Ukaz ministerstva za "bogočastje in poduk dne 19. julija 1875, št. 2868, s katerim se dolocuje, kako se imajo opravljati šolska poslopja najavnih Ijudskih šolah na Kranjskem in kako se ima skrbeti za zdravje po teh šolah. Po zaslišanji c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko ukazujem v izpeljavi §. 13. deželne postave dne 29. aprila 1873 (št. 21 dež. zak.) o opravi šolskih poslopij na javnih ljudskih šolah in s tem v zvezi, o skrbi za zdravje po teh šolah kakor sledi: . §. 1. Splošne potrebe šole. Šola naj bode, kolikor mogoCe na prostem, nje okolica ima biti njej primerna in prijazna, uhod dobro uravnan, na vnanje naj bo dostojna, notranje naj bode namenu ugodno vpravljeno, povsod naj bo dovolj prostorna in naj ima obilo luči in zraka. §.2. L e g a, o k o 1 i c a. Šola naj bo na osušnem kraji in kolikor mogoče v sredi ušolanega kraja. Ko se voli prostor za zidanje šole, je treba gledati na to, da šola ni poleg močvirij in drugih stoječih voda, da ni zraven pokopališč in gnojišč, da ni blizo hrupnih prostorov in cesta, in šumečih obertnij, ki vzduh (zrak) kužijo ali prah narejajo, konečno se je treba ogibati vsake okolice, ki bi kalila smoter pri poducevanji, ki bi bila zdravju nevarna ali nravno pohujšljiva. Kraj mora dovolj prostoren biti za šolo, telovadišče in v selskih občinah povsod, kjer okolščine dopuščajo, za šolski vert. Ako se ima šola postaviti pri cesti, mora telovadišče ali vrt biti med cesto in šolo. Ko se določuje prostor za stavbo, se mora poleg tega, da se začuje mnenje stavbne tehnike, tudi zaslišati nasvet okrajnega zdraraika iz ozira na zdravstveno varstvo; iz tega namena se mora on (zdravnik) obdeleževati dotičnih obravnav takrat, kedar se šole stavijo na takem kraji, kjer je njegov uradni sedež; sicer se pa ima njemu poslati obravnavni protokol, ki ima popis stavbi-nega prostora in okolišča, da more on staviti svoje nasvete. §. 3. Stavba sploh. Postavljeno mora biti šolsko poslopje stanovitno. Pod šolskimi sobami je napraviti klet ravno takega obsega. Pritlično stanišče mora biti nad cesto zvišano najmanj 0-8 inetrov (1 mtr. ~ 3*1635 dunajskim čevljem ~ 3 čevljem, 1 palcu in 1T5 čertam). Šolske izbe, ki imajo vzhod naravnost na prosto, se ne dopuščajo. Nobena šolska izba ne sme biti s stanovališčem v neposredni dotiki. Ozirati se je tudi, ne bode li treba pozneje šoli kaj prizidati? Pri pritličnih šolah se mora zidovje postaviti toliko trdno, da bo mogoče na-nj postaviti še jedno nadstropje. Šola mora imeti prostore samo take, ki se porabijo za šolske namene, ali za stanovanje učiteljem ali šolskim slugom. Ako se ima šolsko poslopje porabiti tudi za drage namene, n. pr. za srenjsko gospodarstvo, tedaj se ima prava šola ločiti od drugega poslopja popolnoma, tako da nimata ne uhodov ne stopnjic jednih in istih. §. 4. Hišna vrata in veža, ravno tako tudi hodniki in stopnjice morajo biti dosti široke in sicer glavni uhodi ne manj kakor 2 in stopnjice ne manj kakor 1*5 mtr. Vsi hodniki morajo biti svetli, a brez prepiha, vendar tako, da se morejo, ako je potreba, hitro prezračiti. Stopnice morajo biti kamnene ali iz opeke, ki je z lesom prevlečena. Sterme naj bodo 0135 do 0-150 metrov; nastop naj meri po 0*31 do 0-41 metrov. Stopnice, ki drže iz nadstropja v nadstropje, ne smejo biti v jednem tečaju in ne smejo biti zavite. Vmes naj imajo počivališča, in naj se lomijo na dve ali tri rame. Ker imajo stopnice prosto stran, naj se napravi trden, dosti visok in gost držaj z ročaji, in vsikdar se mora držaj tako napraviti, da se otroci ne morejo po njem dričati. Skrbeti je, da so železne strgulje ali slamnate pletenice za osnaženje obutala pred uhodom v šolo, pred vsakimi notrarjjimi stopnicami in pred vsakimi šolskimi vratmi. §. 5. Pri večjih šolskih poslopjih je skrbeti, da se pridobe dosti veliko prostori, kamor se shranjujejo učni pripomočki, zbirke (bukvarnica, fizikaličen kabinet i. t. n.); ravno tako gre skrbeti za potreben prostor, kamor se shajajo učitelji in kjer ima nadučitelj ali ravnatelj svojo pisarnico. Tudi je pri šolskih poslopjih sploh treba gledati na to, da se napravijo otročji vrtovi, ako je le mogoče. §.6. Napravašolskihsob. Pri večjih šolah naj bodo učilne sobe za mlajše otroke pri tleh, za starejše po nadstropjih. Ako ima ista šola ločene razrede za dečke in deklice, tedaj se imajo ločiti šolske izbe za oboji spol tako, da imajo posebne uhode in veže. §. 7. Šolskih izeb naj bo toliko, kolikor je učiteljev pri šoli (§. 11. drž. šolske postave dne 14. maja 1869). §. 8. Šolska izba ki ima, ako le mogoče, okna obrnjena na jugo-vzhod, naj se ravna po številu učencev, a postavno jih ne sme biti nad 80. Vsakemu učencu je potreben prostor 0'6 kvadratnih metrov. Eazen tega mora imeti šolska izba potreben prostor za učne potrebe, za peč in kar zraven spada, za hodnike (pri klopeh). Šolske izbe morajo biti visoke najmanj 3-5 metrov, veče šole (posebno v mestih) 4 metre. Prostora po zraku pride na učenca 3-8 oziroma 4*5 kubikmetrov. Šolske izbe naj ne bodo, izvzemši dvorane za risanje, daljše od 12 metrov. Globokost v izbi se ravna po visokosti pri oknili. Podoba manjših šolskih sob naj se približuje kolikor mogoče kvadratu, sicer naj pa bo z ozirom globokosti k visokosti v izbi primerje, kakor 3 : 5. Tla (pod) v šolski izbi naj bodo ravna in gosta; tla iz trdega lesa imajo prednost od unih iz mehkega lesa. Podi (tla) iz mehkega lesa naj se časoma napoje z vrelim lanenim oljem. §. 9. Naredi naj se tako tramovje in naj se tako med sabo zgoščuje, da se kolikor je moči, odvračuje prehajanje zvoka iz nadstropja v nadstropje. Stene naj se pobarvajo enolično, svetlo, in barva naj bo višnjeva ali zelenkasto-siva brez strupa. Namenu primerno je, da se stene do 1 — 1*5 metra od tal z deskami (lambris) obijejo in svitlo z olnjato barvo namažejo. Strop v šolski izbi naj bo ravan, obit in ometan in svetlo pobarran. Uhodna vrata naj bodo v svetlobi 0*95 metrov široka in najmanj 2 mtr. v svitlobi visoka; naj bolj prostor za nja je v steni, ki je nasproti oknom med sprednjo vrsto klopi in med steno, kjer je kateder (prostor za stolico). §. 10. Okna in umetna razsvitlava. Šolske izbe naj dobivajo svetlobo skozi okna, ki so na eni strani podolžne stene, in sicer tako, da učencem s?etloba prihaja od leve strani; na ostalih treh stenah naj navadno ne bo oken, ako se pa vendar morajo napraviti, naj imajo vetrnice (zatvornice). Splošna ploskev za svetlobno odpertino pri oknih v šolski izbi naj bode, ako so šolska poslopja popolnoma na prostem, najmanj y6 natalne ploskve, ako pa svetlobo kratijo sosedna poslopja i. dr., naj bode '/4 natalne ploskve. Doprsni zid pri oknih naj bo tako visok, kakor klopi. Okna naj segajo, kolikor je moči do izbenega stropa, okna ne smejo biti zvezana (dve skupaj) niti okrožena, ampak morajo biti štiriogelna. Stebri pri oknili ne smejo biti širji, kakor 1-3 metrov. Ako je zid znatno debel, naj se zid na stebrih med okni znotraj primerno vprek naredi. Zgornje oknice vsaj pri dveh oknih v vsaki šolski izbi naj bodo zarad prezračenja, ako se sicer na drugačen primeren način v prezračenje ne uravnajo, in v to ne porabijo, tako napravljene, da se morejo premikati okoli porazno-nasprotne osi, in morajo imeti pripravo, da se od spodaj povoljno zapirajo in odpirajo. Okna morajo biti vrh tega tako napravljena, da se vsaki čas lahko in do dobrega odpro in tako zatrdijo, da odprta ostanejo. Da se pri najnižih oknih ne bo skozi videlo, naj se to, kjer je potreba, zabrani, n. pr. da se šipe prevlečejo z cinkovo belino. Da se izba varuje pred svetlobo, katera pada ali na ravnost ali katera odseva od poslopij nasproti stoječih, naj se primerno napravijo zagrinjala pred okni, ki se od vrha dol premikujejo. Zagrinjala morajo okno popolnoma zakriti in naj se napravljajo iz platna na pol vbeljenega. Za umetno razsvitljavo naj se rabi plin, ako se more dobiti, ako pa ne, pa olje ali petrolej v lampah, ki so obešene, ali ki so ob steni, in sicer poslednje z ozirom na potrebno previdnost. V obeh primerljejih ima se rabiti cilinder iz stekla in pripravni senčniki, ki pa zgornji del sobe ne smejo preveč zatemniti, in skrbeti je, da je dosti luči in da je prav razdeljena. (Dalje prih.)