Jezik in slovstvo, letnik 68 (2023), št. 4 Robert Grošelj DOI: 10.4312/jis.68.4.203-214 Univerza v Ljubljani 1.01 Filozofska fakulteta PREV AJANJE ITALIJANSKIH IZKLJUČEV ALNIH ODVISNIKOV V SLOVENŠČINO 1 Prispevek analizira in primerja italijanske izključevalne odvisnike in njihove slovenske prevodne ustreznice na osnovi zgledov iz Italijansko-slovenskega vzporednega korpusa ISPAC. Analiza razkri - va zgradbene in pomensko-funkcijske značilnosti zgradb, pri slovenskih izključevalnih odvisnikih pa tudi glagolsko obliko in položaj. Med ustreznicami italijanskih izključevalnih odvisnikov prevladujejo istovrstni slovenski odvisniki, sledijo pa jim npr. vezalno priredje, protivno priredje, predložna zveza brez + rodilnik, ki jih zaznamujejo podobna pomenska razmerja (npr. zanikanje, protivnost, nasprotje). Izjemo predstavljajo italijanski deležijski odvisniki z zanikanjem, ki se najpogosteje prevajajo z vzroč - nimi (prirednimi in podrednimi) stavčnimi zvezami, kar postavlja pod vprašaj izključevalno pomensko interpretacijo tovrstnih italijanskih zvez. Medtem ko se v italijanskih izključevalnih odvisnikih po - javljajo konjunktiv, nedoločnik ali deležje, je glagolska oblika v slovenskih izključevalnih odvisnikih pogojnik (sedanji pogojnik je izrazito pogostejši od preteklega). Slovenski izključevalni odvisniki se položajno večinoma prekrivajo z izhodiščnimi: prevladuje končni položaj, vmesni in začetni položaj sta manj pogosta. Ključne besede: izključevalni odvisniki, prevodno-jezikovna analiza, prevodne ustreznice, italijan - ščina, slovenščina Translating Italian exclusive dependent clauses into Slovene The article analyses and compares Italian exclusive dependent clauses and their Slovene translation equivalents based on examples from the Italian-Slovene parallel corpus ISPAC. The analysis reve - als structural and semantic-functional features of these structures, in the case of Slovenian exclusive dependent clauses also their verb form and position. The most frequent equivalents of Italian exclu - sive dependent clauses are semantically corresponding Slovene dependent clauses, followed by, for 1 Članek je nastal v okviru raziskovalnega programa št. P6-0215 (Slovenski jezik – bazične, kontras - tivne in aplikativne raziskave), ki ga je sofinancirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. JIS_4_2023_FINAL.indd 203 JIS_4_2023_FINAL.indd 203 13. 02. 2024 13:57:13 13. 02. 2024 13:57:13 204 Robert Grošelj example, copulative and adversative coordination, the prepositional phrase brez ‘without’ + genitive, characterised by similar semantic relations (e.g., negation, opposition, concessivity). An exception to this tendency are Italian gerundial clauses with negation, most frequently translated by causal (coordi - nate and subordinate) clauses, which calls into question the exclusive semantic interpretation of these Italian clauses. While Italian exclusive clauses are characterised by subjunctive, infinitive, or gerund verb forms, the verb form of Slovene exclusive dependent clauses is in the conditional mood (the present conditional is far more frequent than the past conditional). Position wise, Slovene exclusive dependent clauses mostly overlap with the source-text clauses: the postposition with regard to the main clause prevails, the position before or within the main clause is less frequent. Keywords: exclusive dependent clauses, translation-linguistic analysis, translation equivalents, Itali - an, Slovene 1 Uvod Priredje in podredje veljata za zanimivi temi prevodno-jezikovnega preučevanja: nekateri jeziki naj bi namreč imeli raje prvo ali drugo, podobno naj bi veljalo tudi za nekatere avtorje, pri čemer pa lahko prevajalci npr. pod vplivom svojih »mentalnih navad« in značilnosti ciljnega jezika spreminjajo izhodiščne zgradbe. Obenem velja, da so medstavčne zveze tudi plodna tla za preučevanje hipoteze eksplicitacije, po kateri je prevod bolj ekspliciten kot izvirnik (Fawcett 1997: 98, 100; Šumrada 2009: 85–89). S tem v zvezi ne preseneča mnenje, da se povezoval - ci pri prevajanju pogosto spreminjajo (npr. Blum-Kulka 1986). Medstavčne zveze in povezovalci so predmet različnih prevodno-jezikovnih študij (npr. francoski mais obravnava Schlamberger Brezar 2017; slovenske vzročne in pojasnjevalne povezovalce v prevodih iz angleščine in italijanščine Hirci in Mi - količ Južnič 2014; angleške protivne povezovalce Pisanski Peterlin 2015, Hirci in Mikolič Južnič 2015), med katere se uvršča tudi pričujoča raziskava, posveče - na prevajanju izključevalnih odvisnikov iz italijanščine v slovenščino. Raziskava skuša dopolniti prevodno-skladenjske obravnave v zvezi s slovenščino, še pose - bej italijansko-slovenske raziskave, ki teh medstavčnih zvez še niso analizirale, med drugim pa tudi nadgraditi sorodno raziskavo med bolgarščino in slovenščino (Grošelj 2021). 2 Gradivo in metodologija Gradivo za raziskavo predstavljajo zgledi iz Italijansko-slovenskega vzporednega korpusa ISP AC, ki ga sestavljajo literarna in neliterarna (strokovna in poljudno - -znanstvena) besedila (natančneje Mikolič Južnič 2017: 90–96). Študijo, ki sodi med pomensko-skladenjske prevodno-jezikovne raziskave, sesta - vlja več delov: najprej so bili primerjani slovnični prikazi italijanskih in sloven - skih izključevalnih odvisnikov. Nato sem iz korpusa ISPAC izluščil vse zglede JIS_4_2023_FINAL.indd 204 JIS_4_2023_FINAL.indd 204 13. 02. 2024 13:57:13 13. 02. 2024 13:57:13 205 Prevajanje italijanskih izključevalnih odvisnikov v slovenščino italijanskih izključevalnih odvisnikov in njihove slovenske prevodne ustreznice. 2 Iskanje izhodiščnih zgledov je temeljilo na povezovalcih ( senza che), glagolskih oblikah v kombinaciji s povezovalcem (nedoločnik, predlog senza levo od ne- določnika) ali nikalnico (deležje, nikalnica non levo od deležja). V nadaljevanju so bile določene in primerjane posamezne značilnosti izhodiščnih odvisnikov in njihovih slovenskih ustreznic: pri vseh so bile obravnavane zgradba in pomen - sko-funkcijske značilnosti; samo pri izključevalnih odvisnikih (v obeh jezikih) pa sem opozoril tudi na glagolsko obliko (časovno-naklonsko) in na položaj odvis - nika. Ostalih značilnosti (prim. Grošelj 2021) zaradi prostorskih omejitev nisem upošteval. 3 O italijanskih in slovenskih izključevalnih odvisnikih Italijanski izključevalni odvisniki (it. frasi esclusive) naj bi izražali okoliščino, ki je izključena, se ne uresniči, in je zato v opoziciji z glavnim stavkom. Pomensko so izključevalni odvisniki negativne različice načinovnih (povezovalec senza che ‘ne da’ naj bi ustrezal zvezi come se non ‘kot da ne’; Dardano in Trifone 1995: 471). 3 Izključevalne stavčne odvisnike uvaja povezovalec senza che, njihov pove- dek pa je v konjunktivu ( 1; Serianni in Castelvecchi 1991: 618; Dardano in Trifone 1995: 471). (1) I ladri sono entrati senza che nessuno se ne accorgesse ‘Tatovi so vsto - pili, ne da bi to kdo opazil’ (Prandi in De Santis 2019: 328) . Polstavčni (implicitni) izključevalni odvisniki, ki so pogostejši od stavčnih (Pran - di in De Santis 2019: 328), imajo v položaju povedka nedoločnik, ki ga uvaja predlog senza ‘brez’ (2; Serianni in Castelvecchi 1991: 618–619; Skytte idr. 1991: 556; Dardano in Trifone 1995: 471; Prandi in De Santis 2019: 328), medtem ko L. Serianni in A. Castelvecchi (1991: 619; gl. še Lonzi 1991: 578) navajata tudi deležje (gerundij) z zanikanjem ( 3). 4 2 V analizi (poglavje 4) so vsi zgledi iz korpusa ISPAC: italijanski izhodiščni zgledi so označeni z nadpisanim I za priimkom avtorja, slovenski prevodni zgledi pa z nadpisanim S. 3 Neredko imajo izključevalni odvisniki vrednost dopustnih, sploh če jih spremlja pur(e) ‘tudi’: Pur senza saperlo, stava cercando di rappacificarsi ‘Tudi če tega ni vedel, se je skušal pobotati’ (Se - rianni in Castelvecchi 1991: 603, 619; Skytte idr. 1991: 556; Lonzi 1991: 578) . Včasih izključevalni odvisnik ustreza vezalno povezanemu stavku z zanikanjem: Se trattasi di condannato all’ergastolo, senza che sia intervenuta alcuna causa di revoca (…) ‘če gre za obsojenega na dosmrtno ječo, ne da bi nastopil kakšen razlog za preklic’ → se trattasi (…) e se non è intervenuta (…) ‘če gre za … in ni nastopil’ (Serianni in Castelvecchi 1991: 619). 4 Po L. Lonzi (1991: 578) možnosti nista sopomenski in je med njima treba razlikovati: zveza non + deležje naj bi izražala sredstvo, kontroliran vzrok, npr. Sono riuscita a farlo tacere non rispondendo alle sue provocazioni ‘Uspela sem ga utišati tako, da nisem odgovarjala na njegove provokacije’ (≠ senza rispondere ‘ne da bi odgovarjala … (pri tem pa nisem odgovarjala)’), zveza senza + nedoloč - nik pa način, ki pogosto opisuje odsotnost možnega vzroka, npr. Avevo preso freddo senza accorger - mene ‘Prehladil(a) sem se, ne da bi opazil(a)’ ( *non accorgendomi ‘tako, da nisem opazil(a)’). JIS_4_2023_FINAL.indd 205 JIS_4_2023_FINAL.indd 205 13. 02. 2024 13:57:13 13. 02. 2024 13:57:13 206 Robert Grošelj Izključevalni odvisniki stojijo pred glavnim stavkom ali za njim, lahko pa imajo tudi vmesni (sredinski) položaj (Serianni in Castelvecchi 1991: 618). (2) Lo avevamo offeso senza rendercene conto ‘Užalili smo ga, ne da bi se tega zavedeli’ (Dardano in Trifone 1995: 471). (3) La carrozza attendeva lì (…) non spostandosi che per cercare l’ombra ‘Kočija je čakala tam, ne da bi se premaknila, razen ko je iskala senco’ (Moretti-Orvieto; Serianni in Castelvecchi 1991: 619). Slovenski izključevalni odvisniki z ne da so večinoma obravnavani kot prislov - nodoločilni načinovni odvisniki ( 4; Herrity 2000: 317; Toporišič 2000: 433, 642; Pogorelec 2021: 62), povezovalec ne da bi pa je označen kot »pomensko samosto - jen« (Gabrovšek in Žele 2019: 501). Po A. Žele (2013: 19) so tovrstni odvisniki spremne okoliščine, A. Skubic (1999: 215) jih opredeli kot protivne dodatke (v okvirih podaljšanja), medtem ko je B. Pogorelec (2021: 62–63) opozorila tudi na »poudarjevalni« značaj teh načinovnih protivnih zvez, ki se lahko pretvorijo v vezalne priredne zveze z zanikanjem. 5 V zvezi z glagolskimi oblikami je iz - postavljeno, da povezovalec ne da bi uvaja pogojni naklon (Gabrovšek in Žele 2019: 501; Pogorelec 2021: 62–63). (4) Tekla sem, ne da bi gledala na cesto (Herrity 2000: 317). Študija o prevajanju bolgarskih odvisnikov neuresničenega dejanja (tj. izključeval - nih odvisnikov) v slovenščino (Grošelj 2021) je pokazala, da med njihovimi prevo - dnimi ustreznicami prevladujejo istovrstni slovenski odvisniki (skoraj 70 %), sledijo pa jim nestavčna prislovna določila (večinoma zveze brez + rodilnik; dobrih 10 %), vezalno (dobrih 8 %) in protivno priredje. Glagolska oblika, ki zaznamuje sloven - ske izključevalne odvisnike, je pogojnik. Večina odvisnikov je za glavnim stavkom (skoraj 70 %), sledita začetni položaj (skoraj 16 %) in vmesni položaj (14,5 %), pri čemer gre večinoma za položajno ujemanje z izhodiščnimi odvisniki ( 5). (5) Човек понякога казва подобни неща, без да иска (Gospodinov B ). = Človek včasih reče podobne stvari, ne da bi hotel (Gospodinov S ; Grošelj 2021: 72). 4 Slovenske prevodne ustreznice italijanskih izključevalnih odvisnikov Slovenske prevodne ustreznice italijanskih izključevalnih odvisnikov so krovno obrav - navane glede na zgradbo izhodiščnih odvisnikov, tj. glede na njihovo stavčnost in pol - stavčnost, slednja kategorija pa je ločena na nedoločniške in deležijske odvisnike. 5 Slovanski odvisniki, ki jih uvajajo povezovalci tipa ne da (tudi brez da; gl. Žele 2013: 19), so lahko obravnavani kot dopustni – zaznamuje jih pričakovana povezanost dejanj v odvisniku in glavnem stavku, pri čemer je dejanje v odvisniku zanikano oz. v nasprotju s pričakovanji ni uresničeno (Bě - ličová in Sedláček 1990: 146). JIS_4_2023_FINAL.indd 206 JIS_4_2023_FINAL.indd 206 13. 02. 2024 13:57:13 13. 02. 2024 13:57:13 207 Prevajanje italijanskih izključevalnih odvisnikov v slovenščino 4.1 Izključevalni stavčni odvisniki V analiziranem gradivu se pojavlja 56 italijanskih odvisnikov, ki jih uvaja pove - zovalec senza che ‘ne da’, in po dva odvisnika z anche senza che ‘tudi ne da’ in ma senza che ‘a ne da’. Večina italijanskih stavčnih izključevalnih odvisnikov s senza che (40 zgledov; 71 %) je bila prevedena s slovenskimi izključevalnimi odvisniki, ki jih uvaja ne da (9–11). V 6 zgledih (10,7 %) jim ustrezajo vezalno povezani stavki, ki veči - noma vključujejo zanikanje ( 6), v 3 zgledih protivno povezani stavki ( 7), dvakrat dopustni odvisniki ( 8), po enkrat pa se pojavijo posledični in časovni odvisnik, sklepalno priredje, pretvorba v nadredni (tudi samostojni) stavek in izpust. Izključevalna odvisnika z anche senza che ‘tudi ne da’ sta bila prevedena s po 1 izključevalnim in dopustnim odvisnikom, medtem ko odvisnikoma z ma senza che ‘a ne da’ ustrezata 2 protivno povezana stavka (gl. tabelo 1). slovenščina italijanščina izključevalni odv. vezalno prir. protivno prir. dopustni odv. nadredni stavek izpust posledični odv. sklepalno prir. časovni odv. senza che (56) 40 6 3 2 1 1 1 1 1 anche senza che (2) 1 1 ma senza che (2) 2 Tabela 1: Slovenske ustreznice italijanskih izključevalnih stavčnih odvisnikov (6) Ma le ore passavano senza che accadesse nulla (Manfredi I ). = Toda minevale so ure in nič se ni zgodilo (Manfredi S ; ISPAC). (7) Ci può essere una ricerca il cui fine è di far luce su tutti i testi scritti su di un dato argomento senza che sia stato umanamente possibile prendere visione di ogni voce (EcoC I ). = Morda gre za raziskavo, v kateri želimo osvetliti vsa besedila z določeno temo, vendar pa ni mogoče pregledati prav vsako izmed njih (EcoC S ; ISPAC). (8) (…) la legge di Hume, senza che lui l’abbia mai enunciata come tale, è la necessità di distinguere questi due tipi di discorsi (…) (Vattimo I ). = Humov zakon (…), čeprav ga Hume kot takega ni nikoli izrecno for- muliral, sestoji v tem, da je treba razlikovati med tema dvema vrstama govora (…) (Vattimo S ; ISPAC). Kot je bilo že opozorjeno, italijanske izključevalne odvisnike zaznamuje konjun - ktiv, kar velja tudi za primere v raziskavi, v slovenskih izključevalnih odvisnikih pa se pojavljata sedanji (39 zgledov; 95 %) in pretekli pogojnik (2 zgleda; 9–10). JIS_4_2023_FINAL.indd 207 JIS_4_2023_FINAL.indd 207 13. 02. 2024 13:57:13 13. 02. 2024 13:57:13 208 Robert Grošelj (9) (…) i due battenti si aprirono senza che alcuno li avesse toccati (EcoB I ). = Nazadnje sta se vratnici razprli, ne da bi se ju kdo dotaknil (EcoB S ; ISPAC). (10) (…) raramente l’argomento era lasciato cadere senza che qualche esperimento fosse stato svolto davanti all’assemblea riunita (Monti I ). = (…) [so] trditev (…) redko spodbijali, ne da bi bili pred zbranim zborom izvedli kak eksperiment (Monti S ; ISPAC). Italijanski izključevalni stavčni odvisniki se večinoma nahajajo za glavnim stav - kom (55 zgledov; 92 %), redkeje na vmesnem (4 zgledi) ali začetnem položaju (1 zgled). Tudi slovenski izključevalni odvisniki se večinoma (38 zgledov; 93 %) nahajajo za glavnim stavkom ( 9–10), pri čemer vsi razen enega sledijo izhodišč - nim odvisnikom; trikrat je položaj slovenskega odvisnika vmesni ( 11), kar ustreza stanju v izvirnikih. (11) E una sera, senza che lo sollecitassi , mi confidò la storia del suo primo matrimonio (Fallaci I ). = Nekega večera mi je, ne da bi ga k temu spod- bujala , zaupal zgodbo o svojem prvem zakonu (Fallaci S ; ISPAC). 4.2 Izključevalni nedoločniški odvisniki V gradivu se pojavlja 584 italijanskih nedoločniških odvisnikov, ki jih uvaja pred - log senza ‘brez’ ali njegove modifikacije: 549 nedoločniških odvisnikov uvaja senza, 19 ma senza ‘a brez’, 7 pur senza in 6 anche senza ‘tudi brez’, dvakrat se pojavi non senza ‘ne brez’, enkrat quasi senza ‘kot brez’. V slovenskih prevodih večini italijanskih nedoločniških odvisnikov s senza ustre - zajo izključevalni odvisniki z ne da (17–20; 334 zgledov; 60,8 %), ki jim sledi 44 zgledov (8 %) vezalno povezanih stavkov ( 12; večinoma z zanikanjem), 41 zgle - dov (7,5 %) zveze brez + rodilnik (13) in 36 zgledov (6,6 %) protivnega priredja (14). Med ustreznicami je manj drugih prislovnih zvez oziroma prislovov ( 15; 23 zgledov), vključitev v nadredni (tudi samostojni) stavek (19 zgledov), po desetkrat se pojavijo izpusti in oziralni odvisniki, sedemkrat dopustni in po petkrat pogojni in posledični odvisniki. Kategorija ostalo (15 zgledov) vključuje po 4 časovne od - visnike in pridevniške zveze, po 2 namerna in vzročna odvisnika, po 1 načinovni odvisnik, deležje in citatno zvezo iz izvirnika. Med ustreznicami italijanskih nedoločniških odvisnikov z ma senza se desetkrat (52,6 %) pojavijo protivno povezani stavki ( 16), po tri izključevalni odvisniki in vključitve v nadredni (glavni) stavek, 2 dopustna odvisnika in 1 vzročni odvisnik (v kategoriji ostalo). Italijanskim odvisnikom s pur senza v slovenščini ustreza - jo 3 dopustni odvisniki, 2 protivno povezana stavka, po 1 izključevalni odvisnik in prislovna zveza; pri odvisnikih z anche senza se v prevodih štirikrat pojavijo dopustni odvisniki, po enkrat zveza brez + rodilnik in izpust; odvisnikom z non JIS_4_2023_FINAL.indd 208 JIS_4_2023_FINAL.indd 208 13. 02. 2024 13:57:13 13. 02. 2024 13:57:13 209 Prevajanje italijanskih izključevalnih odvisnikov v slovenščino senza ustrezata po 1 vezalno priredje in izpust, edini zgled italijanskega odvisnika s quasi senza pa je bil preveden s primerjalnim odvisnikom ( kot da, v kategoriji ostalo; gl. tabelo 2). slovenščina italijanščina izključevalni odv. vezalno prir. brez + rodilnik protivno prir. ostale prisl. zveze nadredni stavek izpust oziralni odv. dopustni odv. pogojni odv. posledični odv. ostalo senza (549) 334 44 41 36 23 19 10 10 7 5 5 15 ma senza (19) 3 10 3 2 1 pur senza (7) 1 2 1 3 anche senza (6) 1 1 4 non senza (2) 1 1 quasi senza (1) 1 Tabela 2: Slovenske ustreznice italijanskih izključevalnih nedoločniških odvisnikov (12) Alessandro si girò senza celare un moto di fastidio (Manfredi I ). = Ale- ksander se je obrnil in ni skrival nestrpnosti (Manfredi S ; ISPAC). (13) Anche Efeso si consegnò senza colpo ferire (Baricco I ). = Tudi Efez se je predal brez boja (Baricco S ; ISPAC). (14) Bussò alla porta senza ottenere risposta (EcoB I ). = Potrkal je na vrata, a se mu ni nihče oglasil. (EcoB S ; ISPAC). (15) Forse, senza volerlo, lo avevo offeso (Tamaro I ). = Morda sem ga nehote užalila (Tamaro S ). (16) (…) sperimenta ogni cosa, ma senza prestarvi attenzione (Virno I ). = (…) izkuša vsako stvar, vendar do nje ni pozoren (Virno S ; ISPAC). V italijanskih izključevalnih nedoločniških odvisnikih s senza ipd. se pojavljata tako sedanji (570 zgledov; 97,6 %) kot pretekli nedoločnik (14 zgledov; 2,4 %). V slovenskih izključevalnih odvisnikih se – pričakovano – pojavljata sedanji (333 zgledov; 98,5 %), zelo redko pretekli pogojnik (5 zgledov; 17–18). (17) Si è messo seduto senza levarsi di dosso la coperta (Ammaniti I ). = Sedel je, ne da bi dvignil odejo (Ammaniti S ; ISPAC). (18) (…) gli interventi rinascimentali rompono gli assetti precedenti senza raggiungere un nuovo punto di equilibrio (Benevolo I ). = (…) so rene- sančni posegi pokvarili prejšnjo ureditev, ne da bi bili vzpostavili novo (Benevolo S ; ISPAC). JIS_4_2023_FINAL.indd 209 JIS_4_2023_FINAL.indd 209 13. 02. 2024 13:57:13 13. 02. 2024 13:57:13 210 Robert Grošelj Italijanski izključevalni nedoločniški odvisniki se večinoma nahajajo za glavnim stavkom (498 zgledov; 85,3 %), redkeje v vmesnem (53 zgledov; 9,1 %) ali za - četnem položaju (33 zgledov; 5,6 %). Tudi slovenski izključevalni odvisniki se večinoma (286 zgledov; 84,6 %) nahajajo za glavnim stavkom ( 17–18), pri čemer jih večina (273 zgledov) sledi izhodiščnemu položaju; na vmesnem položaju je 29 odvisnikov (8,6 %), ki v 25 primerih položajno sledijo izhodiščnim zgledom ( 19); začetni položaj zaznamuje 23 slovenskih odvisnikov (3,9 %), enak položaj pa ima 17 izhodiščnih odvisnikov ( 20). (19) (…) e tiravano nel mucchio, senza nemmeno prendere la mira (Manfre- di I ). = (…) in so, ne da bi sploh merili, streljali v množico (Manfredi S ; ISPAC). (20) Ho buttato giù il telefono senza rispondere (Tamaro I ). = Ne da bi kaj rekla, sem odvrgla slušalko (Tamaro S ; ISPAC). 4.3 Izključevalni deležijski odvisniki V analizo je bilo vključenih tudi 83 primerov italijanskega deležijskega odvisnika z nikalnico non, ki lahko ima izključevalni pomen (izločene so bile deležijske zveze s členkom pur ‘tudi’, ki imajo dopustni ali dopustno-pogojni pomen, in po - vezovalcem se ‘če’, ki imajo v zvezi z nikalnico non izvzemalni pomen). Slovenske ustreznice italijanskih deležijskih odvisnikov (z zanikanjem) se (predvsem po pogostosti) razlikujejo od zgornjih: med njimi namreč prevladu - jejo vzročni odvisniki s 25 zgledi ( 21; 30,1 %), ki jim sledi 11 zgledov vezalno povezanih stavkov ( 22; večinoma z zanikanjem; 13,2 %), 9 vključitev v nad - redni (samostojni) stavek ( 23; 10,8 %) in 6 vzročno priredno povezanih stavkov (7,2 %). Po petkrat (6 %) se pojavijo izključevalni ( 24–25), oziralni in časovni odvisniki, štirikrat protivno povezani stavki, trikrat izpust, po dvakrat posledič - ni, načinovni in pogojni odvisniki. V kategoriji ostalo (4 zgledi) se nahaja po zgled primerjalnega in dopustnega odvisnika, zveza brez + rodilnik in prislov (gl. tabelo 3). slovenščina italijanščina vzročni odv. vezalno prir. nadredni stavek vzročno prir. izključevalni odv. oziralni odv. časovni odv. protivno prir. izpust posledični odv. načinovni odv. pogojni odv. ostalo deležje (83) 25 11 9 6 5 5 5 4 3 2 2 2 4 Tabela 3: Slovenske ustreznice italijanskih izključevalnih deležijskih odvisnikov JIS_4_2023_FINAL.indd 210 JIS_4_2023_FINAL.indd 210 13. 02. 2024 13:57:13 13. 02. 2024 13:57:13 211 Prevajanje italijanskih izključevalnih odvisnikov v slovenščino (21) Molti caddero uccisi non riuscendo a trovare scampo all’interno della cinta (Manfredi I ). = Veliko jih je padlo, ker se niso pravočasno zatekli za obzidje (Manfredi S ; ISPAC). (22) (...) i quali in sua presenza si scioglievano, non lesinando premure (...) (Tomizza I ). = (...) ki sta postala v njeni prisotnosti prijaznejša in nista štedila s pozornostmi (...) (Tomizza S ; ISPAC). (23) “(…) Donata lo sa?” domandò non riuscendo a trattenere la curiosi- tà (Modignani I ). = “(…) Donata ve?” je bila radovedna (Modignani S ; ISPAC). V analiziranih italijanskih deležijskih odvisnikih se v veliki večini primerov (81 zgledov; 97,6 %) pojavlja sedanje deležje (gerundij), medtem ko sta pretekli de - ležji zgolj 2 (2,4 %). Vseh 5 zgledov slovenskih izključevalnih odvisnikov, ki jih uvaja ne da, pa zaznamuje sedanji pogojnik ( 24–25). Analizirani italijanski deležijski odvisniki se večinoma nahajajo za glavnim stav - kom (44 zgledov; 53 %), pogosto jih zaznamuje tudi vmesni položaj (34 zgledov; 41 %), redkeje začetni (5 zgledov; 6 %). Od 5 slovenskih izključevalnih odvisni - kov se 4 (80 %) nahajajo za glavnim stavkom ( 24), 1 (20 %) pa na vmesnem po - ložaju ( 25); vseh 5 slovenskih ustreznic položajno sledi izhodiščnim odvisnikom. (24) L’unico modo di prenderli sul serio era quello di correggere errori ma- teriali (…), non rinunciando alle mie tesi di fondo (…) (Bobbio I ). = Edina možnost, da jih obravnavam resno, je bila v tem, da popravim de- janske napake (…), ne da bi se pri tem odrekel svojim temeljnim tezam (Bobbio S ; ISPAC). (25) (…) l’estate chiamava (…) al contatto con la natura su cui il Presel, non lesinando il denaro, aveva insistito con l’assistente per lo svago e la salute dei propri bimbi (…) (Tomizza I ). = (…) poletje je (…) klicalo v naravo in sam Presel je bil, ne da bi štedil z denarjem, zabičal sodelav- ki, naj poskrbi za razvedrilo in zdravje njegovih otrok (…) (Tomizza S ; ISPAC). 5 Razprava in zaključek Namen prispevka o prevajanju italijanskih izključevalnih odvisnikov v sloven - ščino je bil določiti in primerjati nekatere značilnosti izhodiščnih odvisnikov in njihovih prevodnih ustreznic: v prvi vrsti opisati zgradbo in pomensko-funkcij - ske značilnosti analiziranih izhodiščnih odvisnikov in njihovih ustreznic, samo pri izključevalnih odvisnikih v obeh jezikih pa opozoriti tudi na njihovo glagolsko obliko in položaj glede na nadredni stavek. Analiza naj bi tako dopolnila obstoječe raziskave o prevajanju medstavčnih zvez v kombinaciji s slovenščino (v prvi vrsti med italijanščino in slovenščino), hkrati pa nadgradila že obstoječo študijo o pre - vajanju tovrstnih odvisnikov iz bolgarščine v slovenščino. JIS_4_2023_FINAL.indd 211 JIS_4_2023_FINAL.indd 211 13. 02. 2024 13:57:13 13. 02. 2024 13:57:13 212 Robert Grošelj Italijanske izključevalne odvisnike lahko – v grobem – razdelimo na tri skupine: na stavčne odvisnike, ki jih uvaja povezovalec senza che ‘ne da’ ipd. in zaznamu - je glagolski naklon konjunktiv, na polstavčne nedoločniške odvisnike, uvedene s predlogom senza ‘brez’ ipd., in polstavčne deležijske odvisnike z nikalnico non ‘ne’. Italijanskim izključevalnim stavčnim odvisnikom (56 zgledov) v večini primerov ustrezajo istovrstni slovenski odvisniki s povezovalcem ne da (71 %), ki jim sledi- jo vezalno (večinoma z zanikanjem; pribl. 11 %), nato protivno povezani stavki in dopustni odvisniki itn. V večini primerov se torej prevodne ustreznice pomensko približujejo izljučevalnosti, prim. nikalnost, protivnost, dopustnost. Italijanske - mu konjunktivu iz izhodiščnih odvisnikov v slovenskih izključevalnih odvisnikih ustreza pogojnik (prevladuje sedanji pogojnik). Večina (93 %) slovenskih izklju - čevalnih odvisnikov se nahaja za glavnim stavkom, redkeje so na vmesnem ali začetnem položaju, kar se večinoma ujema s stanjem v izhodiščnih odvisnikih. Italijanski izključevalni nedoločniški odvisniki (584 zgledov) so v večini prime - rov (pribl. 61 %) prevedeni s slovenskimi izključevalnimi odvisniki, sledijo jim vezalno povezani stavki (večinoma z zanikanjem; 8 %), predložne zveze brez + rodilnik (7,5 %) in protivno povezani stavki (slabih 7 %) itn., kar ponovno kaže – pri večini ustreznic – na pomenska razmerja, sorodna izključevalnosti. V italijan - skih nedoločniških odvisnikih močno prevladuje sedanji nedoločnik, v slovenskih izključevalnih odvisnikih sedanji pogojnik (primerov preteklega pogojnika je le nekaj). Tudi v tej kategoriji se večina (slabih 85 %) slovenskih izključevalnih od - visnikov nahaja za glavnim stavkom, redkeje na vmesnem ali začetnem položaju; položajno se slovenski izključevalni odvisniki večinoma ujemajo z izhodiščnimi. Analizirani italijanski deležijski odvisniki z zanikanjem (83 zgledov), ki naj bi – potencialno (gl. Serianni in Castelvecchi 1991) – imeli izključevalni pomen, se prevodno ločijo od prvih dveh kategorij, saj med njihovimi slovenskimi prevo - dnimi ustreznicami prevladujejo vzročne (odvisniške predstavljajo dobrih 30 %, priredno povezani stavki pa dobrih 7 %), sledijo vezalno povezani stavki (z zani - kanjem; dobrih 13 %) in vključitve v nadredni (tudi samostojni) stavek (slabih 11 %); izključevalni odvisniki so med ustreznicami enako pogosti (6 %) kot oziralni in časovni odvisniki. Glede na prevodne razmere se izhodiščne italijanske zveze non + deležje verjetno tudi pomensko razlikujejo od izključevalnih odvisnikov, na kar je z njihovo vzročno interpretacijo opozorila že L. Lonzi (1991); prim. tudi pomensko »raznovrstnost« italijanskega deležja (Mikolič Južnič 2014: 34–35). V italijanskih deležijskih odvisnikih izrazito prevladuje sedanje deležje, v sloven - skih izključevalnih odvisnikih pa se pojavlja zgolj sedanji pogojnik. Položajno se slovenski izključevalni odvisniki ujemajo z izhodiščnimi deležijskimi odvisniki: večinoma so za glavnim stavkom (80 %), na vmesnem položaju je le eden (20 %). Italijanski deležijski odvisniki (potencialno izključevalni) so večinoma (53 %) na končnem položaju, ki mu sledita vmesni (41 %) in začetni (le 6 %). JIS_4_2023_FINAL.indd 212 JIS_4_2023_FINAL.indd 212 13. 02. 2024 13:57:13 13. 02. 2024 13:57:13 213 Prevajanje italijanskih izključevalnih odvisnikov v slovenščino Če pogledamo na prevajanje italijanskih izključevalnih odvisnikov v slovenščino v celoti, lahko vidimo, da med prevodnimi ustreznicami prevladujejo slovenski izključevalni odvisniki, ki jim sledijo pomensko sorodne možnosti (ustreznice za - znamujejo zanikanje, protivnost, dopustnost ipd.), kar je podobno stanju v sloven - skih prevodih bolgarskih izključevalnih odvisnikov. Izjemo predstavljajo italijan - ski deležijski odvisniki z zanikanjem, katerih prevladujoče slovenske ustreznice imajo vzročni pomen, kar med drugim opozarja na vprašljivo izključevalno in - terpretacijo italijanskih zvez. Medtem ko se v italijanskih izključevalnih odvisni - kih pojavljajo konjunktiv, nedoločnik in deležje, je glagolska oblika v slovenskih izključevalnih odvisnikih izključno pogojnik (izrazito prevladuje sedanji). Večina slovenskih izključevalnih odvisnikov je na končnem položaju, čemur sledita vme - sni in začetni položaj (v prevodih iz bolgarščine je začetni položaj nekoliko pogo - stejši od vmesnega), kar večinoma kaže na položajno prekrivanje z izhodiščnimi zvezami. Prevodna analiza je razkrila kompleksno razmerje med italijanskimi izključevalni - mi odvisniki in njihovimi slovenskimi prevodnimi ustreznicami, opozorila na po - samezne značilnosti slovenskih izključevalnih odvisnikov kot prevodnih ustreznic (tudi v razmerju do izhodiščnih zvez), značilnosti izključevalnih odvisnikov v neprevodni slovenščini pa ostajajo tema, ki jo je treba še raziskati. Vir Italijansko-slovenski vzporedni korpus ISP AC: https://www.clarin.si/noske/run.cgi/corp_ info? corpname=ispac_it&struct_attr_stats=1 . (Dostop 30. 10. 2023.) Literatura Běličová, Helena in Sedláček, Jan, 1990: Slovanské souvětí. Praha: Akademia. Blum-Kulka, Shoshana, 1986: Shifts of Cohesion and Coherence in Translation. House, Juliane in Blum-Kulka, Shoshana (ur.): Interlingual and Intrecultural Communication. Tü- bingen: Narr. 17–35. Dardano, Maurizio in Trifone, Pietro, 1995: Grammatica italiana: con nozioni di linguisti- ca. Bologna: Zanichelli. Fawcett, Peter, 1997: Translation and Language: Linguistic Theories Explained. Manches- ter: St. Jerome. Gabrovšek, Dejan in Žele, Andreja, 2019: Tipologija stavčnočlenskih odvisnikov v sloven - ščini. Slavistična revija 67/3. 487–507. Grošelj, Robert, 2021: Bolgarski odvisniki neuresničenega dejanja in njihove slovenske prevodne ustreznice: skladenjska primerjava. Jezikoslovni zapiski 27/2. 67–84. Herrity, Peter, 2000: Slovene: A Comprehensive Grammar. London in New York: Routledge. JIS_4_2023_FINAL.indd 213 JIS_4_2023_FINAL.indd 213 13. 02. 2024 13:57:13 13. 02. 2024 13:57:13 214 Robert Grošelj Hirci, Nataša in Mikolič Južnič, Tamara, 2014: Korpusna raziskava rabe vzročnih in pojas - njevalnih povezovalcev v prevodih iz angleščine in italijanščine. Pisanski Peterlin, Agnes in Schlamberger Brezar, Mojca (ur.): Prevodoslovno usmerjene kontrastivne študije. Lju- bljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 150–170. Hirci, Nataša in Mikolič Južnič, Tamara, 2015: Anything but simple?: adversative con - nectors between English and Slovene. Schlamberger Brezar, Mojca, Limon, David in Grun - tar Jermol, Ada (ur.): Contrastive analysis in discourse studies and translation – Analyse contrastive de discours et traduction – Kontrastive Diskursanalyse und Translation. Lju- bljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 84–106. Lonzi, Lidia, 1991: Frasi subordinate al gerundio. Renzi, Lorenzo in Salvi, Giampaolo (ur.): Grande grammatica italiana di consultazione 2. Bologna: Il mulino. 571–592. Mikolič Južnič, Tamara, 2014: Kontrastivni vidiki prevajanja italijanskih neosebnih glagol - skih oblik v slovenščino: korpusna analiza gerundija. Pisanski Peterlin, Agnes in Schlam - berger Brezar, Mojca (ur.): Prevodoslovno usmerjene kontrastivne študije. Ljubljana: Znan - stvena založba Filozofske fakultete. 32–49. Mikolič Južnič, Tamara, 2017: Nominalizacija: korpusni pristop h kontrastivnim in prevo- doslovnim vprašanjem. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Pisanski Peterlin, Agnes, 2015: Sentence-initial adversative connectives in Slovene-Engli - sh translation of academic discourse: A corpus study. Schlamberger Brezar, Mojca, Limon, David in Gruntar Jermol, Ada (ur.): Contrastive analysis in discourse studies and trans- lation – Analyse contrastive de discours et traduction – Kontrastive Diskursanalyse und Translation. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 68–82. Pogorelec, Breda, 2021: Veznik v slovenščini. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU; Znan - stvena založba Filozofske fakultete. Prandi, Michele in De Santis, Cristiana, 2019: Manuale di linguistica e di grammatica italiana. Torino: UTET. Schlamberger Brezar, Mojca, 2017: Exploration des corpus littéraires à des fins linguistiqu - es et traductionnels: exemple du connecteur ‘mais’ en français et de ses variantes traducti - onnelles en slovène. Intralinea online translation journal, Special Issue: Corpora and Li - terary Translation. http://www.intralinea.org/specials/article/2259 . (Dostop 30. 10. 2023.) Serianni, Luca in Castelvecchi, Alberto, 1991: Grammatica italiana. Italiano comune e lingua letteraria. Torino: UTET. Skubic, Andrej, 1999: Ogled kohezijske vloge slovenskega členka. Slavistična revija 47/2. 211–238. Skytte, Gunver, Salvi, Giampaolo in Manzini, Maria Rita, 1991: Frasi subordinate all’infi - nito. Renzi, Lorenzo in Salvi, Giampaolo (ur.): Grande grammatica italiana di consultazi- one 2. Bologna: Il mulino. 483–569. Šumrada, Simona, 2009: Eksplicitacija v prevodih političnih govorov. Jezik in slovstvo 54/6. 17–35. Toporišič, Jože, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. Žele, Andreja, 2013: Slovenska besedilna skladnja z jezikovnosistemskega vidika: temeljni pojmi. Ljubljana: Samozaložba. JIS_4_2023_FINAL.indd 214 JIS_4_2023_FINAL.indd 214 13. 02. 2024 13:57:13 13. 02. 2024 13:57:13