St 42. V Gorici, 19. oktobra 1888, „Soca" izlmja vsak petok in v«?!,jt. dfipoStiprojeinana ali v floriei n» -u>»n doAiljaun: Vae leto......f. 4.-K Pol lota .......i.2( Cctvrt tela . ". . . ,. I li. IYi oziiuuilili in tuko tudi pri „/>»•. lunicah" se plnfiuje za navn.lno txistnp. no vrstn: 8 kr. Ce se tiska I krat 7' » 1, „ ,, 2 ,. 6 „ „ „ „ 3 ,. Za veto crke po prostnru PosaueiiM Stevijkc BC^oliJvajo pi 8 kr. v tobalcarnicah na "Starora trgu in v Ntinski ulici in v prodajaUrici G.' Likaija v SeinbniSkih ulfcali h. at. 10.' Dopisf tiaj Re poSiljajo urednifitva' Via Mercnto 12, narocnina pa opruT-. ni§tvu „So2o", Via Semin'ario St. 10.' Rokopisi so ne vratajo; dopisi. imjs sr; blagovoijno franknjejo..-. Dolaicci* in drugim iicpremoznini se naioCninii' xniza, akosp oijljise prj opravm&tva. Notranje zadeve Omenili emo v zadnji svoji stcvillci, da uemSki cesar Viljrm II. jo vidno preziral m'nisterakega pred-sednika grofa Taaffpji, ko je bival na Duuaji, iu da so ga ni epomoil uiti z najmanjS»m redom, ko je odlikoval mafljarske drzavniko z velikimi redi rudeLega ill cVnega orla. Mnogi liati bo to prjkazen tako razla;-gali, da Taaffejevo miiiisterstvn no ug8ja vec* ohint I rijateljskim razmeram, ki so se izeimile iu utrdile zudiija leta tried Nem&jo in Avstrijo, ter so preroko-vali, da Taaffe pojde in da na njegovo mesto pridojo kandidati drzavnozborske levico, l, katero na-znanja zoaraenite premembe v ministeratvu, a ne v veselje in po ielji levicarjav, temve5 v smialu Taaffejevo politike. Poljaki minister Ziotnialkovski, ki jo moogo Rkusil t svojem zivljpnji — bil je namree' pred 40 leti radi politico pravde 37t leta v prei-skovalnem zaporu, k emrri obsojOn iu pomilos^en, pozneje na 10 mesecev pregnan na Tro'sko, slednjio leta 1863 obsojeu na tri leta teSke jece, ker je b 1 tozen, da je pospeieval poljski puut — dr2.il se je od leta 1875 pod Auerspergom in pod Taaffejem ra:-nisterskega stolo ; a zdaj m je izprosil pokojnino vsled visoke avoje staro^ti (71 let) in presvitli cesar ga je milo-tljivo izpustil iz sluzbe ter imenoval mu nasU/d-mka grofa Zaloskega, ct'tiarskega nampstnika na Poljskem, kateromii bo naaledov^l grof Badeni. Ali to so vecuiora le osebne premerobe, ki levifiarjem ne belijo glave. V«e bujo zadelo jo levi6arje to, da minister Pra2ak, ki je bil ustopil v ministerskvo kofc minister za de2elo6e§ke krone in kije pozneje prevzel vo-diteljatvo pravnega mini-iterstva, katero je vod'l colih 7 let, je popusti! jn'stiiSno ministerslvo in da iina v tfm poslu naslednika dr. Fridoiika grofaSehSnborna. Ti mog jo izreoen in odlocen konservativee in kato-Yv'tM ter priznava, da vai avstiijski natodi in jexiki itn»jo enako pravico. S tem modern dobil je grof Taaffe mofoo zaslombo, Cehi krepkega zagovornika, konservativci izvrstncga zastopnika, laziliberalci hu-dega naspr^tnika. To pe5e in 2ge nase levicavjo in uatavoveree bolj nego desefc zimskih xakurjeuih pe-6ij. Grof Taaffe Jim ni mogel bolje zskuriti nego s tem, da je naavetoval presvitlomu »lad-irju teg* mofci kot ministra. Levifiarji javkajo in to2ijo, da Cebi in Poljaki imajo po dva ministra, kakor d i bi to ne bilo pray, med tem ko odobravajo, da imajo Nome! celo Stir, ce tudi so v manjsini na^proti ne nemSkim avstrijskim narodom. Sioer pa pri minialru ni gledati v prvi vr&ti na naiodnost, ampak na to, da ima nadela, ki so Avatriji v prospeh, ter da inm vo-ijo in um, izvrsevati postavo, pred vsem temeljne driavne postave, po kateiih se mora ravnati vse dr zavno Sivljeuje. To se v resniei pridakujo od novega ministra; zato go konservativci 2 njim zadcvoljni. 2idi in liberalci se pa stragno togotijo, ker -vidijo, da njih daa ni ie priSel, dasi so mislili, da stoji drzavnu kocija io pred vrati. mmmmmmmmimmtimm Progam obrtnih strokovnilx sol v lijubljani. V Ljubljani 80 odprcti v ponedeljek po V>eh svetib, 5. nr.vembra t. 1., obrtni strokovni soli, za ka teri je bil razglaS<»n naslednji program. Kdor more otroka vzdrlevati v mestu, stori prav, ce ga dd v to solo, ako ima do dela veselje. A. Strokovna Sola za lesno i n d u-ftrijo. &o\* ta k»al obtt im* ht\n Jet*? tetofa v kat rib se bodo uSenci tcor^tiSao in prakti6»o poufievali v najva2uej§ih strokah lesne industrife. V zafietkii se otvorijo naslodnji oddelki: za mizaV Istvo (umclno in »stavbeno mi/.arstvo), za rezbar-fi t v o (podobaratvo) in za s t r u g a r s t v o, pozneje ae pridiuft teaarstvo, kolatstvo. gradtija 2ag in mlinov ter pletenje koSarir. V prvem letniku imajo vsi oddelki z ^edine skupni pouk, poz leje se pa razlocijo Uffenci po navedenih strokah. Poufievalo se bode v naslednjin predmetih: fci§6anski nauk, slovenaki in oemSki jezik, rafiuasfcvo, obrtno knjigovodstvo, p^alovni aestavki, t-hnologija, mehauika, arhitektonako obliko-sldvje; geometrijd in georaetrijako risanje, elementarno prosto risanje, prosto risanje po modelih, projektivno risanje, modelovanje, lepopisje in pratikfini pouk. j Ufienci so rt'dni aH pa izvenredni; prvi obisku- jejo Solo v vseh predmetih, drugi pa so upisani lo v iuekaferih strokah. Ustopiti raorejo v to Salo Ie tisti mladeniSJ, ki so dovrlili osnovne Sale in ki so proko-racili 14, leto. Ker je praktiem pouk poaebne vazno-8ti ter he morajo ufiouci 7 teku Stirih let izuriti v avoji slroki, kakor pri najboljSem mojstru, treba jo, da so teleano zdravi. Spricevalo o dovrSeni Soli daje uceneu pravico do samostojnega zvrSevanja doticnega obtta, tedaj je veljavno kot 3prieevalo za dokaz 3po-sobnosti. U6enci ne plaLujejo nikake Solnine ni v-sprojemiiine. B. Strokovna Sola za umetno veze-njein §i^auje«5ipek ima dva letua te&ija, v katerih se bodo poucevalo umetno vezenje (belo in piaauo) ter Sivanja eipelc. >ia islekljanj» (iilefeenje) ^ipek ne bode oddelka. (Jcunke se priucijo vsem vaznim strokam umetnega vezenja na podiagi dobrih uzorcev in zakonov umetnoati. Poucevalo 83 bode v naslednjih predmetih : slovenScina, neniacina, ra6un-atvo, knjigovodotvo, tehnologija vc/enja, oblikoslovje uraentnega vczeaji, elementaruo risanje*, strokovno risanje, nauk o ornamentih in o zlogu tor prakticai pouk. Ueenke sa redue in izielno. Izrelne ucenke morejo obiakovati le nekaterc stroke, kakor to doioSi 8poruznmno i njimi vo.lstvo Sole. Redue ucenke mo-raja dovrsiti 14. leto in dokoufiiti osnovno solo. Solnine ni. I'otrebnr materijal dob6 redne ixeonke od S dakega vodstva brczplacno, izvenredne slulateljice pa morajo same akrbeti za risarske in druge potreb-§Ciue. Uconei in ufienke za oba zavoda vsprpjemajo se zdaj v piaarnici trgovske isi obrtniSke zborniee v Ljubljani, od 20. oktobra dalje pa v Solski pisarnici v Virantovi hi§i, Zvezdarske ulice. Dopisi. V Gorici, 15. oktobra. — (Cesarska slav-nost v Podgori), ki jo bila najproj namenjena za dan 30. septembra, a ki se jo morala tiafci krat odlosSiti radi slabega vremeoa, vriila se je vceraj 14. t. m. po prvotnem prograrau, izvzemSi, da prvaSkih godcev ni bilo ve5 zraven, ker so bili Sli iz enakega povoda v Kriz pri Ajdovscint. Slavnostni ptostor na dvori$6i de^elnega po^jauca g. Andrnja KocijanLica je prav primeren za take slavuosti in jo bil v ta na-men ukusno okraSen z zelenjem in zastavarni. Gelc oder je bil pripravljpn, nad kiterim jo visela podoba piesvit-eg« ceaarja mod vi-nci lor narodnuni in dr-2avnimi "zastavarni. V Incmku in v O-ilavji jo bil prav to ned^ljo javni plo*, ki jc zvabil m.nojo mla» dino iz donwde vasi; «li pri'vuem tem b:la je ule-lezitev obilna toliko dorna&h, koilkor sunanjih ljudij. Oorieaoi in okoli6.ini vseb \( t-ov bili so pr;tv Ctistuo zastopani in vidoh se jo vsem, da poznajo in pri znavajo v. Jnoat takih ves lio ; i'atrijotiLncm in v na-rodnem ozitu. Program se y, vrail nutanSno, kako1 jc bil se htavljen. Odlikovaii. so se povci pod vo Utv-nu g. u6i-tolja V. Vodopivca, posebuo meaani zbor, ki jo tri-krat naBtopil in ki je moral ponavljati svoj«; tocko, ker je obcinstvo tftko zahtevalo. G. Puvleiit-, ki je pri.iej piiiki pivid uait^il kotgovoru.k oa ;avuom odru, pokazal se je mojsfra v svoji stroki ia je zol obilno pohvalo. Njegov govor odlikoval so jo toliko po vsebini in notranji uredbi, kolikor po obliki in po fiistem jasnem pa obCutaem in vznosnem preda-vanji. Mog.)6ni 2iviol presvitlemu ceearju slodih so po njegovem govoru. Boako hvalo Xela'je iupanova hecrka gospodi^na Klan6i^, na goriSkem in podgor-skem ditalnienem odru ie zaana moc, ki je dekla-movala prav lepo pozdrav preavitlemu cesarju. Pevci ao bili domadi in iz drugib krajev, pevkiuje pa razen g.cne Jug same domacinke, ki delajo vso 5aec svoji domadi ob^ini. Razen ie imenovatiih naj omenimo Se g.foii Urban^ic iu Pehani, ki jako vspeSno sodelujete pri raznih slavnostih. Cast jima! Po sredkanji treh dobitkov sledila je igra „8rce je odkrila", katero so igrali diletanti goriSko ditalnice razen g. Lazarja, ki jc bil Podgorec Imena (gospodoSin) Payliea, Jug in druga so wSo2inini* 2itateljem tako znana, da nam ni treba dtuzega ko imenovati jih, da kbj vejo, a kako popolnostjo ae je prodatavljala igra, kateri je sledilo obcinstvo z najveco pazljivostjo do konca in po kateri ni nohalo ploskati, dokler se nfso igralci zopet pokazali na oder. Med tem je bil nasfca! mrak; laol so razsvet-Ijovale slavnostni prostor in raznobarvni lampijoni so kratkoeaeiH o5i. Po koniani igri so nekateri poalu-§alci koj odSli, drugi so pa Se o?tali v prijazaem pogovoru pri kupici sladke rebule. De2elni postanco Kocijandic prepintil je alaviteljem svojo prostore, v, katerih so so So dnlg<> prav dobro irtieli Hvala. Sla» vnost se je vrSila lepo in redno na vaako stran. Z GonSkega, dne 9. oktobra. — „Popotvanje, bratje, je naSe 2ivljenje l" Vzel seni svojega leskove-ga konjicka pod paxduho ter obiakal avoje prijatelje. V vasi i odplatarskih rokodelcev sem izvedel, da so pripeljali cnega na kvaterno nedeljo potepenih mla-dengev s prebito glavo v goriSko bolnico, od koder se reves" tezko veL vrne. Najbrze mu je segnol velik 2rebelj (cevila) do mozganov ali vsaj v oblizje taistih — in po njem je. ^koda mladeni«5a^ 24 let! _— To so posledice plesov, katerih konec je navadno izpra2-ujevanje u2« tako in takd golo dno kazoiSih ob6in* slcih blagajoic vsled bolniSnidnih etroSkov. Ko zostop-niki naSega ljudstva po obenak izprevidijo, da so gosti plosi kva'ljivi, ne bodo gotovo ve6 tako,rado-darni z licencami. — Mladen 6 je iz Bilj, sin poSte-nib roditeljov. Zapustivsi vas obligatnih plosov na kvaternico, maham jo proti izhodu. Ker se mi je videlo pokopa-liSce v Biljah na zvunaj lepo, zavijem jo tudi notri. zmolit ocenaaek za mtr duSicam tam pokopanih. Tu mi pade prvi v oko spomenik, po^tavljen umrlemu g. vikaiju Fiegl-ju, kateri amrjs dne 18. novembra 18 8 8. To so pnmote, katere bi se morale na vsak nacin odstraniti, kajti inace so sme-Sne. Napis je tudi takSen, da clovcka trga po vseh udih, ko 6ita to zmes neke pred sto leti rsbljeno slovenScine sedaj, ko se vse trndi pisati novoaloven-Uiuo. Pa, nil nisi bene 1 Dasi je $lo popoldne in me je zelodee opo-minjal in vabil, naj mu uatreSem, ipak sora korakal iz Bilj proti Ren5»m tako lahko, Vakor Iahk6 je pre§ol de2elni zbor v letoanjem svojem zaaedanji o proSnji nokih druStev na dnevni red. Videti sem hotel poslopje slavnega pesnika naSega od vblizu, kajti od dale6 sem je uze preje ogledoval. Sel sem na GradiSco. Doatojno poslopje jo postavljeno na zalem grifiku krasne vipavake doline, v sredi skrbno obde-lanega nograda. V njem iivi svetu oddaljen proizvo-ditelj uraotvorov Blovenake poezije. Nisem so mu bli-zal, kajti duSai velikan me komaj po/n4 ubogo malenkost. lznenadila me je pa pri tej prilici vest o razmerah, v katerih je ailjen 2iyeti. Bog mu po-vrni z obiino in sladko kapljico grenkosti, ki mu jib je prizadejala nevednost in zavitt. To jo kratek opia poti moje, pri katerej jo bilo razvedrenje glavni smotor, a.plaoilc je bilo potrtjo dub4 po tem» kar sem videl ia izvedel — IZ {JOriSfcb OkoMce, 18. okt. — Radoveden aem uze v drugo — najbrze aem to aibkejsemu spolu pripisovano slabost podedovai po svqjej materi -— ali je reanicna ooa govorica, ki se tu pa tarn sliSi od nekaterih kupovalcev papirja, pares, sv»n6nikov, pi-sank itd.,ki trde — za istinitoat toga no priseiem — da so sklenili goriSki knjtgotrifct mod seboj neko za-vezo^vsled latere mora vsak tisti iznnd njih plafiati 81 o gl. globe, ki (lade kakSno Solsko potrabSdiuo s primernimi odatotki dobicka g. Likarju, naScmu iu-jaku. Ako je to islinito, potorn skler.irao tudi mi ga-riSki in okoiiski Slovenci javno tajnost, da bomo ko-likor mogoce malo obiskovali laSke trgovco s knji-garni in papirjem tor da si bomo rajsi v vecjej rano-iini narocevali potrebnih kojig iz Ljubljana, a druge re5i pa kupovali pri svojera oloveku. Ker so nisi paroani nasprotniki tako dosledai v preganjanji Sio-vencev, bodimo tudi mi doaledni y presiranji njih ia njih blag*. Elin s klinom! Razuronikom naiini bodi na tern lezaee, da na-rocajo ma§ae knjige v vecjej mnozini ias „Katoliake bukvarpe" v Ljubljani, ako bi teh ne imel imenoyan' nasinec, a raznik tiakovin mj ai narocajo pri njem. Uditeljem naiim bodi fib poavbe sktb, da si naroL6 potrebnih koj'g iz Ljubljana, — V8aj so z veliko »>«• rocbo izpia&ijo poStni troSki po proccntih — a drug) Solsko potrebSciuo da kupujejo pri Slovencih v Goriei ter da ob jednem pouLe deco ia drugo ljudstvo, kam aaj hodi kupovat. Razumnikom naSim toli v meatu, kakor na dezeli bodi poveduno, da se motamo na vsak na5in postaviti na stalisSe noodvisnosti od na-sprotnikov nasib, kakor y< oilo ie zadnjio y „So&4 povedaao. ______ IZ Solkana, 15. oktobra. — Kakor proslavljaj > druge obclne in narodaa drustva 40 letuico vladania naiega p.esvitlega cesarja, tako tudi naSa obdina ne zaostane v tern oziru. Odbor na§e titainica je zo sklenil, da priredi v ta namen ve^elico dne 11. no-vembrs, ter je izvolil odsek, ki se ima dogovo iti a slavnim zupanstvora, da bi skopno ta daa proslavlj \li cesarjevo Stiridesetletnico, k:ijti z zlroienimi moemi se vaaka sfcvar lahkejc in lepSe napvavi! NaS yrli rojak visokorodoi goapod Andrej Ko-mel pi. Socebrauaki, o. k. major v pokoji, Sastni ud naae citalnica, katere ae veSkrat spominja, ni hotel niti y tern letu zaostati s kakim darom ter je poslal v spomin 40 letnice preavitlega ceaarja dve lepi po-dobi v okvirji, in sicer v enem naiega ptrsutlegi wpg^TJa in cosarico, in v drugem pa cesarjevica in Stefanijo. Te dve podobi bodeti pri prvi ze name-njeni veseliei kin5ali dvorano. Z* to pa bodi naiemu vrlemu rojaku uajtoplejSa zahvala. _______ Rodoljub. St. Vl'Ska gora, doe IO. okt. — (Ceaarska alo-Tesnost.) Letosoje leto ostane brez dvoma v zgodo-vini avstrijskih narodov pod castnim naslovom cesarja Franca Jozefa I. Kdor toga ne verujc, naj vzame v roke razne slovenske Sasnike, v katerih ja citati ne-prestano dovolj popisov, kaki j!03ame?na mosta, trgi, obfiine, drustva itd. obhajnjo ce^areke sloves-nosti. Kakor je biio v nSoLi" naznaujeno, tudi mi nismo hotoli in nismo mogli v tern zaostati. Z veseljeci smemo ozirati ao naz^j na 7. okt. Geravno je hndo defevalo, vendar so naso slovebnost poSastili odlicni gosfji*, kakor g. sodaik, zapan in drug! iz Cerknega. Na predvefc-r 6. okt. cnlo ae je pokanje topicey in pritrkovanje zvonov; po bliznjih hribih videio ee je okoli 10 kresov: nekaj raket je Syignilo y zrak; po vasi je syiral domadi orkester cesarsko pesem in tfenkov sNaprej.tt Sloyeanega dne 7. okt. ob 4. uri zjutraj pritrkovanje zyonoy; streljati se ni moglo zavoljo dezj'a, ki je 111,1 kakor da bi se bill oblaki utrgali. Po 8. nri zbere se Solska mladiaa, katcri 6 g. zupnik raz-\oZ\ pomen danaSnjega dnevs. Se sloTesno bea^do vnema mladino k zrestobi in ljubezni do presvetloga cesarja ter jo konegno obdari s knjigo .NaS cesar* in s podobami. Na to povzame beaedo g. uditelj in se h koncu zahvali c. g. zupniku y imenu iolske mladine za sprejete darove, katere je & g. 2upnik iz svojega podaril. Hvala ma! Radostnih obrazov so olroci hiteli iz Sole in gotovo jim ta dan ne pride iz •pomina. Ob 10. uri slovesna st, maSa z azistoaco in zahvalnico; na koncK odpele so se 3 kitice cesarske pesmi. Ob 4. uri y prostorih g. Snpana yeselica, ki se je vrSila popolnoma pa yaporedn, razen tega, da je bil se orkester vines ypleten. To je biio pa tako. Ko je odbor bralnega drnztva Ze sklenil spored, domisli se g. nditelj, da veselica bi postala bolj iivahoa, ako bi se tndi kaj zagodlo. Odbere tedaj nakatere muzi-kalne mo5i ter jih z yso marljivostjo podndnje. Orkester je omenjeni dan med yeselico pray dobro svi-ral, Lesar se nismo nadejali y tako kratkem iasu poduka. Prva tocka sporeda ?acela se je s fiestoglasno skladbo, yBpomin Stiridesetletuice Fanca Joiefa L, ka-tero so j?B?ci izborw odpeti, kakor tudi toe drugo skladbe sporeda. Potem stopi na oder 8. g. zupnik ter zacne s krepko bosedo poydarjati, kako dober, pobo?««n, uamiJjen je nuS ceaar; kjer koli ao ueareci pokaze, pride on prvi na pomofi. KonetSno pozov* g. Rovornik piifiujofie obftinstvo k trikratuemu zivio I Nj. Velifiiiretvu, Gromovit iiyio! se slifii iz vaeh navzo «ih posluSalcey, Selecih, da bi nam B>& Se ranogo let ohranil prljubljeneqa vladarja. Odor je kin8ala ceaarska podob^ z zaatayami iu cvetlicami obdana. Igra je bila zi naao raxmeru skoraj prett'zka, ker so jo izpeljrvale razun g. ucitelja saino kmefie osobe; izvrsila ae je v z.ulov-»lji»03t vaoh prav dobro. Ro-zik t se je obnaSala kakor kaki u5 teljc;i ali kakor da bi bila fe mnogokrat »a odrn; g. Lavrenc Makucje predstavljal prav dobro vafikega 4up;\oa. Veliko arae-lta so nnprivi!i Robat, JoXe in Tono. IVi uziganji umotalnih ogojev biio jo yse obfiin-stvo radosln-* navduSeno tern bolj ker 8e na kmetih le redkn kedaj to vidi. Gromovit Bzivij" se je raz-iegal okoli razsvctljave. Z i torn josledla prosta zabava, pri ktisri ao se vrSile razne qapiti'ice. 0. g. 2upn-k uapije aa adravje Nj. op. Vcli^Sauatvu, pevci zapoj6 eesarctko p spin, g. ueitelj napijo g. Bodniku. iupanu in drngini i« Cerk-ncgi, ter he ;:abvuli v iraenu bralnegi dru^tvi, da si piisli naso vesilico pofastit. Hvala jim! 6. g. sodnik povzuno b*'sedo tor se ztbvaH za dober eprejdm in za vesolico, koneCno so iziazi, da tako lepe veselice na L>t. ViSki gori ni pti5akoval. Zahvalifci so motamo 6. g. Supoiku, '.u^Itelju in vsem, ki ao ^e tiudili, da sc je veselica tako lepo izpeljala, prisHm gos*om iz Ceiknega i» Sl.tni t'r Pefi>»nskim mladenifiem, ki ao pri prosti zab&vi mar-8ikiko lepo znpeli. Dobre yoljo amo se raz§li, iele6, da bi si bralno druztvo prirtdilo so mnogo tako le-pih voselic, pri klerih bi se tako prijateljsko vo<*- It!,1. A nam gurjanom pa omettjeni dan ne pride tako kmalu iz spomina. ' Z de^ele, v dan 14. oktobra. — „Lo jadra ape! napnite, valovom nai zro8ite i. t. d.tt, sraa peli, ko smo bili §e fantje mhidf. Me3to uas pa si mislij) te beaede neke zenske, ki se solzimi v ofieh, a /. veae ljnra y srei tako rade potujejj v dpJelo Faraoaov. Rekli so mi, da se nahajaj'> v lope} gor?Skej okolici iensko, ki so preplovile trikrat, siirikrat in e«16 pet-krat jadrahako in drugo si'ed.Jzemi'i m>rjo do Alek-smdrije. Da ustrozoni kranjskega d •sSoltioi^a zbora u la g. R'-geainozu (ali kako?), ro5em z nemSkim i/riz>tn da vkda pri takih 2en;jkah prava ,,Reisemaiiie.* Ojjlej-mo si to t nekaterih krajih v razevit do§!o navado. Deklioe, ki so k>om da koj po dopoluenej Solskej dallnoati obi56cjo manvco, seatro ali tetko y Aleksandrtjt. Vrnejo se domov, ko si prialuiijo nekoliko zoltih „kebrov* in ko se i»riace po njih misli edinozve!i6alnej italijanS6ini. Litinit > so odpravi tako dekle v svojom petuujsteni letu v meato Aleksandra Telicega, kder ostane navadno Stiri, pet iu po potrebi tudi yed let, to je do o:)ogi 6.ivi, k) se jej dozdeva, da je dozorela za jarem sv. zikona. Ko pride taksen piaan metuljdek dom>v, tod.ij leta od enega kraja v drugi, od piesi§6a do pfosiSSt, ter iS5e prilo2nosti usiliti se kacemn zakona^eljnemu mU\-denidu na rame. Ta so dd kmalu pdvabiti. Sladek govoc gladkokozio sov:co gi je omuriU in zakon se skieoe; ceatokrat se mora skleniti. Zakoaaki nkupno 2ivenje trpi dotlo, dok ni potomoa; in ko je ti star tri ali stiri uu-st'ee, te.iaj se dobt'a in am k a zo et odpravlja v juzne kraje, da «i tam prisluzi potrobnega denarja za zidanjo nove hi^e, ako je §e ni. Otrok se izroSi v izrejo kam drugara proti me-aeduemu odpladilu. Potrebnega donarja pos'je naj-eeSCe (najveckrat) mati sama. Prigodi se pa tudi, da ta zabi izpoloiti raateruo dolznost — mama se je zgubila. TakSen otrok je sirota pri zmli staiiiib, kajti mati dela tlako zagorolokoznomu Arabcu, a o6e tudi pusti otroka. avojaga v nemar, ker se je udal pijaucevaoju in brezbriinemu 2»votarenja. No srecna je mati, ker node poznati dolznoati zakonskega in materinskega staou; revei oce, ker se y obup-nosti udA straatim, in sirota otrok, ker uima skrbaih roditeljev. In nravnost? Ta jo potisoena v zakotje, po-zabljona. Navadno si najde tak* ve6 let v Aleksan-driji bivajo5a zenskinja, svojega galana — pray za pravo jo on priyabi k sebi — ki jo vzd*2uje, » ona jo are6na, ker jej ne t-ebe delati. Mo2 iia domu pa tudi ceatokrat zabi na eao podednjih bozjih zapovedt, misled si: n6e ti sme§, smem tudi jaz*. A kaj se le z otrokom? Raztrgan, timazan, neumit, nepoCraan, poln nekpga mrtesa hodi od hi§o do hiSe prosec skorjioa kruha. Revez niti ne ve, kedo ga jo ustva-ril, posyetil j cerkve od zuotraj morda Se videl ni, — prayi diyjadid. Teilca odgovornost ia one, ki bi mo rati akrbeti zanj! goSno topiiSi gromoti t?r ljudstvu uaznanjati, da 80 ima vosol dan praznovati. Ob 5. uri eo veselo zaLeli v zvoniku pritrkovati; in ciati glas zvonny se je da-1<<6 po ok«lici razlegai ter opominjal, kaj se ima danea vrSiti. V2e prednji ve5er so d'kleta Ozeljanska pletla vonce in kite z zelenja in cvellic ter kinSala L hjimi oltar in cerkvene stone znokcaj in zunaj. Mladenci na§i so prinesli 4 lepe, vitke smrekove mlnje ter vrbu njih obesili sloyeoBke zastavice. Na 6elo cerkvi ao pa obesili tri valikunske svileue zaatavc, ki so mogoiSao vihrale z viso6ine; prva je bila slovenska, druga oesar.ska, tretja pape2cva. Takd amo vaSfiani in drugo Ijudatvo, kojega je mnogo prihitelo iz raz-nih krajtfV k tej redkej'Tyeclini^/v~ltiko'pri8ako»' vali doloCene slavnoati. Ob deveti uri pviSli ao 6, g. Zupnik Blai Ma-«1<51, 6. g. kaplan Ivan Klobovs in Se dvn druga mlada 66. gg. duhovna, eden iz Sompasa g. Ivan Remec, drugi iz Lokavca, ki do sedaj niita §e bila v sluzbi. Prvo bljgosldvili so kraj okoli eerkve; potorn so ,Ii notiM*, ter od sno "raj b.'agoslavljali; ko jo biio fc> kon&ino, n3polai!a se jo cerkev ljudatva, ker jo priLela sv. mail, Sv, maSo sluzil je 6. g. zupnikv aslstovala ata imonovaia dvi roladi duliovna; v iatini kraaen priz<)r I Ljudstvo biio je kakor za-unkiijono. Vse bio je prav lepo in vrSilo se je vsc v najlepSom redu. P:i darovanji imel je g. Zupnik Boforu, pri katorem so dirovali Iji'dje, kar jo kdo mogel iu kar je bila koga v»:ja; ubai ao pri torn 62 gold. 50 kr., ki 86 parabijo za oarkov, koi* ji manjka Se veliko st?arij za olopUnj1. MtJ mil) ar topifii raojjoSiiii p>ka!i 1st p^liljali svij g-ora v bti^iji foidvje 8(5*venskfl planine." Popoldinj \ sluzb.i b »2ja so je vrSila tocno ob 4. uri. Tu se je, kakor ae sim» ob $c»bi unu, pt«av tako pritrkovalo v zvoniku in pokalo s topiel, kakor zjutraj pri maSi; vao je biio veielo in zadovoljrto! N"o. obdiicr v«so!je pa ni biio! zak ij ne, naj bide tukaj ometijeno. Pri av. miSi so poli povci U Vi-tovske vasi. Zakaj so priSli p8?ci iz Vitovelj, m* ni znano; a to mi je znan», da, jo bila vn^d obdinstvom semtertja novol> radi togu Saj ao so domaS'^ veS'iali u'tlailc za ta dan; stari p<».vei — co zaslaiijo aploh ta naslov —«i ao uSili aami ra^l seboj; drugi „novitt, s\mi mladenfii, vrli narodnjaki, z i/.yi*stiymi glasovi, so ao veXbali pi pri payov«>dji Josipu Ziz-mmdu, organistu Sernpaskpm, ki jilt jfl v i.*tiui prav krasno iweXb'il, tak6 da bi bili Ozeljanci' lahko po* noani s t-ikimi p^voi in njih pvjem, ako bi bili istve peli. To bi biio taU v 6a4 vaa6aaoai ; a tiko jim }e pa sramota ko.v n:» to napravih, Ztkaj da niso peH ni tovi ni drugi povoi iiali, mi ni znr.no ; to pa mi jo znano, da so a tern OiJra-mitili 8ebe in celo vaa svojo in kterega drugpga ; kajti ako so domaeuu* irao mogli zjediniti bnliai iz kake>auega koli uzroka, imamo pa v na§i 2upniji v Sempa^u vrlo i/,ve/.bane pevce, katersm bv botj pri-stovalo peti kakor zunanjim, ki ne spadajo niti v na8o zupnijo. (Tu pa bo.U omonjono, da Vitoveem no ro-6orno nic9-5a, kajli oni so pokazali svojo postrailji-voat.) V 8ramoto jo tem, kteri so tt'ga krivi. H koncu dodam-ae te-lo bcaede: Ozeljanci (pevci), zdiu^ite so! iu uSite so, kajti brez Vaje ni pravega petja. nSloga j*?ci, noaloga tk6i 1" Glas iz obv,m jo tudi Boberdob z zneskom 300 gld. (fristo gold.)! — Tukaj med obfiinarji pa jo znan le zneaek 200 gld., ki je bil koj od zafietka nakazan in v „Gosp listu" objavljen. Ni pa 3e znano, kako se jo toh 200 gld. porabilo. Vsled poslodnjpga razgl»i8a v „Gosp. liatu" je bi) tukajsuji 4upari, §le-fm Ferleto, v neki starasiostveni seji vpraSan, kako da je s temi denarji ? — jeli jih je vie prejel P in kedaj da polozi rafiun od prvih doSlih 200 gld.? Na vsa H vpraSanja je g. zupao odgovoril, da on ni so nifiesar dobil, da pa najbrze Sa kmalu kaj pride. To je biio pred ve6 kot meaeo, dni in do danea ni he. pojasaila in ni ne duha ne sluha od de-uara. Da je ua§ g. gupau zazoamovani znesek od Se 100 gld. zraven prvotaih 200 gld. res tezko prejel, dokazuje zravrn njegove izjave v seji in drugod, tudi to, da je poslal potem Se celo svojega tajnika k pod-pisanemu vpraSat, ce mu je kaj znano gledd onih 300 gld. podpore iu ce ima morobiti podpisaui oni denar od podporne dez.dae komisije ? I! Na to .sem mu odgovoril, da metii ni druzega znano ko to, kar je v prilogi aSocV, t.j,v „Gtospod. liafcu* tiakano, in da po besedah Nj. v/,viS-'no-ti g. grofa Co »• o i) i ni j a, dez. glavarja in ob nom tudi predse-l-.-ika podporne dei. komisije, o p-tlikt olp tja deieluega zooca bi ae dalo skleitaU, da je di»2 odbo^ (za podporo) nibraai ia odloSeni de.inr vze davno med pottebiie obStno razdelil. Nekatm tukajSaji obciaarji Se eolo nmhjo, da sem drugo evoto jaz dobi od del. podpor. odbora, is ta yaled vpiaSaoja g, iunana pri moui o tem de* naru, valed hjegovega zauikanja v'seji In dfUgod in vsled tega, tker jim je znano, da bo bill tudi dufini paatirji v krajne komiaijo od Avi. odbora tevoljeni. Toda kar ae poslednjoga tUSo, je res, da Hera bil v krajno koniisijo izvoljenza razdeljenje doSlih miloda-rov; all zarad vzrokov, katere aem velocf'tijenemu dez\ podpor. odboru naznanil, ni mi dubi vest v torn zboru krajno komiaije ostati in zato scm svoj izatop naznanil predeedniStvu dez. komisijo s proSnjo, da naj blag »vo!i pa koga druzega namesi.0 meno izvoliti, oko to za potrebo spozna. Navseto ni biloi nobenega odgovora vec". Kako se je raSun od prvib doSlih 200 gld. po-lozll in kdaj in kjp in s kakimi podpisi, to ni nobc-. nemu obginarju iz staraSinstva znano. Zatorej se praSa; Je li v „Go9podarakem listu" tiskovni pogreSek, ker stoji: o b c\ Dobovdob 30 0 gld., ali pa je kjo drugod kaka pomota ? To zelimo zvedeti, da so pozneje, ne bo sumni* <5il, natolceval in obtofceval ta all oni, kakor da bi morebiti fie ceio pomagal denar pomeSati ali pnmen-cati itd. _______ A. B. vikar. Politifini razglecl Dr2avni zbor se snide vsled cesarskega lastnoroSnega pisma due 24. oktobra, prihod-njo sredo, Neki madjarski list prinesej je vest, da po novi postavi o dezelni brambi, ki se predion drz\ zboru v obravnavo, bodo siuftli tudi brambovci po dve leti v orozji, da naraesto enega kadra, ki ga ima vsak bataljon, se usta-nove* Stiri kadri, namreS za vsako stotnijo eden, da dezelna bramba se pomnozl za 20 eskadro-nov in da vse to bo sfcalo dva milijona goldi-narjev na leto, ki se vzameta iz dav§5ine na zganje. Galiski de2elni zbor se prefcrga in bo na-daljeval svoje zasedanje po novem letu, da do-loiSi odSkodnino 21ab6i6era, ki so imeli do zdaj izkljuSno pravico igati in prodajati ftvljensko vodo ali 2ganje. Italijanski poslanci v tirolskem dezelnetn zboru hoteli so se priporo&iti svojim volilcem za bodocc volitve ter so zaropotali v zadnji seji, da vlada skrbi manj za tirolske I-talijane ko za Nemee. Vladni zastopnik je do-bio ubrisal gospodc, ki po izgledu svojih trza-skih bratov ne znajo drugega nego« zahtevati; a ko je treba dati cesarju, kar je eesarjevega, so zapeti in zaviti do u§es in eoz uha. Sieer pa se ni bati, da bi njih ropotanje ostalo brez-vspeino, kajti rajSi se stori ne vemo kaj, kakor da bi se pustii v joku razvajeni in vedno 5eh-Ijani iialijanski otrok. Neporednezem je treba dati kar zelijo, drugace bodo Se huje razsajali; odrekati se (M le tarn, kjer so ljudje jagnjeta in ovce. Neraski cesar nima So 30 let in zapove-duje nad 30 milijonom ljudij; ali ko se vozi po 2elezni cesti, je v veCji nevarnosti od bo-raea, ki komaj placa potnino. Ko je cesar po-toval v Virtembergu in na Bavarakem med svo-jinii ljudmi, irael je vedno strazo pred seboj in za sabo ter je vedno premenjeval poti in ure, da bi se umaknil vsaki nevarnosti. Enako se je godilo na Dunaji, fie tudi ne v taki meri, po sprifievanji nemSkih berolinskih listov. Kar se pa godi v tern oziru v Italiji, spominja na potovanja ruskih carov za 5asov zldovskih ni-hilistov. Na nobeni postaji ni cesar izstopil m na nobeni ga niso smell Lupant pozdraviti, niti ne v Pontebi, kjer je bil napovedan obed za 20 oseb, ki se je v zadnji uri odpovedal. Pov-sod so bile voja§ke straze postavljene ob 2elez-nici in pred dvornira vlakora peljal se je drug prazen vlak, temu podoben, da bi se zaprefiila vsaka nesreca. Dolocenib ur se niso nikjer driali, tako da obfiinstvo ni dobro vedelo, ke-daj se cesar mimo pelje. V'Rimu sfiali so vo-jaki v dveh vrstah po vseh ulicah, koder se je cesar slovesno peljal; morda zavolj easti, morda tudi zavolj skrbi. V Rirnu tro^ila je irredenta rudece liste z 2aljivimi napisi. Naj nam torej ne bo 2al, da nismo cesarji in kralji, posebno ne nemfiki. Kralj Milan se na Dunaji prav dobro za-bava, samo da mu ne skazujejo vec toliko 6a-Bti ke nekdaj. Dorna je pa vojaSki minister ^oklial nekol&o yojakoy — k vajam, NTa Ogerskem, ki noCe biti cna celotna drzava z de^elami takraj LHave, so jako hudi, da je pri nas grof Schonborn minister postal, br zugajo, da pretrgajo §e ono &ibko nit, ki jih \eze z nami, ter da si ohranijo samo se isto vladajoco hiso. Ali se bo kdo ozirai na njih ropotanje ? Dvotiiimo. Nainesto da se vtikajo v naso zadeve, naj lovijo sleparje in tatove, ki jim Sugajo izprazniti in odnesti zadnjo obfiin-sko denarnico, ki una se kaj cvenka. Ali te-ga ne uniejo, temveS zahtevajo, naj se uradni- | ki na HrvaSkeui zraven nenisCine uSijo — mad-jars6ine! Rusi imajo ta tcden mir. Madjarski poli-tiki so se jih vsmilili ter so jim dovolili pokoja osem dnij. Kedaj potresejo tf zepet svoje os-troge, in kedaj zaftnejo oni z6pe,t trepetati, se ni §e telegrafovalo nikamor. Gotovo se bo ta-krat svet tresel, od rozljanja na em strani in I od trepeta na drugi. Domafie in razne vesti, I KatoliSki shod miaiijo sklioati na Dunaji I koncem novembra toga let' Nekdo so je hotel naj- I brie poSaliti a to mislijo ter je zngnal mod svet, da I h4 Jo z viSjpga meats izrazila prireditoljem 2olja, naj I hi ho pri tern ahodu ne razpravljalo n lalednjo tocko: I pnpp/eva evetnn oblast, italijanski kazeoaki zikonik. I vcrska Sola v Avstriji, socijalno vpralanje, kolikor bi J moglo poape^evati anliaemitezim (m-^njo do 2idov, I naSih denarnicarjev). Odbor, ki ptipravlja ta shod, I razglaga zdaj, da ae ni poskuSalo od uobene strani J om jiti giadivo razprav pri tern ahodu in da vatop bo I tiovoljsn vsakomn prepridanemu katolifianu, ki si omiali I vstopnico o piavem 6a.sn. Eadi verujemo tern zago* I tovilom, in upamo, da razprave, ki so bodo vrgile, in I aklopi, ki 86 bodo delali, dokagejo, da niti odbor ni I upuatil iz avojoga nag'bi z dnovnega reda etvarij, I katerih ri*§«tanjo je potrebno ali koristno. Proataibe- I seda, izreSena, kadai* t-) Btvar zabtova, je vefi vredna j ncgo ve6no kimanje in zvradanjo krivde na druge Ijudi. Katoliska rosuicj jo prepri6ilna in mo6na, pa mora kog.i iint'ii, da jo ize<6e. Str-ihopotnost in b1o2- nost. ki so Zi'vijii v plaSc pokorScine in spostovanji, jo pr;v tiko giajo Vielnt, k-»k^r rizp^sajenoat in na- g.ijivosfc. JDullOVSke zadeve. V aluven.-ketn dclu gn-viSke nadskofijo so p r a z n a na^lednja duhovnisbi m o s t a : zjpn ja v Devinu ; kuraoij* v Koibaui; vi-karijat v-prvo-tdni cerkvi y Gotic, v Trenti, na G»ohovcm, v Otehku, v PoHcah, sa Ponikvah, za Pot'ikora. v Vodiijinu v Gabriji pri S-narjah, v Vo -likcm dolu, v Jamljah; knplanijo na Sarpentci. v Bold (U), na LtbuSnji, v Tolmir.u (H.), v Yoldah (If.), v Kanah (II.), v Grgarji, v 6epovanu, v §t Perjanu. v I/.c\jiku (II.), v Mu5i, na Gradu Miren-«jko.ni, 7 §t. Petiu, v Prvacuit, v Rvn^ah, v Smatjah, v §tijaku, v Opatjennehi, p»i §f. Roku v GoriCi, pri Bv. Ignaciji (III.) v Gorici in v Dcvinu (I.). — Dne 12. t. m. utml jo y Gorici Janez Kustrin, za^aani kurat v Kozbani, ki se jc bil prilel zdravit z name-nom, da bo delal potem zupnij. Tova-tiai so ga 2alo8tni sprejeli do bladnoga groba. — Ob6ini>ko starasinstvo v Solkanu namerava dovolili precoj&njo vsoto za aloveano praznovanje comu preblazamu gospodu tor noprestuno-mu dobrotsiku Sotake mtaditie, najiakrenejSe zahvali-ti 83 teiff potboi. Vsemogocni povemi tnu stotoro! Vodstvo ljudake Sole v Solkanu, dm 16. oktobra 1888, Zahvala. PreblagoWdui goapod Andrej Komel pi. Sofo* brau>ki, c. k. major v pokoji, podarii je nasej dital-nicl v aporain 401etnice naleg& presv. ceaarja d?e krasni podobi v okvirjib: „Cea»r in ceaarica" ter . Rudolf4n Stefanija.14 Za ta'velecenjeni d*»r ae p^d-piaani iitalnicni odbor pletneu'temu gospoda tern po-toronajsrdnejSe zabValjuje. S o l k a n, 16. oktobra 18S8. , . . 6italniSni oftbor. ILUSTROVAN za leto 1SSO. Uredil, izdal in zalozit DRAGOTIN HRIBAR. DobWa sc t „Narodni Tiskarni" in v bukvarni J. Gion-tuiija v Ljubljani. — Cena 40 kr., po poSti 45 kr, Vsebina: Popolen kalendarij, koledar, katerema so pri-dejana tndt alovanska imenav in cerkveni koledar. Nadalje: Oenealogija cesarske hi§e. Sedanji rladarji evrop3ki. Splo5no dolofibe c, kr. poate. Brzojavni cenik. Lestrica za, pristojbine kolekoT. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Stiridesetlet-nica Tlad8nj« cesarja Prana Josipa I. Nasi zasloini mozje. Bo2rja pota SIorenceT. "Sa, treti yefier. Smeanice. — Kaznanila. POZOE! Akvizitlr zavarovalne druzbe „AZIENDE" LJU0EVIT VALENTA tnisli^ da bode zavodu, v cegar slu2bi je, koriatif najbolje, ako grdi in obrekoje druge zavarovalnice in ako snmniSi njihote uradnike. d*i\vno toiej avarim alovenako obfiinstvo, naj ne vernje preveS* njegoverau obrekljivemu jeziku in na-zoanjam, da sem vlo^il danes proti njemu toi-bo zaradi obrekovanja in 2aljenja dasti. Y Ljubljanj, dne 15. oktobra 1888. IVAN HRIBAR generalni zaatopnik banke ^Slarije". ViMU gum. lista. Se sprejme v prodajalnico z meSanim bla-Kje! pove \z prijaznosti nrcdniStvo tcga Podpisani se po6eS6uje naznaniti slavnemu ob6instvu, da je odpirl svojo lekarno na Franca Jozefa cesti St. 3 pod imenom IHimia Braaoizer •,pri' ttori&kem mcsta(t. Ker je lekarna zalbzena z vsem, kar dandanes zah-teva zdtavniska in ranocelska veda ter novodisno le-karstvo, zaupa podpisani v podporo gospodov zdravnikov in vsega slavnega obcinstva. IVAN PL. IHtU MZEIl, kemik. Anton Potabky v sredi Ra§telja h. St. 7 priporoSa prekupSevalcem za Solski cua racunsko tablice, klinCke, svinenike, poresa in pero-sqa drzala, brisno gumilastiko in Srntlo polog dru-zih pisnih potrebSi'in po nnjni/jih cennli na dcbelo, Prnv dobro oakrbljena zaloga krojnSkik in Sevljarakib potrebSfiin fef priprav za kajenje in po-iovanje. Potni kovfiegi in solsko iot'bc, papir za ci-garote, plotcnina in zimska obutcv, perilo i.; rclu loida (iesenega dobelega papirja), strune in otroake igrade. Posebjie vrste: detelje, trave in sodivnih semen< 311. I OZNANILO. so poCeacujo naznaniti p. n. gospodum in gospera, da je odprl za koaamo (Via Caserma) St. 9 Cevljarako zalogo s pri dru^eno delavuico ALL A BELLA SCARPA (pri lepem eevlji). V nadi, da dolgo delo, nove skuSnje v tem obrtn, natanfoioat in marljivost, skrb in pridnost, a katero bomo izvr§evalt vsako na-logo, ki se nam da, nam pridobe tudi v pri-hodnje pomo<5 mnogobrojaih in ^aativrtdnih naro^evalcev, znamujcmo se z odltf.nim apo§t ovaojem in udano»tj6 • M. in I Cociancig. iMi»imwii|iri%ri|iiiiiIimM V NAJEM dam 8 1. decembrom „PRI TOMA20", v S t. 1. svojo t. Petru. krSrao, prej Josip Stiegler, grofoTflki oskrbnik. Jf Kdor s« hofio oblafiiti dobro, licno in f- cciio, obrim naj H) na glasovito tvrdko: gnaoij Steiner Gosposke ulice St. 5, kjcr se n«haja vcdno vclika zaloga mo^kih, deSkih in otroSkih obU'k, 2<»nskih in dekliSkib jop, neproinoLnih pla§Cev, ogrinj»ilk, triko, stanov in spodnjili kril. Begata izbira d >inaSih in tujih rub; po-lcg najboljse delavue tnudi, da mure tvulka v>aktereg:i, kolikor niogo^o, zadovoljiti. Po-j» snetek iz cenika: izim.«ke hlafie od 3 g). naprej, zim