte rajdi, zakaj gre tudi socialistično usmerjen mož rad v pivnico? V tem grmu zajec tiči! Za to gre, ker pri mizici rad poseda, beli prt gleda pa godbo posluša, Jas bi predlagal, naj namesto piva prodajajo v istih steklenicah čaj brez ruma. Izgledalo bo kakor prej, a se ne bo nftče upijanil . . "Ali pa naj natisnejo nove nalepke za žganje z mrtvaško lobanjo pa krsto. Kdor si bo kupil steklenico, bo takoj videl: Glej, kaj boš imel od pijače!" "Kaj pa še, nikar tako sladko ne poj! Kdo od vas ae bo tega ustrašil! Me, ženske, vemo, da če bi vam za vtako steklenico takoj izruvali po en zob, še takrat bi vi kupovali žganje naprej . .. "Predlagam," je prekinil predsednik, "naj vsak doma pretrese vprašanje in izdela določpne predloge . . Eno uro pozneje so se. Še ved- no razlegali skozi okna vseh peterih nadstropij ostri jezni glasovi. "Pretresajo vprašanje!" je vzdihnil predsednik. "Kaj le bodo počeli na vladi, če bo dobil tovariš Larin vse te pripombe k svojemu protialkoholnemu načrtu!" 2ena: "Vidiš, to je mož, kakor mora biti Ali si slišal, kako je dejal svoji ženi, dal ai naj ogleda plašč za 6000 dinarjev?" Mož: "Ljuba moja! Ali sem ti mar kdaj dejal, da si ne smeš o-gledati takega plašča?" SOBOTA, 18. DBCEMBUA . Za obistno aH mehumo draženje iIsT-aüütÄl hiu« ki •o vii»,ii Itvrrtiu um l.i •» «kun. irUmJ La aahaj Tom hitro hbdjto «Mi. adraTuli Nf, ds. «Ms «*•****<•» Ia mM V. TobolJakov: * k) z§p#r altehol Vladimir Lidia: ■ Parnik je preplul petero morij in priplul v priatanlšče v Hat umu po vodo. Cela dvs dneva je plut iz Odese ob obali in a parnika so se videli beli hoteli, vile in palače na obali, palme, («agry, Suhum. 1'arnik se je imenoval "Ko-SU". Hila je grška ladjs — cisterna za nafto, vozeča robo za franco«iko ttruibo. Posadko »o tvorili Grki, bila sta pa tudi dvs Turks, dvs Ku mu na in en ltu* — mornar Strahov, ki je bil pred petnajstimi leti |«4>egnil z bojne Isdje v Al tiru. Parnik je priplul v Batum svečer. V mestu so se le priti gal* luil, mornarji so se hitro brili in preoblačili, potem ao pa hiteli na obalo. Po ulicah se je izprehajala množica domačinov. Mornarji «o se nalašč zaletavali v ftenske in se prerivali skozi največjo gnečo. Ženske so se poželjivo «izirsie po njih in jim |M»meiikovale. kakor je pač vedno v pristaniških mestih — po dolgi \n4nji po morju, po taškem delu in »trogrm postu. Tudi Strahov je kmalu nadel spremljevalko. Hila je zelo »u-ha in skromna. Svileno ruto je tMMila čez ramena, malo Je Škilil» na lev« oko — in v tem je bilo tudi nekaj, kar je človeka vleklo k nji. Dekle ga je vodila - za seboj po temnih batumekih ulicah, ftla je naprej sama. on je pa korakal za njo v evropski obleki in v Ishkem klobuku, katerega je nosil postrani kakor mornarji čepice brez ščitkov. Tako ga je privedla do švep-lenih kopeli. Lastnik jima Je molče odprl vrata In vstopila ■ta v kabino, kjer je dišalo po žveplu. Tu je bilo toplo kakor na peči in ob steni je stala mra-mornala kloplca. Rasen to klopi«« In kadi s dvema pipama nad njo ni bilo v kabini ničesar. Dekle Je aedlo na klopico in šele tedaj si je lahko dobro ogledalo svojega spremljevalca, ki je bil že tako prileten, da bi bU lahko njen oče. — Torej kaj, sedite vendar — mu je dejala nerodna — Tu Je zelo topla Hotela Je še stvarno skčl žl fM*l Jo j« fiele čee ne- votek. tods Strahov je sedel k nji In jo prijel sa roko, rekoč: — Ne. ni treba. Prišel sei samo pogledat, kakšna si. Kako ti Je ime? — Msr, — Je odgovorilo dekle. Strahov Je aedel, In ai gladil brada kaj čaaa le spregovoril počasi: — Torej vidiš. Maša. to več je takale . . . £e petnajst let nI sem videl Rueije. Pred petnaj «tirni leti sem odplul od to obale In šele danes sem ss vrnil sopet v Ku«ijo. TI si bila tokrat komaj osem let. Koliko si atara zdaj? — Dvajset, — Je odgovorilo dekle. — Torej si bila tokrat še mlajša ... Pet let Morda ei ae Igrala s mojo hčerka Imel sem hčerko tu v Rusiji, v mestu O-isnienbeumu ,., veš? In glej. danes sem sopet v Rusiji ... to Je kakor čudež. In Strahov ae je naenkrat primaknil k nji Ia pogledi! rob nje-ne i)lleae ruto. — CuJ torej... ono kar pusti... saj nisem šel s teboj zavoljo tega* Toda glej, po vseh morjih sem se klatil, petnajst et sem se vozil, danes sem pa prvič sopet priplul v domovino. In glej, Maša, bil sem v Ameriki in v Avstraliji sem bH in na otoku Kubi ssm bil, tode v Rusijo me ueoda vseh petnajst let ni sanesla. bi tako smo ti plu- zdaj v Rusija pesem si mislil: Koliko je neki stara sdaj moja hči ln kjs neki je? Izračunal ssm, da bo stara baS dvajset let In tako sem si mislil: Kako bi pa bila če bi prišel k hčerki praznil rok? Vsaj malo parfuma ji moram prinesti. In tudi ruto sem ji prinesel Is Marsealla. Strshov je sedel v šep ter privlekel is nj*r* stekleničko parfuma in zeleno svileno ruta Dekle se je osrio skrivaj na darila mornarjevi hčsri,. roke je driels sklenjene na kolenih in tedaj Jo je 8trahov pobožal teiko roko po glavi. — Torej pa vzemi tole darilce, — Je dejal nepričakovana — Sej si se morda s mojo hčerko kdaj igrala. Tods dekle je mtčno In zrlo predse. Tedaj JI je položil Strahov stekleničko In ruto v roko. — Eno mi obljubi. ——, — Je še pripomnil. — Čee tri dn • xipltii«-m..—........— Naslor .Dršsrs--- Uauvlte tods* Ia CS pripWto k meji ■ ■ ■ Je gotov denar. Vaši eorodniki fn znanci ai takkO aamlfuiplja kar si potok, aH kar najbolj potrebujejo, nko (majo gotov ilsnar na froksk. Dsrila, katera prejmejo pred božičem pomenijo sanje dvojno vrednoet. Naše direktne bančne zveae p atom domovino In naš velik promet nam da leaako pošiljatev odpravimo v najkrajšem času Im 90 nsjbolj Tisoče naših zadovoljnih odjemalcev Je najboljši dokaz o naši vsorsi is varni postrežbi. •• Imejte t vidiku tudi božični šslet v staro tfomovinsf, s najboljšimi psndkl In s aodslovan jem najboljših Izkušenih voditeljev. Zal me psjMnOs si obrnite na: MSMt AMERICAN STATE M» 1900 BLUE ISLAND AVK. CHICAGO, ILL. Tiskarna S. N. P. J. SPREJEMA ygA V TISKARSKO OBRT SPAMJOČA KLA • f» '