156. štev.
V Ljubljani, nedelja 29. junija 1919.
II. leto.
Velja v Ljubljani in po pošti:
celo leto pol leta . četrt leta . la mesec ,
K 84-42-21--7-
inozemstvo:
ia celo leto naprej	K	95 —
ia pol leta ,,	„	50 -
u Četrt leta „	„	26*-
mesec ,	.	9-
na Starem trgu štev. 11). Telefon -—Z*	~	Uj»ra*ulStvo	je na Marijinem trgu
~	~	štev.	8.	—	Telefon	štev.	44.
i
m
Na pismene naročbe bres pošiljatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici.
Bunfjqnfrx
•Roiuzifuij
op oaKj)«ia
se računajo po po-sm prostoru in si-m visok ter 45 mm rostor za enkrat za večkrat popust.
Izhaja vsak dan zjutraj.
posamezna številka velja 40 vinarjev.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se fnnkirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Sokolski sabor v Novem Sadu.
Petrovaradin in Novi Sad.
Novi Sad, ‘27. junija 1919 (Izv. por)
Na Vidov dan, jutri dne 28. t. m. prične tu zborovati sokolski saoor da* položi tidne, silne temelje jugoslovanski sokdski ideji, ki danes razvija
velik!mi Petrovi! Zr m ,u'rdbami> odkoder je še
Na u^rtVh p . gr°ZU!e in strahcte-Na utidbdh Fruške goie se vije jugo-
ai.ski prapor, topovi pozdravljajo aosiece, pozdravljajo regenta. Topovi nam naznanjajo zmago jugoslovanske t n za. katero je padlo in trpelo zr*ev 'n mučenikov po za-u, "f silnih, mračnih petrovaradinskih
Kazemalah.
Novi Sad — prestolico Banata in Kulturno središče vsemu srbskemu narodnemu življenju — loči temno ri<*'a Donava od težke trdnjave Petrovaradin v Sremu. Lepi kraji. V daljavo se razteza zelena Fruška gora. Marsikateremu jugoslovanskemu borcu
— Sokolu se vzbujajo težki spomini na nekdaj — sedaj! Sokoli korakajo mimo temnih, mrkih, težkih ječ, mimo petrovaradinskih kazemat. Množice naroda prihajajo: „Da, tu, tu so nas metali v okove suženjstva.*
V petrovaradinskih ječah s,o leta 1914—1915 zdihovali bratje, sestre, Starci, možje in žene pod kruto vlado avstrijskih generalov. Takrat so korakale drugačne množice po trdnjav-skh cestah. Madžarski pandutji so gnali žene z dojenčki na prsih, suvajoč jih s kopiti in psovajoč z ostudnimi psovkami. Dalnja slika: Za trdnjavskimi okopi streljajo madžarski Desni vojaki srbske mučenike
— kot pse ... Dolga je vrsta mučenikov 1 Ustrtle nedolžno učiteijico-sokoi co! Vije roke, trga si lase, Pfosi, moli! Zaman! Smrt! Toda čez ®no uto se izkaže ... nje nedolžnosti p' n je zmota!... Tedaj sta sremski D)a^aradin in banatski Novi Sad
,a 'n gledala tja proti Belgradul ni:_ Leta 1915- marca in aprila. Zmag Fl^ne nemške čete se vaie dan in noc skozi trdnjavo. Crni obrazi! .
Bojna nemška pesem odmeva po trdnjavi 1... «Heil Dir, im Sieges-kranz 1*. ■ • „Eir,e feste Burg ist unser q ti 1“ ... Lepo, melodijozno petje sremskih devojk je popolnoma ulih nilo, narodova duša je ukovana v težke verge .. • Srbija poražena 1
Trdnjavski topovi streljajo in naznanjajo vsako zn ago .. . Madžarski pandurji plavajo v veselju in slavju.
In sedaj? Težka usoda!... Ne-mezis!...
Nad 1000 delegatov in zastopnikov sokolskih organizacij iz vseh delov Jugoslavije je došlo v Novi Sad, da na dvadnevnih posvetovanjih izvedejo popolno uje-dinjenje na temelju nace bratstva in demokratizma, da izbrišejo vse razlike in n a s p r o t s t va*posam ez n i h plemen in da prično z vztrajnim delom za preporod narodov v smislu žive sokolske ideje.
Sokolski sabor bo Lajal tri dni od 28. do 30. t. m. Priredi se impozantna javna telovadba. Čehoslovaki so odposlali številno zastopstvo. Slavnosti so se danes pričele s svečano sejo in javno telovadbo.
Sprejemne svečanosti. Prihod sokolskih društev in gostov.
Novi Sad, to žarišče Srbstva, se je danes odelo v praznično obleko. Kolodvor in vse mesto sta okrašena s hrvatskimi, srbskimi, slovenskimi in državnimi zastavami. Okna in balkoni so okičeni s preprogami z narodnimi motivi. Na „Trgu 25. novembra** se dvigajo trije velikanski stebri, ozaljšani z narodnimi prapori in zelenjem. Na ulicah so slavoloki z napisi: „Dobro nam došli“. „Zdravo Soko-lovi“.
Že včeraj je došlo mnogo naroda iz Srema. Banata, Bačke in Baranje. Z včerajšnjim vlakom so dospeli Sokoli in Sokolice in mnogoštevilno občinstvo iz Bdgrada. Z istim vlakom so se pripeljali narodni poslanci dr.
Pavel Pesto t ni k, dr. Vinko Puc in Kejžar, ter udelež liki iz Zemuna in okolice. Na vsa d postaji so se vkrcali novi gostje.
Sprejem sokolskih delegacij.
Danes popoldne ob 17. je pripeljal poseben vlak sokolske delegate iz Hrvatske, Slavonije, Bosne in Dalmacije. Na železniški postaji je mno gobiojno občinstvo pričakovalo kole. Dospeli so dr. Popovič starešina fruškogorske župe in mestni na čelnik profesor Živojinovič in ugledni člani belgrajske ruske kolonije pod vodstvom grofa Bobrinskega. Na peronu $o stali novosadski in petrova-radinski Sokoli in novosadska otnla-dina. V zraku so krožili okrašeni ae-roplani. Ko je d spel vlak so zaorili kici: „Živiol“, ki niso ponehali, dokler se niso izkrcali vsi gostje. Na to se je pričelo prisrčno pozdravljanje in predstavljanje ob plapolanju zastav in mahanju s čepicami. Z istim vlakom je došia tudi godba kraljeve garde iz Beograda, vlak je imel 28 vagonov.
Sprevod po mestu.
Nato se je jela pomikati množica v mesto. Na čelu so jezdiii kmetje iz Bačke v narodnih nošah s srbskimi, hrvatskimi ia slovensk mi zastavami. Za njimi je korakala godba kraljeve garde, jx>tem hrvatski Sokoli in So-kollce, slovenski Sokoli in Sokolice, hrvatska s k »lska f<nfara, delegatje Hrvatskosokolske zveze in srbska sokolska fanfara, društva iz Srbije in iz mnogo osvobtdenih krajev. Množica je stala v špalirju od kolodvora do „Trga 25. novembra** in burno pozdravljala Sokole. Potem so Sokoli odkorakali na pristanišče, da pričakajo zastopnika regenta, vojvodo Mišiča, in zastopnika vlade. Ob 19 30 je priplul monitor „Alefcsander“ z državno zastavo in. pripeljal vojvodo Mišiča, ministra Davidoviča in dr. Krulja, poslanika čehoslovaške republike Kali n o s spremstvom, narodne poslance Biankinja, Spin-čiča in druge Pozdravili so jih dr. Popovič, Žtvoinovič iti Nežič. Nato se je vojvoda četveroprtžio odpeljal k
dr. Gedeonu Djundjerskemu. So-k li so odšli v stanovanja. Ob 20 30 se je v holelu ,.Srbski kralj1* začel komeres v s»rho medsebojntga spoznavanja (Ldu)
Koroški grehi.
Glavni greh je bila pijača. Ko-r roški kmet je zmeren in večinoma pi-; je mošt, kak utis pa je dobil, videč krokajočo gospodo, ki žganja ni pila iz ..šiamperlov'*, tudi ne iz kozarcev, temveč kar iz steklenice in sicer sredi noči, ko so bili že vsega siti in polni. Tem načinom se države ne vstanav-Ijajo 1 — Drugi greh je bila prevelika zaupljivost. Na Koroškem je ljudstvo popolnoma zbegano. V novembru so se vsi več ali manj za Jugoslavijo zavzeli, dokler jih ril komisarijat na cedilu pusti); šele potem so jele Stim-ce in Klagenfurterica delati prcpagundo, in ko so Lavričeve vojske razgnali, so se lotili domačih Slovencev. Zbegano ljudstvo sedaj ni vedelo, kam naj se obrne: v Borovljah so imeli spočetka jugoslovansko mi el, potem so prevladali nemškutarji: za temi je prišel Lavrič, katerega so pregnali nemški kmetje iz Zgor. Zde. Od tistega časa do aprila so Jugoslovani polagoma napredovali do poloma začetkom maja. Temu je sledilo nemško nasilstvo in sedaj so Borovlje zopet naše. Kako naj se pri tem ljudstvo vede? In vsak, se je le nad ljudstvom znaš; I; ljudstvo so zapirali, ljudstvu so požigali, ljudstvu so kradli, ljudstvo so internirali. In kakor B -roveljcem, se je godilo po vsem slov. Korotanu 1
Velika napaka je bila nepotrebna popustljivost Celovcu; ke-dar je celovškim gospodom slaba predla, so se pričeli pogajati. Pogajanja so se vletela kakor morska kača, medtem so si Nemci oddahnili in se okrepili, naš vojak je pa ha Ljubljančane čakal in zdehal. Dokler bo imela tista peščica celovških Angererjev, Lemischer, Wuttejev, Schuinijev in podobnih ljudij vlado v rokah, na Koroškem ne bo miru, ker ti ljudje lažejo in nas obiekujejo, da se kar kadi, četudi je ljudstvo v splošnem
>L»OUUR U5VST1K.	„,a,|,eraoie
Višnjeva repatica.
Najgloblji izrezki, umnejše nastavljan moglo pripraviti, da bi
dvoumne	■	»*»
, golih lehti ga ni ii re	,..,	,	postal	»tak«,	kakor	sta
kuhrali SmuČiklasovi dami; vsa v skrbeh
špe-za hčerin
blagor, se je štela gospa Antoinetta nazadnVoD™
vičeno, da ga preizkusi s svojim že tolikanj zmago
vitim orožjem, ali je res nedostopen za vse. Enkrat"
ko so se ga nadejali zvečer, je modro uredila tako'
da ni bilo doma niti Smučiklasa niti žive duše ob
uločeni uri; grof je našel vrata priprta in stopil v
uvtio predsobo, kamor je zdajci planila gospa An-
lnetta v napol zapeti domači halji ter se vrgla z
gasnim vzklikom:	»Papaček,	moj zlati papaček,
ko dolgo te ni domov!« na prišelčeve prsi, zasi-
j Je ga s ploho izzivalno strastnih poljubov. Toda
tak6”* č*ovek ni podlegel priliki, marveč se je dal
_ . °J spoznati ; in ko sta se spravila v salon ter
tak *a luč’ *z^eda* tako pozabljivo in brbljal
0 ,vztrajno o drugih rečeh, da zvesta žena Še z
vičbami ni mogla nadaljevati započetega dela.
»Izbira!« ga je obsodila v svojem optimizmu.
more 8e odločiti; a moj neuspeh kaže, da ima z ^»no resne
namene, priča, da
Boji se kompromitirati z ma-mu je hči pri srcu.«
terjo _ t0
v nriK uPom 8e je utolažila in zrla zmagosvestno ° njost. Smučiklas je hujskal in priganjal, Nina,
ki se je bila ob tem večnem lovu resno zaljubila v grofa, mu je izkazovala čimdalje več naklonjenosti ter ga obdajala z vedno nevarnejšimi zankami, češ, enkrat se ujame tudi najzvitejši volk; po njenem ni bilo niti potreba, da bi obvisel za zmerom . . . Ljubosumnost jo je storila skoraj nerazdružljivo tovarišico Dore Grabunčeve, ki je gledala njeno hlastanje s skrivnostnim pokojem v svojih hladnih očeh. Včasih je Nina omenjala, kar so ji nosili na ušesa:
»Že spet sem slišala, da hodi ponoči okrog vaše hiše?« In ostro je prežala na vsako črtico v prijateljičinem obrazu.
Vsem takim zavratnim vprašanjem je odgovarjal Dorin brezstrastni smeh, kakor trkljanje brušenih kozarcev.
»Kaj pravi!« je vzklikala z ironičnim začudenjem. »On — ponoči okrog naše hiše? To bi bilo vendar preveč sentimentalnosti, zlasti zame, ki sem zakleta sovražnica romantike in luninega svita. Dosti bolj bi mi imponiralo, ako bi prihajal podnevi, da bi ga vse mesto videlo: če bi bilo res, bi morda ne govorili . . . gama si priča, kako malo ga izpodbujam; ab ga naj še tepem v družbi, da bo mir besedi?«
Nina je bila uverjena, da Grabunčeva edinka ne govori čiste resnice; tolikšna brezčutnost do grofa ji ni šla v glavo, in razen tega je vedela po svoji lastni ženski naturi, da »ne« v ljubavnih rečeh neštetokrat pom-.ni »da«. Vendar pa je morala reči, da se Dora vsaj vpričo drugih ne vede z grofom nikoli drugače kakor s povprečnim prijateljem, ki
ga je vsak hip pripravljena izgubiti.
Prilike za takšna opazovanja je bilo dovolj. Ob vnetem pospeševanju in previdni odsotnosti roditeljev je vlačila »zlata mladina« grofa na vsakovrstne izlete ; vsak dan so peketale v okolico kočije, natovorjene z gospodičnami in gizdalini, avtomobili so drevili na sever in jug, da ne omenimo gorskih partij, katere jq priporočala zlasti gospa Annetta radi »rahlega hčerinega zdravja«. Tudi jahanje je bilo v veliki modi; Nina, Egon In drugi so se učili, dočim je Dora že znala nekoliko ; gruče predmestnih paglavcev so se v strahu razsipale pred kavalkadami, ki so ogrožala vso okolico s svojim kalopom ter jo zametale z oblaki prahu. Zares, nikoli še ni bilo življenje v našem mestu tako gospodsko kakor tisti čas; več aristokratstva ne bi bil našel visoki tujec niti v Parizu. Sam Egon Smučiklas se je bil posvetil vlogi njegovega pribočnika, in veselje ga je bilo gledati; kako se je sukal okoli njega ter stregel vsak žarek naklonjenosti na svojo ničemurno osebo. On je aranžiral izlete, predlagal kraje in izbiral družbo, zmerom bedeč nad tajnimi interesi Butter-topfovega potomstva. Siromaki, delavci, mali uradnički in drugi zavidni ljudje so vedeli nešteto kočljivih zgodb, ki so se baje pripetile po gozdnih kotičkih, kmetskih krčmah, gorenjskih vilah in planinskih travnikih med ženskimi udeležnicami teh ekspedicij in ciljem njihovega hrepenenja; tudi spremstvo uglednih mladeničev je bilo primerno zapleteno v'škandalne povesti.	(Dalje.)
za Jugoslavijo, samo to si želi, naj se mu c skrbi prehrana in naj se Nemcem pustijo nemške šole, cerkev in trgovina, da bodo mogli živeti. In ker proti temu ne more biti ugovora, tudi naspi otstva ne bo. Razne Schumije pa je treba tako uničiti kakor stenico; najprej jo pohodiš, potem pa še podrgneš — s cer ne bo pred njimi miru !
Dalje treba pomisliti, da je gospodarska meja bolj važna od jezikov-ne, zato so ob novem letu nemški Ztljani pred Podrožčico prihrumeli, ker so jim pri Šmohorju naši vojaki do lino zaprli, zato so celovčani v maju tako ropali po slovenskem Korotanu, ker je Velikovec celovška žitnica. Pustite na Koroškem Nemcem, kar je njihovega in bodite ž njimi boljši, kakor so bili oni z nami, pa se jih ne bo treba bati, ker jih bo želodec na nas privezal.
Begunci — osvoboditelji.
Poveljstvo 1. bataljona kr. tržaškega pp. je prejelo sledeče pismo: Nepričakovana vest, da je padel na Koroškem moj soprog Rudolf Trtnik, narednik pri kr. tržaškem pp., me je strahovito pretresla. K neizmerni žalosti vsled izgube ljubljenega moža pa je prišla skrb za lastno in materiuo bodočnost. Kajti kot ubogi goriški begunki sva bili brez vsakih gmotnih sredstev. V tej skrajni sili so mi bili na pomoč gg. častniki, in moštvo kr. tržaškega pp. z zneskom 1135 kron. In danes zopet, polua globoke hvaležnosti, potrjujem sprejem zneska 1270 kron, ki sem ga dne 17. junija 1919 sprejela po poštni nakaznici od gg. častnikov, podčastnikov in moštva 1. bataljona kr. tržaškega pp.
Vsem blagim dobrotnikom kličem: Tisočero Bog plati! In kakor mi je v moji nesreči uajvečja tolažba misel da, sem izgubila svojega moža v boju za osvoboditev mile jugoslovanske domovine, tako je tudi moja najiskrenejsa želja, da bi slavnemu tržaškemu pp. bilo kmalu usojeno, na čelu zmagovitih jugoslovanskih čet, osvoboditi mejo ožjo domovino, solnčno Goriško, tujega jarma.
Petrovče, 17. junija 1919.
Marija Trtnik, vdova.
Tako piše dobesedno priprosta slovenska žena, tam doli iz juga, našega nesrečnega juga. V balkanski vojni smo občudovali srbsko ženo radi njene možatosti in hrabrosti pri takih bridkih izgubah. Evo vam danes slovensko ženo, vredno da se imenuje sestra onih junakinj! Kake globoke, krasne misli so izražene v teh pripro-stih vrsticah! Polne boli, pa obenem ponosa in uade. — Junakinja pozablja skoraj na svojo lastno nesrečo. Ona vidi, da tudi mi vsi objokujemo izgubo, težko izgubo. In z nami skupaj si želi in' veruje, da bo ta izguba samo začasna. Bratje, tam doli na jugu mi najdete uteho za mojo bol! Da, i mi si jo najdemo za našo!
Še zahvalo bomo dolžni Italijanom! Kajti oni že vzgajajo rod, ki bo skrbno
Milan Skrbinšek:
Slovensko gledališče v Trstu v sezoni 1918/19.
Zavedajoč se, kakšne velike važnosti je obitoj in prospeh tržaškega slovenskega gledališča za našo stvar, mi lansko leto ni bilo težko se odlo čiti, da prevzamem tam ponujeno mi ravnateljstvo. Vedel sem že v naprej, kakšna bo dramska sezona na ljub Ijanskem gledališču in bil bi greh iz rahljati tu čas na škodo tržaškega gledališča, ki je bilo posebno po italijanski okupaciji takorekoč edino zbi rališče tržaškega Slovenstva, tempel, kjer sta dobivali narodna zavest in ljubezen do materinega jezika od večera do večera nove brar.e, tako da sta zaplapolali v visokih neugasljivih plamenih.
Tržaško „Dramatično društvo" mi je pustilo v artističnem vodstvu dovolj prostosti, da sem mogel vod ti sezono slovenskega gledališča po onih principih, ki so edino pravi.
Dosegel sem v splošnem, kar sem hotel: slovensko gledališče bodi pred-
čuval majko Jugoslavijo, katera mu bo dala sinove, ki bodo pohiteli tja doli na jug v svetem srdu. Čuva ta rod svojo majko in čuval jo bo zvesto. Ker le od nje more pričakovati rešitve izpod tujega jarma. Brez lastnega krova je ta rod, brez doma — ali ne brez domovine! Prihitel je v okrilje svoje majke, kjer čaka, da si opomore in zbere sile. Če mu propade majka, je tudi sam izgubljen/ Tega se zaveda, kajti naravna lega, mesta in morje so mu dodelili jasne misli in široko duševno obzorje. Zato pa čuva zvesto. Ni v njegovi sredi „Slovencev,“ ki bi danes zahtevali v Belgradu demobilizacijo, jutri pa protestirali proti slovenskim napisom v Mariboru. Ne! Ta zdravi narod ve, da se danes odločuje ali bo majka živela ali ne.
Osvobojen je Korotan. Oživeli so časopisi. Naše čete so dobile zasluženo pohvalo. Belgrad, Zagreb, Ljubljana, Maribor, Celje oglasili so se s priznanji. Samo Trst in Gorica ne moreta govoriti. Ne moreta pozdravljati svojcev. In tako so ostali ti skoraj pozabljeni.
Pa tudi oni so bili poleg. Ta rod, ki trepeče radi usode svoje majke, ki jih bo še enkrat vodila zopet na rodno grudo, ta rod se je zbral v 1. bataljonu kr. trž. pp. Tvoril je pri našem pohodu v Korotan krajno desno krilo, in prodiral po gorah iz Sobote na Štajerskem, čez koroško mejo. Od tam pa, skupaj s 13. četo kr. mariborskega pp., po obmejnem gorovju nad Labudsko dolino do Grmade (1443 m) (Brandel). Tri dni na teh gorskih grebenih brez kapljice vode, v vročini po dnevu, in mrazu ponoči. Kdor si je hotel utešiti žejo, si je razstopil v ustih sneg, ki leži po gorah.
Nato je sledil juriš na Št. Jurij, pri katerem so sodelovali tudi naši bratje Hrvati, slavnega kr. karlovačkega polka. S teUi je bila zmaga našega Labudskega odreda zagotovljena, in Nemci so prosili za premirje. Prvo vprašanje nemškega vojaškega zastopnika za premirje jev bilo, kdo je prodiral po gorovju, čudil se je temu bliskovitemu prodiranju in predobro poznal njegove posledice.
Takoj prvi dan pohoda pa je padel junaške smrti naš vrli Trtnik, narednik pri 3. četi kr. trž. pp. In za-vršelo je v polku. Vsi so objokovali bridko izgubo brata. Vsak poedinec je priskočil na pomoč sestri vdovi. Kajti vsi so ena družina, enih misli in teženj. Vedeli so, da je sedaj enega junaka manj za osveto tam doli ... In delili so svojo bol s sestro vdovo.
Ti pa, Italija, vedi, da si prevzela vlogo Turka in Švaba. Tivzgajaš nove Srbe, iste krvi čeprav se bojiš to sama sebi priznati.
In ti majka Primorska, znaj, da čuva tudi tebe ta begunski rod, poln živega srda in boli. Računaj z njim in skrbi za njega! Tudi tebi bodo begunci — osvoboditelji! A. D J.
-
vsem res slovensko in kulturen zavod, ki ne izhaja le v estetični, temveč tudi v etični omeril Da pem po možnosti uresničil ta svoj program, dokazuje statistika, ki pravi, da je bilo od 97 predstav 49. torej nad oolo-vico slovanskih, in od teh 84 odstotkov slovenskih, indaje med 31 sezonskimi novitetami bilo 17 dram, 4 komedije in 4 narodne igre in samo po 2 veseloigri, groteski in burki. Značilno je tudi, da so dosegle nekatere drame po pet predstav, da, Cankarjev »Kralj na Betajnovi" se je vpri-zoril celo šestkrat, da se je vsaka drama vprizorila najmanj trikrat in da sta edini burki, ki ste pa zašle tudi le v sili repertoarne začasne suše na tržaški oder, se odigrali ena le s te žavo trikrat in drugo celo samo dvakrat. Čisto posebno stališče pa zavzemajo seveda narodne igre, ki so bile obiskane največ od okohčanov in so se ponovile po štiri- do sedemkrat. Toda tudi od teh je imela posebno privlačnost le ena. ki se bliža še naj bolj resni drami in je čisto brez vsake operetne primesi in nima tudi nika-keršnih pretepnih scen. Najbolj razve-
Narodno predstavništvo.
Razkritja o družbi špekulantov.
Belgrad, 27. junija. V včerajšnji seji Narodnega predstavništva je prišlo do senzacijonalnih razkritj o velikih nepravilnostih glede preh ane v Subotici, kjer se je org- mzirala družba Špekulantov, ki je nakupovala živino. O tem naslednje poročilo:
Poslanec Stojan Ribarac inter-pelira ministra za prehrano o tem, kaj se je dogovorilo glede izmene blaga med ministrstvom za trgovino in čehoslovaško republiko. Pripominja, da se je zatem ministrstvo za pro met sporazumelo s čehoslovaškimi delegati o dobavi premoga za izmeno mesa ia masti. Ta sporazum je imel za posledice mnoge nepravilnosti. Belgrajska klavniška družba je poslala ministrstvu v tej zadevi ponudbo, da bo dobavljala me30 iz subotiške klav nice ter je zahtevala, naj se ji olajša dobava mesa v Vojvodini. Pri vsej tej zadevi se je delalo kakor, da bi obstojala belgraiska klavniška družba, akoravno faktično ne obstoji. To je bila popolnoma nova družba, ki se je šele osnovala in katere uprava ni bila v Belgradu. Kljub temu je ta družba poslovala in uvažala meso in mast v Čehoslovaško pod naslovom, da d;ia za našo dižavo, ki bo od Čehoslo-vaške dobila premog in sladkorja, a dobili nismo ničesar. Ni nam jasno, ali je bil ves dogovor sklenjen samo navidezno, da se varujejo koristi nove klavnične družbe. Tukaj so se zapostavili državni interesi in ker ta družba ni bila protokolirana, je jasno, da je bila samo družba špekulantov.
Ministrski podpredsednik dr. Korošec odgovarja, da j« bil ta dogovor sklenjen 7. januarja in da je ta dogovor sklenil bivši minister za prehrano Jovanovič s pooblaščencem če-hosiovaške republike. Ministrstvo za prehrano r.i dobilo niti kredita za sladkor, niti skladišč od uprave monopolov. Od premoga je došlo v Zagreb 300 vagonov, a ta premog je zaplenilo železniško ravnateljstvo. 48 vagonov je došlo v Subotico, a kje so ostali vagoni, se ne ve. Zdi se, da so bili zaplenjeni v Nemški Avstriji. A Čehoslovaki so dolžni, da nam pošljejo še 3 000 vagonov premoga, ki pa jih ne morejo odposlati, ker nimajo železniških vozov. Naše obvez nosti je izvršila subotiška klavnična družba, ki je izrekla, da dela v sporazumu z belgrajsko klavnično družbo.
Poslanec dr. Škorič, (nacijo-nalec) pravi, da se vidi iz Ribarčeve interpelacije, da je naša družoa bolna Lastnika subotiške klavnice sta Hartman in Kohn, madžarska tvrdka, ne-prijateijica naše države. V to družbo je tudi vstopil dr. Voja Marinkovič. Prej ko je naša vojska došla v Subotico, je ta dvrdka tihotapila svinje in jajca v Madžarsko. Zato je nepravilno, da se je izdalo dovoljenje takim lju dem. V njenih knjigah se nahajajo postavke po 10.000 do 20.000 kron
seljlv pojav pretekle sezone pa je gotovo dejstvo, da sem mogel uresničit' svojo idejo cikla izvirnih slovenskih del, ki je dosegel 17 pred stav. V tem ciklu so se Arprizorila predvsem vsa Cankarjeva dramatična dela, izvzemši »Jakoba Rude", ki bi se bil, če bi bil čas dopustil, tudi vprizoril. Ni mogoče reči, katero teh Cankarjevih del je imelo največ uspeha, kajti vsa so se igrala zelo dobro in vsako bi se bilo moglo ponoviti še po več ko trikrat, če bi bil čas dopuščal. Značilno te, da so okoličani naravnost zahtevali še en kratno ponovitev — »Lepe Vide". Vprizorila so se Cankarjeva dela zapovrstjo sledeče: „Lepa Vida", „Za narodov blagor", ..Pohujšanje v dolini šentfl rjanski", „Hlapci“. Zaključil je ciklus „Kralj na Betajnovi", ki se je kot zadnja predstava vprizoril šestič in to v prid Cankarjevega spomenika, prvič pa dne 11 januarja 1.1., ko je tržaško gledališče prosla vilo pred mesecem dni umrlega našega in obenem jugoslovanskega največjega pisatelja. Pnčenši s tem večerom sem mogel z gotovostjo mi-
pod naslovom ,,Daio odvetnikom". Dejstvo je nadalje, da stanuie v hiši tega Hartmanna naš general Milojevič. Za vse to navaja dokumente preiskav« m navaja, koliko je družoa zaslužila in vprašuje koliko so zaslužili oni, W so hoteli tem gospodom omogočiti i snovanje družbe za kopičenje kapi* tata. V to družbo je vstopil kot čfafl tudi župan Matijevič, ki sodeluje nJ ta način, da odvzema ljudstvu svinj« in jih daje klavnici Ha tmanna 1« Kohna.
Poslanec dr. Marinkovič pravi, i) so netočna izvajanja prt dgovornilL Belgrajska klavnica obs oja in je 0\ član uprave. Razlaga, kako je doŠH| do tega, da je belgrajska klavnični družoa prepustila d mavo mesa klaV'| nični družbi v Sub rtiči. (Ldu )
Mirovna konferenca.!
Mir z Nemčijo. Pariz, 25 jun.
Na slovesen način podpišejo za^ez* nizi in z njimi zvezane aržave mil: z NernČ jo. Vse prip>ave k sveča* nostim so izvedene. Mir podpišejo v zrcalni dvorani versajskega grado.
Ta dvorana blišči v samb vel kanskih zrcafh. Mirovno pogodb i, veza* no v trdno usnje, bodo p Opisovali na pozlačeni, bronasti mizi Ludovik* XV. Prvi podpiše Clemenceau z zla* tun peresom, katero mu je podaril«!* pariško ženstvo v znak hvaležnosti kot osvoboditelju domovine. Glaso«1 poročil pariških listov bo pogodb podpisana v soboto ob 15. V mie$ iranje podpišejo Sonino, Imperiali Crespi.	j
Mirovna pogodba z Nem^i Avstrijo. Ly >n, 27. junija. (Brezžično) | Glas >m „leinpsa“ ne do vsled ceremonije podpisa na.topil v poslovanju mirovne kos ference n >ben o s edek, dasiravno bo predsednic W l* j son zapustd Pariz še isti večer in se bo L!oyd George povrnil v nedeljo V London. Lioyd George,a bo za nje* j gove odsotnosti zastopal Balfour, angleški državni tajnik za zunanje po* sle. dočim bo ameriški državm	,
Lansing nadomeščal predsed W Gona-Pričakovati je, da bo v poudtdje* konferenca vzela v pretres mlriH” no pogodbo z Nemško Avstrijo, »sto* časno se pripravljata tudi miroVh' pogubi z Bolgarijo in s Turčijo. (Ldu)
Vsebina pogodbe z NemškO Avstrijo. „SeC0io“ poioča iz Pariz«« da m ententni svet ugolno sprep a sirijske protinote. Po Lansng>o izjavi se na pogodbenih te neljiti d« bo ničesar izprememlo. (Ldu)
Dr. Rennerjeva nota. St. Gef* main, 27 jun. (Brezžično) Drža/tl* | kancela: Nemške Avstrije, dr. Rennefi je poslal mirovni konferenci novo | n to, k)er pravi; da m ra nemško-avstrijska delegacija, prede i pojasni svoje stališče glede gospodarskih in | finančnih klavzul mirovne oogodbe, | opozoriti muo no konferenco n8 vprašanje, kaj je z likvidacijo imovi* J ne, ki se nahajajo na ozemlju novd*
,ii,	—*
šiiti na uresničenje inunovanega ciklfti kajti spoznal sem ob tej prn ki netS'1 sluteno veliko ljubezen tržaške gl \ bčinstva do izvirnih »loven* I s ki h del. Ta večtr, ki ga je otvoril« | k aiko predavanje Marije Kmetove (j umrlem pisatelju, je bil pač najlep* * v vsej sezoni. GledaiBče je bilo n*' , polnjeno do zadnjega kot č a, razpo' loženje v občinstvu in igral kem ati' semblu resno in svečano in odobri vanje prožeto od ljubezni do vseg® našega in od ponosa na to, kar j1* naše. „Hlapci", ki si jih je Izb^J igralski ansambl za svojo drugo be* nefično predstavo, so stop li v trsNj prvič na slovenski oder. Vspeh je bi nepričakovan. Da so,se la izvirna sld* verska dela mogla kolikor mog1^ dobro vprizoriti sem pri njih diranju uveljavil tudi princip, da r® žiser ne igraj v stvari, ki jo rez najboljše nobene vloge, ali v*aj ve“ ne. In tako sem, dasi sem že >eta ,fl leta ž vel z Jermanom, Ščuk > o Urvo, se z bolestjo, a v prid c vendar zopet rad ločil od njih-
nastal h držav in ki je last podanikov nemškoavstrij<ke države. (Ldu)
Romuni ne priznavajo miru v sedanji obliki. S trnj, 27. |un. (ČTU) Erdeljski minister Štefan Popp je iz javil uredniku »Universula", da člani erdeljskega sveta ne pripoznavajo miru v današnji obliki, ker je romunski narodni svet kategorično prevzel mandat, zediniti vse romunsko ozemlje Ogrske z veliko Rumunijo. Neod visno romunsko časopisje trdi, da mora mir podpisati samo narodna 'dada. Tukajšnji krogi upajo, da bo kmalu vpostavljena neposredna zveza med Prago in Bukarešto. (Ldu)
Politični pregled
P Samostojna Kmetijska stranka »Zakaj se je ustanovila nova Kmetijska jugoslovanska stranka? In kdo je bil povod do te kršitve discipline ?“ Taka in podobna vprašanja vstajajo treznemu politiku, ako čila vsakdanje napade na to popolnotna strokovno politično s‘ranko. Sumničenje, da je del demokratske stranke, da so le nezadovoljneži Ljudske stranke ali celo Susteršičijanci, ne drži. Tukaj javno
KL"*,*!?"'*« in r«™» ap»-
stavljanje kmečkega stanu in naših interesov od strani ,Ljudske" kot »Demokratske* stranke je rodilo gnev do obeh in nas napotilo k samopomoči. Nova stranka si je storila kot prvo in edino nalogo po stanovskem principu organizirati ^e,s slovenski kmečki živelj, jako kmeta in kmečkega de- j Jave a, za katerega dobrobit in uva- ' zevanje v vseh postavodajnih zastopih se hoče boriti z vsemi dopustnimi j sredstvi. Stranka je upostavila parobo: le kmetovalec in ne doktor, profesor j duhovnik in drugi zamorejo kmetu pomagati, ker le on edino sam pozna j potrebe in koristi svojega stanu. To v pojasnilu raznih sumničenj*. — ‘ p Portugalska priznala Čeho-slovaško. Pariški poslanik portugalske republike je s pismom, datiranim z dne 21. t. m. obvestil pariško lega-cijo čehoslovaške republike, da je por- ; tugalska vlada priznala Čehoslovaško kot neodvisno in suvereno državo. (Ldu.)
p Priznanje naše države. Do-^ slej so priznale kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev vse države, razen Romunije in Italije.
p Nemci zažigkjo francoske zastave. Berlin, 25. junija. (Pes. por.) Dne 23. t. m. zjutraj je vstopil neki oficir z 10 možmi v aizenalski muzej, zahteval vse v letih 1870 in 1914 zaplenjene francoske zastave in jih potem odnesel pred spomenik Fri derika Vel.kega, kjer so jih svečano med petjem sežgali. Množica je Popevala »Deutschland Uber allesl* tave so bile že zavite in name-jene v Pariz, ker Francozi zahtevajo v mirovni pogodbi izročitev vseh njih zastav In trofej. Dogodek je v Parizu vzbudil ogorčenje.
P Vladna kriza. »Epoha* poroča: davno m‘"lst.rs.ki Predsednik Protič nemajhnih p J deputacijo velikih in majhnih posestnikov, je izjavil da se ne strinja s stališčem ministra za agrarno reformo, dr. Poliaka Tn ni soglasje glede p.incipijeinega Itališča obeh m mstov bo predmet diskusiji v ministrskem svetu. (Ld\i)
p Obsodba Kramarevega napadalca. Praga, 27, junija. (ČTU) V procesu proti napadalcem na ministrskega predsednika Kramafa je bil Alojz Šfastny obsojen na osem in »'adimir Gregor na štiri leta u- ieie- Zagovornika sta prija-Vi|3 ničnostno pritožbo. (Ldu)
2 p Dunajski komunisti. Dunaj, junija. (ČTU) Komunisti sklicujejo ‘a ponedeljek zborovanje, da bi bodoči kongres deželnih svetov pozvali, J?,ai proglasi republiko svetov. (Ldu)
p Gibanje za generalno stavko » Nemčiji Berlin, 27. junija (ČTU) »tada nastopa zoper agitatorje za ge-n? ,stavko z vso strogostjo. Po vnl^i* naredbi Noskeja, ki prepotuje vsak poziv za stavko, so are-
tirali mnogo revolucionarjev voditeljev in agitatorjev. (Ldu)
p Grška in Amerika. Iz Pariza javljajo: Časopisi objavljajo, da sla Ameiika in Grška podpisali defenzivno zvezo. Pogodba predvideva celo vrsto važnih določb in je sklenjena za 10 let. (Ldu)
Pokrajinske vesti.
kr I. Razstava cvetlic na Bledu
je nadvse mikavna, podučna in vspod bujajoča lepa slika cvetja in rastlinstva negovanega v našem gorenjskem raju. Otvori se jutri na Petrov dan. V glavni sezoni pevski in godbeni konceiti. Direktni vlaki in Zagreba ob sobotah izposlovani, takisto avtozveza iz Lesec. Obilen poset zasluzijo tru-daljubive in iznajdljive blejske kra-gotice.
kr Županstvo Zagorje ob Savi
izreka Glasbenemu društvu v Zagorju iskreno zahvalo za 400 04 K, katero je darovalo zgornji znese« za reveže, kot čisti donesek igre »Moč uniforme*, uprizorjene 4. majnika 1.1. Naj bi vrlo društvo kmalu zopet priredilo kako predstavo.
kr Draga »Jugoslavija* 1 V eni zadnjih številk se čita, da ni nikjer v Jugoslaviji več nemških poštnih pečatov. Da to ni istina — dokaz pečat »Neuhaus b. Čilli* z dne 23. 6. 19. Dobrožani! Ali vas ni sram! Poučite vendar enkrat ;g. poštarja, da smo v Jugoslaviji in ne pri Lačenbergarjih. Če ne zmore pošta novega pečata, pa priredite zbirko in darujte v ta namen tistih borih par grošev, da vam ne bo treba povešati oči pred svetom kot Neuhausburgerji. Zdramite se. K.
kr Celje. Po neprestanih, močnih nalivih je izstopila Savinja in njeni pritoki, iz svojih strug ter poplavili široke plasti celjske okolice. Na polju in travnikih je precejšnja in občut Ijiva škoda Brv, ki veže mesto z mestnim vrtom je odtrgalo v sredini. Že dolgo let je pričakovalo prebivalstvo, da bi se bilo brv popravilo, vendar se je odlašalo do danes in gugajoča se brv je podlegla naraščajočim valovom. Upamo, da se pobrigajo pristojne oblasti, za boljšo in trdnejšo brv.
kr Celje. Pismeno pohvalo in po 50 kron nagrade so dobili c d deželne vlade: §onc Joahin, policijski nadzornik, nsdredarji Štokelj Alojz, Pegan Ivan in Penko Ivan, vsi v službi pri tukajšnem redarstvenem uradu, ker so meseca svečana aretirali v Celju 16 letnega Lubej-a, ki je ukradel v Ljubljani 100.000 kron.
kr Spo ! ini iz polpretekle dobe. Bilo je enkrat v dobi v velikih pro testnih in bojkotnih shodov proti nem škemu nasilju v Celju in v Ptuju, zgodilo se je nekje v narodnem trgu na Slovenskem Štajerskem. Shodi so se vršili v znamenju politične narodne sloge proti skupnemu tlačitelju. Prišel sem na zborovanje od daleč, vožnja po železnici ni bila draga in tedaj je še mlad idealizem lahko prišel do dela in do besede. In zgodilo se je, da kraj zborovanja še ni bil določen, v šole se takrat še ni smelo, torej nekam v gostilno ali na gostilniški vrt. Ker so se pa vsi narodnjaki, tr-žani med seboj preveč radi imeli, ter iedna skupina ni hotela k temu, druga zopet k drugemu gostilničarji! zbo-jovat, je stavil nekdo umesten pred-
da zborujmo sredi širokega trga.
rial alj,š.etn modrovanju smo se ven-
dvnris/c	da	zborujemo nekje na
?»l ».“• Jakrat s™ prvie videl v
nrUmi l - „tr?ko življenje z vsemi
sem nrisl?irlki ln zamerami, pozneje sem prišel do spoznanja, da leži v
tem aaivcčja ovira vsakega dela in napredka. Podoben občutek sem imel zadnjič v Vojniku pri koncertu celjskega pevskega društva v gostilni Kovačiča, ki je trški gerent. Napisal sem v ..Jugoslavijo1* kratko notico, da je »manjkalo z malo izjemo vse tr-zanstvo, posledica domačih prepirov m nezdravih razmer". Bil sern stvaren, objektiven opazovalec, ki ga je bo 1 elo, da slovenski Vojnik tako razume ceniti delo idealizma, v čegar znamenju so celjski pevci pohiteli v Voj-
nik. In tej moji stvarno izraženi sodbi dostavlja nekdo sedaj v dopisu iz Vojnika resnici na ljubo, da se čutijo vsi Slovenci eno itd. Kako se vse ponavlja in kako si je svet podoben danes in nekdaj! Resnica pa ostane le ena, ki je ta, da so to pojavi, ki ne kažejo notranjega zdravja, pa naj je to v Celju, v Veržeju ali v Vojniku, kaj drugega pa nisem hotel povedati. Zame je stvar nad osebami.
kr Ptujska gora. — Živinski in konjski sejmi za letos se bodejo vršili 2. julija in 14. avgusta, drugi odpadejo. Prihodnje leto pa bodo vsi, kakor so bili poprej.
kr Rače pri Mariboru. Na naši slovenski šoli se še vedno blišči v zlatih črkah napis: »Schule". Kaj si bo mislil zaveden tujec, ki pride v našo lično vasico, o tukajšrjem šolskem vodstvu? Nas, ki smo ravno v usodepolnih dneh nemškega nasilstva toliko trpeli, to boli in vas g. gerent nič ne ,.zebe v oči"! — In naša pošta, oh ta pošta! Dajte gospodični s pošte odstraniti še zadnji spomin na sužnje dnove — nemški uradni pečat — in mi vsi vam bomo iz vsega srca hvaležni! Več domačinov.
kr Sv. Trojica v Slov. Goricah. Pred kratkim se je pritožil v Vaš. cenj. listu nek begunec čez šolske razmere pri Sv. Antonu v Slov. Goricah. Isti greh, a v mnogo večji meri, ima na sebi tukajšnji nadučitelj. Skrajni čas je že, da se vpokoji oz. odstrani tega človeka. Priporočamo višjemu šolskemu svetu, da pregleda ob prvi priliki šolski inventar in knjige zadnjih treh let. Našlo se bo precej zanimivega oz. ničesar. Za časa vojne je bil največji agitator, samo da si je pridobil zaslužni križec, katerega hrani še danes in razkazuje z rajvečjim ponosom. V svoji rodbini a tudi z ostalim učiteljstvom se razgovarja izključno nemško in to še dandanes, vkljub večkratnemu opominu, da je to narodni greh. V šolski omari hrani frankfuitersko zastavo, mislil si je, bolje da je človek pripravljen za vse slučaje. Ob proslavi narodnega ujedinjenja dne 14. decembra 1.1. je bil prepovedal šolskim otrokom zapeti po maši pred cerkvijo ;Lepo našo domovino. V cerkvi namreč frančiškani niso dovolili. Širil je neprestano razburljive neresnične vesti, češ izgubljeni smo, Jugoslavije ne bo, je že pripojena k Nemški Avstriji itd. Ako-ravno se je opozorilo že večkrat pristojne oblasti na tega junaka, toda te niso ukrenile ničesar in radovedni smo, kako dolgo bo še podučeval mojo mladino človek, kateremu je vse drugo bolj pri srcu, samo ne reden poduk šolske mladine. Ako ne izgine v kratkem času, objavili bomo še več njegovih čednosti in tajnosti.
kr »Čitalnica* v Rogatcu priredi v petek 4. julija t. 1. na predvečer sv. Cirila in Metoda veliki kresni večer na Donački gori. Odhod iz Ro gatca ob 16. uri pop. Zbirališče pri gdstilni g. Mikuš-a pod Donačko goro, odkoder se potem ob pol 18 (pol 6. zvečer) skupno odkoraka na vrh. — Vsak naj po možnosti prinese seboj omelo, da bo lahko preprečil nabj ranje pajčevine v želodcu; prazne steklenice si bo lahko vsakdo napolnil z dobro kapljico pri g. Mikuš-u. Jugoslovani! Pohittmo vsi ta dan na prekrasen »naš Triglav" in zazgimo prvi svobodni kres, da ga bo videla oela domovina. Prid’ vrh planin, ni žave sini — Opozorimo na ta izlet posebno one, ki še niso imeli prilike občudovati krasnega razgleda raz Ro gaške gore in krasote, ki se nudi ob solnčnem vzhodu. Za židano voljo bo poskrbela med drugim spretna god-čeva roka. V nedeljo, dne 13. julija t. 1. pa priredi »Čitalnica" vrtno ve-, selico z gledališko predstavo.
kr Kako so Nemci ropali 1 Iz Pliberka javljajo: Kakor smo svojčas javili, so dne 5. maja t. 1. nemški roparji tukajšnjo hranilnico in postjil-nico popolnoma izplenili in razdejali. Blagajno so razbili ter odnesli vso gotovino, pečate, tiskovine, podobe, pisalne potrebščine, table itd. Kre kovo podobo so razbili na drobne kosce. Približno cenjena škoda znaša 4355 krou. (Ldu.)
kr Živila za Celovec. Celovec,
27.	junija. Vojaška uprava kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev je z ozirom na veliko pomanjkanje živil po lastnem nagibu in na prošnjo občinske uprave ter nekateri uglednih meščanov izposlovala za mesto Celovec in okolico 30 pitanih volov, en vagon masti, en vagon slanine, en vrgon prekajenega mesa in salam, 184 živih svinj, 102 495 kilogramov krušne moke ter 19.810 kilogramov krompirja. Druga živila so na potu. Radi znižanja cen, ki so po večini že nižje kakor prejšnje, se vrše, pogajanja, ki bodo kmalu končana. (Ldu)
Celjska porota.
V boju za socijalni obstanek.
Celje, 26.junija 1919.
V sredo 25. t. m. se je razpravljalo pred tukajšno poroto zoper Franc Kum-pergerja, ki je vrgel svojega 4 letnega nezakonskega sina v Savo, da je utonil.
Franc Kumperger, 27 let star, rudar v Trbovljah, je štiri leta po možnosti redno plačeval Angeli Jaklič alimente nezakonskega sinčka. Nekega dne pa prinese Angela Jaklič sinčka, vsega garjevega in razcapanega Kumpergerju v skupno rudarsko stanovanje. Kumperger je obdržal sinčka pri sebi, a njegovi sotovariši so se pričeli zgražati nad nesnago, ki jo je uprizarjal njegov sin. Radi tega odide k ljudem ter jih prosi, naj mu vzamejo otroka v rejo, on jim bo plačal, a brezuspešno. Nekega dne decembra 1918 odide na vse zgodaj iz Trbovelj v Zidani most in od tukaj proti Sevnici z namenom, da naprosi dobre ljudi za sprejem otroka. Tako tavaje po cesti ob Savi srečava ljudi ter jih prosi, da mu vzemo otroka, toda zaman. Prišel je že zgodaj zjutraj, obupan, tik k Savi. Tu gleda v valove. Porodi se mu misel, da bi s sinčkom vred skočil v Savo, ki je na istem mestu posebno deroča. Pogleda spečega sinčka na svojih rokah, milo se mu stori, pogleda proč in spusti sinčka v deroče valove. Nesrečna žrtev je izginila brez krika v Savi. Nihče ni videl zločina. Truplo je bilo v vodi samo par ur. Ker ni bilo nobenih znakov na telesu, ki bi značili, da se je rabila sila, so mislili ljudje, da se zgodila nesreča in vse je zaspalo,
Junija letošnjega leta je Angela Jaklič tožila Kumpergerja, da ji mora povrniti za otroško postelj nastale stroške in še alimente za nekaj mesecev. Kumperger, s pekočo vestjo, je to napačno razumel in je pred sodnijo na Laškem priznal svoj zločin, da bi namreč dokazal sodniku, da je otrok že dolgo mrtev in Angela Jaklič neupravičena zahtevati za te mesece plačo za otroka. Ona je pa zahtevala Še stari dolg, ne pa, kakor je Kumperger mislil, za mesece, ko je bil otrok že mrtev.
Porotniki so potrdili vprašanje umora in sodni dvor je izrekel obsodbo: Franc Kumperger je obsojen na smrt na ve-šalih zaradi umora, svojega sina, s tem da ga je spustil v deroče valove ter dobro vedel, da mora utoniti speči otrok, torej imel je namen spraviti iz sveta.
Protirevolucija na Ogrskem.
Budimpešta, 26. junija. (ČTU) Vladajoči svet je v današnji seji sklenil, da proti smrtnim obsodbam, ki se izreko proti protirevolucijonajjem, ni priziva in da se imajo nemudoma izvršiti. Sodrugi, ki so padli pri zadušenju protipuča, se smatrajo kot padle žrtve za sovjetsko republiko in se ima za njihov pokop poskrbeti. (Ldu)
Budimpešta, 27. junija. (ČTU) »Voerocs Ojsag* poroča o protirevoluciji po deželi. Protirevolucija je najprej v torek v Kalozci, kjer so bivši Častniki, hujskajoči proti judom, sestavili iz okoliškega prebivalstva oddelek bele garde in razorožili šibko posadko rdeče garde, ki se je nahajala v Kaloczi. Aretirali so delavski svet in ustrelili predsednika strankine organizacij« v Kaloczi Gzupa. Od tu se širi protirevolucija po drugih pokrajinskih mestih, kjer so se začeli boji med belo in rdeče gardo. Zlasti ljut je bil boj med bele in rdečo gardo v Dunapataju, kjer ■«
je po srditem, peturnem boju rdeči gardi posrečilo poraziti belo gardo, ki je pustila na bojišču 300 mrtvih. Vodje bele garde so pobegnili večjidel čez demarkacijsko črto k Srbom, ki so jih
razorožili in odvedli v Belgrad. (Ldu)
   ' - -    - --    ■-  -
Nove draginjske doklade uradništvu in učiteljstvu.
Belgrad, 28. junija. (Izv. por.) Vprašanje uradniških doklad je rešeno.
, Ministrski svet je imel včeraj sejo, na kateri je bil sprejet predlog, da se dovcle nove draginjske doklade uradništvu tako, da se preurede vse dosedanje draginjske doklade v enotno, povišano draginisko doklado Ureditev pbdfdbnosti je bila prepuščena ministru financ dr. Ninčiču in dr. Kramerju, ki sta se na popol-1 danski konferenci sporazumela v tej smeri, da dobi uradnlštvo in uči-leljstvo nove draginjske doklade že sl.j ciljem t. 1.
Draginjske doklade so v splošnem načelu določene trico-le: XI. fcinovni razred za samce 450 K (preje 202 K), &a oženjene 540 K, za ženo in; vsa-atkfga nepreskrbljenega otroka po 90 K. Pn vseh ostalih činovnih razredih se dragipjska doklada poviša za 50 K, doklade za ženo in nepreskrbljene otroke ostanejo nespremenjene kot v im- sazcedu. iloSfag	roiba
Za državne sluge in ostale na-stavljence znaša dragin ska doklada -jpnjce itd. od 400 do 500 kron v vseh ■,iJreb razredih. Za njih žene in vsako sidptfioM &v a« ahibo 8191 sidumo \h:-ii!j Za upokojence, rdovo in sirote brez lazliKe, ah so uradniki ali ne, Znaša draginjska doklada 300 K in 60 K za ženo in vsakega nepreskrbljenega otroka, < • ms; :
-ud<> .Jfetj ! učiteljstvo so doklade iste, dalje tudi za duhovnike, ki nimajo . dovolj velike kongtue. m -	’
iftll ■
um Um   	,___v
v dn Svečanost na jugoslovanskem konzulatu v Pragi. Praga,
28.	junija, Danes ob dvanajstih je poslanik Ivah Hribar svečano Izročil jugoslovanskemu konzulu Roko Bi a danotfiču red sv. Save 111. reda in diplomo, s katero je Badanov č imenovan dosmrtnim častnim konzulom. Roko Bradanovič je bil agilen zastopnik jugoslovanskih interesov v Pragi in je zlasti mnogo deloval za Časa lanskega prevrata.
dn Ameriški Jugoslovani — nam. Cez pet dni dospe parnik iz Anjerike, ki prinaša darila ameriških Jugoslovanov svojim rojakom v Jugoslaviji, Del daril je namenjen sorodnikom naših izseljencev, ki dobe večje puiožjitje raznega blaga, obutve ih obleko. Poleg tega obstoja večje skupno darilp, ki se razdeli potrebnim IjMemv Jugoslaviji. V ta namen so zflVill ameriški Jugoslovani večjo vsoto s prostovoljnimi prispevki. Darila so: Šfy?nke, čeylji (moški in ženski), blago za ženske obleke, platno za perilo, blago za ženska krila, usnje za podplate K dr. S parnikom pridejo zastopniki „Yougolav Relief1' gg. Josip Sitar (Slovenec iz Toplic na Dolenj-8kein), Peter Mladinec (Hrvat iz Pu-čišča v Dalmaciji) in Vladimir Pre-dpVič (Slovenec iz Logatca). Razdelitev daril bosta vodila v Sloveniji gg. Sitar1 in PredoviČ, v Dalmaciji in na Hrvatskem ter v ostalih pokrajinah
lltuMBl 9VltA ' n <5 Jpv Kš f /4> « n Dm ,4 n n /J M t I/
Jugoslavije pa g. Mladinec. Predsednik „Yougoulav Relief Chikago" je Slo-M	umHk	ln Jorpie^
sbt1 ha _všetičiiišču sv. Bonifacija v
Minesotti. — Čas in liMn razdelitve se1 objavti ‘prhvo čashd.'*9
leznice, je v svoji včerajšnji seji pod predsedstvom predsednika Weeberja po predlogu ravnatelja generalne direkcije 'dr.' Falla1 sklenil- dit se'v Ljub ljatti ustahovi obratho ^avha^li^v^ južne žeRžhRJd ^''IhgHšla^fSmduV -sfi^lOji# etfrigratiti ki so zaprosili za potno dovoljenje v zasedenb ozemlje, na še takdj žgiaV. si jo pri Italijanski tntsijl v ZvezdarSkl
ulici št. 1 ali pri posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani.
dn Italijanske lire in srebrne krone. „Kdrntner Tagblatt" poroča iz Beljaka: Italijansko poveijnišlvo je u-stanovilo dve prodajalnici, ki sprejemata, v plačilo le italijanske lire in pa avstro-ogrske srebrne krone, ki imajo euako vrednnost z lirami. Zanimivo je opazovati, kako prihajajo zopet na dan srebrne krone ter tudi zlati novci, ki so počivali vso vojno v varnih skrivališčih. (LDU)
dn Hindenburg povsem odstopil. Maršal von H ndenburg je odložil vrhovno poveljništvo nad nemško armado, kakorhtro je postalo gotovo, da bo Nemčija podpisala mirovno pogodbo. , Deutsche Allgemeine Zeitung" mu povodom izstopa iz vojaške službe posveča daljši članek, kjer povečuje njegove vojaške vrline in njegove zasluge za nemški narod. (LDU)
dn Službe, iščejo: Absolvent slov. trgovskega tečaja, zmožen slov , nemške in ital korespondence, slovenske stenograf je in strojepisja. — Begunec iz Trsta, absolvent 5 gima, razr, in absolventlnja trg. tečaja, zmožna nemške stenografije in strojepisja ter korespondence v slov., nem. in ital. jeziku, iščejo primerne službe. Naslov se izve prf posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani.
dn „Balkan“ Ust za nabiralce znamk. Ravnokar je Izšel 6. zvezek „Balkaha'‘ prvega jugoslovanskega filatelističnega časopisa in glasila .Jugoslovanskega filat, Sa.eza", zelo bogato ilustriran ter velezanimive vsebine Vsakdo, ki se z nabiranjem znamk peča naj si naroči „B tlkan". Naročnina do konca 1919 je samo 7 50 K s pošto ali pa naj zahtevajedno šte vilko od uprave ..Balkaha1' v Zagrebu 1, pošbii predal št. 85.
Ljubljanske vesti.
I Proslava Vidovega dne. Včeraj je bela Ljubljana mirno in svečano! proslavila Vidov5 dan. Vse mesto je bito v zastavah in gospodi-čine in gospodje so pridno ponujali po ulicah cvetke ter nabirali darove za plemenit namen. Zvečer je bila v dramskem gledišču posebna proslava Vidovega dne. Slavnosten govor je imel g. župnik Finžgar. V vzneše n h v srce segajočih besedah je ob razložil pomen Vidovega dne za Srbe in za Slovence.^ Po govoru ploskanje ni hotelo nehati, dokaz kako globoko so segle poslušalcem govornikove besede. Potem so uprizorili Ks. Meško v o sliko iz življenja koroških Slovencev:	„Na	smrt obsojeni."
Po vseh dejanjih je občinstvo živahno ploskalo, posebno pa po drugem dejanju. Ko so zadoneli klici: „Živijd Meško T! so tako burno ploskali, kakor v gledišču še ni bilo v vsej sezijl. Pisatelj Ksaver Meško, ki je sedel v intendantski loži, se je s priklonom nemo zahvaljeval za ovacije. Natančneje poročilo o tem krasnem večeru ^ippjjitngnul&ajb moioq se rubrolbo 1 Hinko Nučič se poslavlja od nag in odide v Zagreb. Kaj nam je bil Nučič kot režišer in igralec, bomo spoznali šele drugo sezono, ko ga ne bomo imeli več med nami. Sedanje gledišče ga ni znalopridržati, zato gre. Zal nam je za njim, ne radi njega, ampak radi slovenske drame. Poslovi se od nas v Ljudskem domu, v torek, dne 1. julija ob 18. uri. Za slovo bo, igral Heyerinannovo igro ,,Kittchenbrunn‘ (Amnestija) i.i izbor deklamacij naših najboljših pesnikov: Aškerca, Stritarja, Medveda, Sardenka, Prešerna, Zupančiča. Vsi, ki v Ljubljani Nučiča kot umetnika in režišerja spoštujemo in ce rimo, bomo napolnili g ediško dvorano Ljudskega doma, da tako pokažemo Nučiču našo hvaležnost. Vstppnice se dobe v predprodaji v knjigarni L Schvventnerja in v torek ob 7. uri pri blagajni v Ljudskem do-imu, JČer fco poleg Nučiča nastopila »udi ga. Borštnik Zvonarjeva ter gg. Železnik in Drenovec, bo večer nudil
L ar A Hipopredstave na prostem.
Jz ^hnesljivega vira smo zvedeli, da namerava »Prvo slovensko društvo kmonasfavljencev v Ljubljani" prire-
j d,ti d/e kino predstavi na prostem, v jako velikem obsegu, katerih ves dohodek odstopi društvu invalidov. Baje je društvo s predpripravami že pričelo ter tozadevno prošnjo za dovoljenje na deželno vlado vposlalo. To dobrodelno akcijo že vnaprej pozdravljamo, ker je pričakovati lepo sv^to za naše invalide. Pripravljalni odbor ima zasigurane prvovrstne obsežne programe s slovenskimi napisi potom filma, godbo, umetni ogenj itd, Prire-d tveni prostor za več tisoč sedežev. Projektirala se bode 60—70 m razdalja, na eno največj’h projekejskih sten. Projekcijske aparate bodo stregli trije prvovrstni operaterji. Aparati bodo montirani na tovornem avtomobilu. Glede stolov, klop! itd. bode bržkone primorano obrniti se s prošnjo na ljubljansko občinstvo, katera z ozirom na dobrodelno prireditev gotovo ne bede brezuspešna. Pričakovati je ne samo vladnega dovoljenja, marveč tudi nje podpore.
1 ».Glasbena Matica" je po vzgledu velikih glasbenih Šol kot vsako leto tudi letos priredila javne produkcije svojih gojencev in je po kazala lepe, deloma odlične uspehe delovanja svojega požrtvovalnega učiteljstva. Prve tri produkcije so imele pičlo število poslušalcev, smočnja najlepša je pa bila po izvajanju in udeležbi podobna pravemu koncertu. Več prihodnjič.	Z	P.
1 Srbski koncert v Ljubljani. V četrtek, 3 julija zvečer ob osrai uri se bo vršil v Unionski dvorani znamenit koncert. Bo to pri nas prvi koncert srbskih umetnikov, odkar živimo v svobodni ujedinjeni Jugosfa viji. Brata Milan in Dušan Jova novič, mlada — a velika, genialna umetnika potujeta iz Parza preko Ljubljane v 8' ojo drmovino in priredita pod okriljem Glasbene Matce koncert, na katerega Slovence posebno opozarjamo. Predprodaja vstopnic se bo vršila v trafiki v Prešernovi ulici.
I Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani opozarja vse svoje člane, da se izrednega občnega mn^v^fieefi^o,9} dne
29.	f. m. v dvorani Mestnega doma zanesljivo udeleže. Za vsakega posameznika so važni razgovori o poslovniku in osobito o pravilniku glede podpor. Pridite polnošteviln- 1
1 Pevski zbor In godba ZJŽ. priredita danes ob 16. uri pri gosp. Novaku (restavracija pri Sokliču) v Trnovem vrtno veselico z bogatim vsporedom. Danes vsi v Trnovo I
Zadnje vesti.
Vidov dan v Zagrebu.
Zagreb, 28, junija. (Izv. por.) Na svečan način se je danes proslavil prvi, jugoslovanski Vidov dan. — Vso ulice so bile v narodnih in državnih zastavah. V stolnici je imel svečano mašo nadškof dr. Ante Bauer, kateri so prisostvovali ban dr. Paleček z uradništvom in general Matič"* oficirskim zborom. Iz stolnice »o odšli vJpravoslavno cerkev k službi božjt. Nato je bil na Jelačičevem trgu slavnosten parastos, kateremu je prisostvovala l četa srbskega pešpolka, sokolska konjenica in številna pevska društva. Od tu je šla povorka na Wilsonov trg. Tu je ime! ban dr. Pa-leček zelo ognjevit govor, v katerem je povdarjal pomen in značaj Vidovega dne. „Sedaj je Kosovo maščevano! In naša naloga je, da se osve tirno tudi za naše brate, ki ječe pod tujim jarmom!"
Za bolehnega generala Božo Jankoviča je govoril general Mutč, ki je naglašal naše osvobojenje. Publicist Milan Marjanovič je omenjal, da pozna praznik Vidovega dne ves kulturni svet in da ga svečano praznjejo ti#$is&>$roerikn mb Bg9rlav3q
Ministrska deputaclja na potu v
j jsb »oailori ojUaJHaVfiiiVfifeoguu v ma,
Ljubljana, 29. junija. Včeraj pb 2 35 pop. je prispet Ljubljano minister dr. A. Kramer. Danes ob 2. uri ponoči se je odpeljal z oriehL ekspresom v Pariz. Z istim vlakom dospeli so iz Belgrada ministrski predsednik Stojan P r o t i č, -1 ministra
T r i f k o v i č in dr. Pavie Marinkovič ter šef dvorne pisarne Balug-džič. Ministri potujejo v Pariz, da se udeleže razprav glede predvojnega in vojnega posojila bivše Avstrije, kakor tudi glede vojne odškodnine. — Ministri ostanejo nad deset dni v Parizu.
Francoske vojne izgube.
Statistika izgub, ki jih je p: etrpela francoska armada v svetovni vojni, je domalega dovršena. Ker je časopisje ponovno razpravljalo o tem predmetu ter priobčevalo več ali manj pogreŠ-ljive podatke, je umestno, objaviti izgube v natančnih številkah. Število mrtvih in pogrešanih znaša 1 295.000 mož in častnikov ter razen tega še 67 000 vojakov iz kolonij. Ranjenih je bilo 2,660.000, pri čemer iahko ranjeni niso všteti. Skupna vsota izgub je torej 3 800 000 mož, ki pa ne obsega izgub pri kolonijainih četah. V razmerju s številom čistokrvnega francoskega prebivalstva (39 milijonov), pomeni ta vsota 9 74% izgube. Koliko je trpel francoski narod v vojni, se predoči najbolje, ako se primerja s temi, v odstotkih izraženimi izgubami odstotek izgub pri drugih zavezniških armadah. Armada britanskega imperija je imela od 61 milijonov belopoltnega prebivalstva 803 320 mrtvih in pogrešanih in 1,649 946 ranjenih, skupno torej^ 2,453.266, oziroma z vštetimi be-lokožcl, ki so bil! pridel eni raznim kolonljalnim četam, 2,782.779 mož izgub, kjer drugopohniki zopet niso všteti. Odstotno razmerje z6t milijoni belopoltnega prebivalstva znaša 4.56% Armada Zedinjenih držav je izgubila V3ega skupaj 265 988 mrtvih, pogrešanih in ranjenih. (Ldu)__________
Izdajatelj in odgovorni uredhilt:
Anton Pesek.	.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ltublian .
Poslano.*
Z ozirom na dopis v Jugoslaviji z dne 28 trm 155 pod naslovom „Nesramna verižnika" si dovoljujem podpisant	i	oselio	sledeče
Članek me napada, da sem verižno t/goval. Temu nasproti navajam, da sem lastnik protokaiirane tvrdke Milan Hočevar, tigovina z milom na debelo, katero sem šele pred šestimi meseci opustil. Predmetno milo, radi katerega me napada, da sem kupil v teži 6200 kg po ceni 17 K 50 v in izplačal prodajalcu 1800 500 K. Od te partije razprodal sern ca 2400 kg v trgovini na sv. Petra cesti 28, ostar nek pa trgovcu Josipu Šlibarju sicer 3422 kg po 18 K, za kate o pl' je Šhbar izplačal 62.596 K. O. je potem prodal to milo g. Urbančiču.
Še predno je pa Uibanfm milo Kupil od g. Šlibarja po 18 K, je isto nulo zepet meni ponudit po ceni 21 K in na podlagi^ tf pbnudbe skie 11 z e. Štlbarjeiri definitivno pogodbo. Ko sem pa uvidel, da je bilo to milo že moja prvotna last in je hotel Urbančič zaslužiti pri kg cele 3 K, sem kupčijo odklonil.
Iz gornjega pač sledi, da sem popolnoma pravilno trgoval in da sem najmanje zakrivil pregrešek ve- J riženja. Da je Urbančič pri milu toliko izgubil, nisem kriv jaz, temveč čas, ki ga je prehitel pri preobratu, kajti od takrat so cene milu silno padle. Da je bilo milo tajčo malo procentno, je pač kriva avstrijska vlada, ki je izdala naredbo in zakon, da ne sme priti v promet nobeno milo, ki bi vsebovalo čez 1 % maščobe,
To afero je zakrivil agent Ur-r bančič, kateremu je njegova agentura toliko nesla, da si vzdržuje ob splošnem, pomanjkanju stanovanj poleg svojega obsežnega stanovanja pod Rožnikom krasno stanovanje na Bleivveisovi cesti, katero upoiablja le za take in enake kupčije. Če bi se kupčija Urbančiču bila posrečila in bi b 1 meni svoje prvotno milo nazaj prodal, bi) zaslužil, ne da bi bil založil le kakšen denar v pol uri 10 000 K.
Slavno občinstvo naj samo razsoja, kdo je navijalec cen i iverižnik.
,_____
• Uredništvo ne prevzame za »Poslana? f nobene odgovornosti.
Jy(ali oglasi
stanejo prvih 10 besed 4 H, vsafa nadaljna beseda 30 vin, - dopisovanje in ženitne Ponudbe pavšala beseda 13(.
•v ■
P
Kolo In harmoniko prodam. G^eva ulica 4/1.	880
Poior »mater - fotografi t
filmi> PaP;ri'- kemi'
‘je sveže, došle Po po-ce,JU razpoiilja drogerija >>oanitas“ v Celju. 889
,, Bluza, za državnega urad-črna, fina, bolj velika »« proda pri Franu Nedog v lu> nasproti Minoritov.
866
Pšenični škrob kilogram ?? „ K P° post* 10 kg v ■»vojih ra pošilja Josip Junc, novo mesto. Pri večjem od-Je<nu znaten popust. 892
^ K u i se.
Tinske sode 60—600 1 vsebine kupim. - Pouudbe na upravnlštvo pod .Vinski sodi*.
Kupujem smrekov les, jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se nai naznanijo na V. SCAGNETI, parna žaga za drž. kolodvorom v Ljubljani.	419
Tonren nuto 36 do 60 P.
, • sa oznakom cijene Huba tSohrunga Matke, tipa po ™°Eučn<5sti električno m rasistom kupujem. Ponude na •L|berUs“ Vilsonov trg 1. ^kgreb.	876
Siuž be ^
Tesarje kakor tudi ved
Učencev se sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. ANTON STEINER, mestni tesarski mojster, Ljubijana, Jeranova ulica št. 13.	747
Kot učenec v trgovino želi vstopiti rokodelski po- | močnik s večletno prakso, j Gre najraje v kako mesto na Koroško ali Štajersko C nj. ponudbe na upravništvo Jugoslavije, podružnica v Novem mestu.	891
llesna ženitna ponudba. Sotudnik .Jugoslavije" se želi poročiti Priselil bi se rad na deželo v narodno, izobraženo hišo. Po starosti je srednllt let, po dohodkih zasigurani bodočnosti (uradnik) Pisma na upravništvo pod „Sotrudnik“.
Ženitna ponudba 1 Iščem družico v starosti 30 do 40 let, ki bi bila pripravljena z dobro situiranim čevljarskim mojstrom, vdovcem z jednim otrokom stopiti v zakon Ponudbe s sliko pod .Resno" na upravo lista.
Začetek ob 17. uri.
V nedeljo vsi na
veliki koncert
k .Zlatorogu' Gosposka ulica 3. Vstopnina prosta.
K. Linhart, urar
Marija Terezija c. 7.
Velka zaloga zlatih, srebrnih in nlklastlh ur kakor Omega, Schaffhausen, stenske ure
z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrše 990
Tvornlška zaloga
gramofonov in godbenih avtomatov
Oasberger, soffttS s
izvršuje vsa tozadevna popravila strokovno in ceno. Ugodna zamenjava obrabljenih plošč.
Gramotoiii z vmetom denarja za oostilničarje.
Naznanilo.
Podpisana uljudno nnznanjata slavnemu občinstvu, da sta združila svoje obrti in s tem razširila skupno delavnico tako, da imata vedno v zalogi veliko izber visokih in krušnih peči, štedilnikov in lončevine. Otvorila sta tudi trgovino s porcelanom, kamenino in lončevino v Novem mestu na glavnem trgu št. 94, kjer bodeta tudi vsa naročila za pečarsko obrt sprejemala.
Potrudila se bodeta po možnosti zadovoljiti p. n. cenjene odjemalce s solidno ceuo in trpežnim delom.
Z odličnim spoštovanjem
KLEMENČIČ & APPE, tvornlca pečarsklh in lončenskih izdelkov
v Novemmestu.
Naznanilo.
Naznanjam, da sem otvorll v Kranju____
ING. Dr. MIROSLAV KASAL
oblastveno poverjeni stavbeni iniener.
Specijelno stavbeno podjetje za betonske, žeiezobe-tonske in vodne zgradbe v Ljubljani, Hilšerjevo ulica št. 7.
Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železo-betonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske re-zervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije.	933
Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbeno inženerske stroke.
Tehniška mnenja — Zastopstvo strank v tehniških zadevah.
SeZ5n» maj—september.
Zdravniško vodstvo dr. Lavrič.
Fino francosko
pnaumatiko
plašče in cevi
priporoča
IGN. VOK
Specialna trgovina šivalnih
Ljubljana*" Sodna*ul. 7. j	jjj f0tOmailllfaktUTO
in se slavnemu obč nstvu priporočam za nakup vseh v mojo stroko spadajočih predmetov.
Bogomir Šinkovec
med. drogist, Kranj.
Dijetični sanatorij
Rogaška Slatina
za vse kronične bolezni želodca in črevesa, jeter in ledvic, za vse bolezni preosnove (sladkosečnost ala cukrovka, debelost), za putiko (arthritis urica, uratična dijateza).
Okrepčevalne kure za bledične in slabokrvne rekonvalescente po pljučnih, in srčnih boleznih in za bolne na živčevju.
Dijetetično zdravljenje po metodah prof. dr. Noor-dena, fizikalična terapija po načinu in običajih svetovnega zdravilišča Wiesbadena.
Mestni magistrat Maribor.
medicinalno drogerijo, parfu- Razpis mesta inženirja.
Kupi se dobro ohranjena
decimalna
Vajenca za fino mehaniko sprejme tvrdka Franc Bar, trgovina s pisalnimi stroji in mehanična delavnica v Ljubljani, Frančevo nabr. 6. 877
Bivši trgovec želi mesta potnika. Stroka se ne izbira. Naslov pove upravništvo. 888
Blagajničarko sprejmem v trgovino mešanega blaga Pri Luki Senica, trgovec v |ušarjih pri Sevnici ob Savi.
Izučene prodajalke imajo Prednost	881
jte8luS“» mlajši, močan po-p n* zanesljiv se sprejme.
razum0?4 imai° oni’ kl 8e _■ mejo v kletarstvu. Na-
slov
v upravi
Na-
874
Izurjen strojnik in kurjač ~el1 stalne služoe. Nast p rakoj ali pozneje. — Naslov Pove uprava __________ 868
Potnika iščem proti uo-eve“tuelno tudi plači. Naslov v upravi. 894
Razno;
Prostovoljna dražba po-
hištvu in raznih stvari se vrši v pondeljek ob 14 uri. Jugoslovanska bolnica, VI. oddelek, 2 stopn, I. nadst. 890
iščem mesečno sobo v bližini ibitne šole. Ponudbe ®^d ..Akademik" na upravo.
beklico, 5 mesecev staro
dam za svojo. Natančneje p Podružnici Jugoslavije" v 835
Mesečno sobo, če mogoče tai?r°8t,m vhodom, iščem za koj Ponudbe pod „Soba“ n* upravo.	882
Kupi se
dobro ohranjen
Pisalni stroj
Ponudbe na Poštni predal 74.
= vaga =
za 100 do 150 kg
Ponudbe z navedbo cene je poslati takoj na upravo lista pod „Vaga“.
Nudim
pravo terpentinovo kre- j mo ter kremo iz voska j (40%), čistilo za pod, j sodo v paketih in od- ! prto, hi k s, fino toaletno milo od 2 K, pisemski papir, razglednice, notese, čaj orgolee, nočne lučke zavijalni papir i dr. po najnizjih cenah.
Oroslav Čertalič
Ljubljana, Resljeva cesta 20. !
Komisija
..BALKAN"
v Ljubljani
ima naprodaj partijo
hrastovih sodov
po 40 vinarjev liter.
TniMa poiSiiT
v Ljubljani,
Miklošičeva cesta št. 6 (v lastnem domu) obrestuje hranilne vloge po
O 01
O |o.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojiln'ca in je imela koncem marca 11)111 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotlsoč kron rezervnih zakladov. 659 Posojila se dovoljujejo po 4 do 5%. Ljudska posojilnica stoji pod neposred. drž. nadzorstvom.
Xavarna Slon
v Ptuju se priporoča slavnemu občinstvu.
Vsak dan sladoled, sveže pivo, prvovrstno vino i. t. d.
Stefan Horvatič
mizar v Ptuju
uludno priporoča svojo mzarsko delavnico cenj. občinstvu iz mesta in okoiice. Izvrši jem oela po naročilu ( aznov stno pohištv. ) po najnižjih cenah.
Mesto Maribor vzame enega, event. več inženirjev v službo.
Pogoji za sprejem so:
a. jugoslovansko državljanstvo
b. zadovoljivo zdravstveno stanje
c. popolna znanost slovenskega jezika
d. absolviranje inženirske stroke na kaki visoki tehnični šoli z obemi državnimi izpiti
e. starost ne čez 40 let
f. primerna praksa.
Plača in pokojnina kakor pri državnih uradnikih. Prosilci, ki niso bili do sedaj nastavljeni v kaki javni službi, se sprejmejo definitivno še le po enoletnem zadovoljivem službovanju.
V drugi javni službi izvršena leta se računajo po dogovoru.
Plača oziroma uvrstenje v gotovini činovni razred je odvisna od dosedanje prakse prosilca.
Dobro kvalificirane moči lahko računajo z hitrim napreddovnjem.
Določene ponudbe je predložiti najpozneje do 10. julija 1919 mestnemu magistratu v Mariboru, ki daje tudi vsa eventuelno zaželjena bližnja pojasnila.
Maribor, dne 24. junija 1919.
dr. Pfeifer s. r.
Novo došlo:
Slovenski „?avorit"
Albumi po K 3-20. s poštnino K 3 50 po povzetju K 4’—. Za preprodajalce popust. Dobivajo se vsi kroji in albumi pri tvrdki
Glavno zastopstvol	ML H. £111 tli
za Jugoslavijo.	Ljubljana, Marijin trg št. 3.
Slivovko, rum,
brinjevec, fino jedilno olje, vžigalice, sveče stearinske v zavitkih, poper itd. nudiva od tukajšnjega najinega skladišča.
Samo na debelo. -»■
Gregorc & Verlič, Ljubljana,
Cesta na Rudolfovo železnico 7.
Celjskemu občinstvu
uradom in
da sem otvoril
pisarnam naznanjam,
trgovino s papirjem in pisarniškimi potrebščinami.
Zadovolj 1 bodem odjemalce z soldno postrežbo z veliko zal go blaga in z nizkimi cenami.
Za obilen nakup fie priporoča
JANKO BOVHA, Celje, Kralja Petra cesta.
Kupim vsako množino starih slovenskih knjig.
Dražba lesa.
Ponudbe za les, katera dražba se je dne 4. t. m. pod štev. 861 razpisala do 20. junija se niso vsled preni kih cen sprejele zato se dražba 300 m mehkega in 300 m trdega lesa ponovno razpisuje. Ponudbe treba je vložiti do 4. julija t. 1. pri občinskemu uradu v Tržiču. Po tem dnevu se nobena ponudba ne bo več sprejefa.
Trško županstvo Tržič,
dne 25. junija 1919.
Direktna trgovačka veza sa inostranstvom.
Zadružna banka d. d. na Rijeci.
(Trgovačkl, pomorski i otpremnl odio).
Osnovana od Saveza i Zadruga. Dobavlja putem svojih pariških', londonskih i new-yorških korespoa-dentnih trgovačkih velekuea uz najpovoluije uvjete:
Kolonijalnu robu I živežne namirutce, sve siroviue, industrija 1 na ulja, boje, lak, kemične produkte,
kaučuk i gumi robu za industriju i obrt, Artlcles de Pariš,	\
©ligi. i francosko tekstilnu robu, nouve-autes, Strojeve i razne industrijalne potrepštiue, modru galicu, suinpora itd.
Oni naši klienti, koji bi htjeli što brže i u večina količinama robu dobaviti, upozoravaju se, da se obzirom na današnje prilike sami pobriuu za tudju valuta 'osobito francusku ili englesku.
Osim komisije obavlja banka transporte i pa-trebita osiguravanja.
RazkrinkaniJIabsbiiržani.
Moja preteklost.
Spisala grofica LAR1SCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama.
(16. nadaljevanje.)
Kralj se je nasm ehnil vili, ki ga je poljubila s svojimi mrzlimi ljubkimi ustnicami, ki so odsekale čistost življenja daleč od človeških bivališč; nato mu je položila roko na čelo ter mu velela mislili na gozdove in divje žival', ki jih je ljubit in kojih življenje mu je bilo sveto.
Večerja se je pričela in trinajst strežajev je streglo gostom, kojih razgovor je bil ir.nogoličen in sijajen, kakor pač pristoja družbi duševnih velikanov vseh dob. Gorska vila pa je sedela poleg kralja ter mu pripovedovala o svojem daljnem domu, kjer so brze reke hitele preko smaragdno zelenega vodnega rastlinja; pripovedovala mu je o skiivnosti ki jo ob žalostnih zimskih dneh veter pripoveduje hojam, in kako gozdne vile, zaprte v njihovem osrčju, poleti pretakajo smuljaste solze. Dala mu je povohati vonj s cvetlicami prepreženega mahu, ki ga je nosila, in očarani kralj se je malo zmtnil za Marijo Ar.toaneto, ki je pripovedovala vsakdanje stvari o Tr anonu in vodometih v Versaillesu.
Konečno je Ludovik napil gosirm; ko pa je kazalec velike pozlačene ure poka/al eno uro, je razbil S'ojo čašo, da ne bi mogel ž njo nikdar napivati manj plemenitim gostom. Zatem so pogoščeni duhovi hitro in molče izginili, za njimi pa kralj.
Ludovik je bi! trdno prepričan, da so se te večerje v resnici udeležili ti odlični mrtveci, in njegovi služabniki so mu še povečali iluzijo s tem, da so pojedli vsako jed, kakor hiiro so jo odnesli; tako je bil kralj, ko je stopal skozi pripravljalno sobo in je \idel, da je bilo v resnici vse pnvžito, še bolj prepričan o resničnosti svoje blodnje.
Grad Henechchiemsee je ostal nedozidan, ker ni bilo dovolj denarja za izvršitev velikanskih kraljevih načrtov; a celo v nedovršenem stanju je kaj prijazen kraj
V Neuschvvanensteinu kralj rii dovoljeval, da bi mu služabniki stregli, in kedar je pritisnil na neko pero, se mu je okrogla miza pogreznila v odprtino v tleh; nato so položdi nanjo drugo jed in miza -Še je zopet dvignila v jedilnico Blizu kralja je stalo vse polno šampanjca v posodah z ledom, in kadar se miza ni dovolj hitro povrnila navzgor, je vrgel j kralj nekaj steklenic skozi luknjo, da opozori s tem 1 služabnike, da ga ni bilo volja čakati.
Včasih je kralj (brez dvoma na domišljeni ukaz j gorske vile) sredi noči zbudil s/oje služabniitvo, ! da so šli ž njim na enega njegovih lovskih gradičev, j in kmetje, ki so ponoči slišali hrušč, ki ga je delalo njegovo spremstvo, so se tresli od slrahu in se križali, ker so mislili, da je divji lovec s svojimi pošastnimi psi ra lovu.
Elizabeta je pisala svojemu bratrancu vedno v verzih, in v tern dopisovanju je bila ona vedno ..Morski galeb", kralj pa ..Planinski orel". Elizabeta je jako rada imela kralja, čegar romantičnost je izzvala Jcako soglašujočo struno v čudni njeni duši, ter ni 'nikdar odpustila pokojnemu regentu, njegovega deleža pri konečni žaloigri, ki je naredila konec Ludovikovimu življenju.
Ludovik je imel v Monakovem čaroben zimski vrt, ki je bil zgrajen na strehi rezidence. V njem se je nahajalo tudi umetno jezero s slikanim panoramskim ozadjem, predstavljajočim Himalajsko gorovje; in k3dar je kralj sedel v tem vrtu, je „domač, lasten" mesec razlival svojo plinasto svetlobo po sneženih vihunc h.
Spalnica kraljice Marije je ležala ravno pod zimskim vrtom, in neko noč se je kraljica, ki je morala vsled močnega prehlada biti v postelji, silno prestrašila, ko je našla, da je jezero puščalo in je skozi strop počasi, a venomer kapljalo na njeno posteljo.
Nesrečna gospa ni vedela, kaj bi storila, ker so ji zdravniško strogo naročili, da mora bivati v enakomerni toplini; vendar je v hitric! poklicala služabnike, ki so prinesli velik dežnik, ki ji je dajal streho celi dve uri, dokler niso poptavili jezera. Nepotrebno je nemara omeniti, da se je kraljica zjutraj preselila v druge sebe in da si je izbrala tak del gradu, ki je bil izven nevarnosti.
Kralj je večkrat zapovedal igralcem iz gledišča, da so igrali v zimskem vrtu, in dobro se spominjam usode, ki je doletela Josipino Schefzky, veliko, vitko žensko, koje edina želja v življenju je bila, da bi vzbudila Ludovikovo pozornost. Ker so pevci peli za zastori, je bilo upanie Josipine, da bi od blizu srečala kralja, silno majhno; pa katera ženska je kdaj v zadregi glede pripomočkov? Dobro je vedela, kako romantično vltežki je Ludovik mogel biti ob gotovih prilikah, in tako je sklenila, da bo padla v jezero ter ga prosila, da jo reši.
Usodepolni večer je prišel, in Josipina ježgo-lela svoje najlepše pesmi puslušajočemu vladarju; ko pa je bilo petie pri kraju, *e telebnila v jezero.
(Dal e prihodnjič.)
Mlinski kameni
za žrmlje in <
brusilni kameni
vsake velikosti se prodajo. Cena po dogovoru.
Jožef Planina,
Rog .tec, Štaiersko
C I VI	'v	v
Službe isce
mlad. inteligenten, trgovsko naobražen mladenič, vešč slovenskega, srbo - hrvatskega, laškega in nemškega jezika. Izvežban v špece iiski in delikatesni stroki. Rad bi vstopil k večji tvrdki kot skladiščnik. sotrudmk ali po nik. Prijazne ponudbe pod vEner-gičen“ poštno ležeče Žirovnica, Gorenjsko.
Lastna
vina
na drobno in debelo prodaja
Vinko Pirnat
gostilničar in veleposestnik ! pri Sv. Vidu nižje Ptuja, j
Priporoča se tvrdka«
JOS. PETELINC
Ljubljana, Si. Petra nasip št.7
ob Ljubljanici.
Tovarniška zaloga šivalnih strojev za vsako obrt In njih posameznih delov, igel in olja, ter drugega galanterijskega blaga.
Večja partija pisemskega papirja v pismi-h in kartonih ter ovitki za urade.
Banatska = moka.
Komisija „Balkan“
prodaja,
dokler traja zaloga,
lepo,beioniDko
za kuho in kruh.
Oddaja samo cele vreče.
Ravnokar došel
lister
za moško it damsko uporabo, ter vse drugo m&' nufakturno in modno blago, se dobi v v-eh množinah pri tvrdki
Schwai) & Bizjak, Ljubljana
prej: T. Kunc DVOMI trg ŠteV, 3 pod Narodno kavarna
i   	iiiimumaKa*1
Pozor trgovci!
Onim trgovcem, ki imajo pri tvrtki Ivan Perdan	v Ljubljani
vžigalice	naročene, se naznanja, da so	vžigalice	že	med potjo,
ter se	iste	razpošljejo v nekaterih dneh.
Na	drobno prodajna cena bode	približno	30	vinarjev z3
ggggggggg, škatlico.	lvan	Perdan.
  m
Šmarješke Toplice - Mirni gaj!
Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da so Šmarješke Top^ce Mirni gaj, popolnoma na novo preurejene ter se najtopleje priporočajo vsem, ki se hočejo iznebiti putike, ali pa revmatizma.
Vsak, kdor želi čez poletje už vati sveži zrak na mirnem kraju, dobi okrepčilo in, če je bolehen, tudi zdravje.
Do Šmarjeških Toplic — Mirni gaj — je od Novega mesta po okraini cesti če Šent Peter z vozom komaj 3/4 ure. Pošti sta Šmarjeta ali pa Bela Cerkev na Dolenjskem.
neoženjen, v prvi vrsti za sadonosnik; hrano in stanovanje v hiši, plača po dogovoru se sprejme pri g. Vavra, v Št. liju nad Mariborom.
Žagarja
in sicer 2 izurjena k navadnemu jarmu in k jarmu s 6 klinjami sprejme takoj oskrb-ništvo Slom pri Ponikvi ob juž. žel. — Izvanredna plača in popolna prehrana.
VREČE
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma
J. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko).
Franc Bar, Ljubljana, Frančero nabrežje 5
ima v zalogi sledeče pisalne stroje:
Underwood skoraj nov, 2 Ideal A, Courler s širokim vozom, Adler štev. 7. Empire, Kanzler, Hamond, Remingtofl visibile, ter prvovrstne barvne trakove, ogljen papir in vse strojne potrebščine.
Popravila se izvršujejo točno.
i
-
Priporočam svojo veliko zalogo
vžigalnikov
na bencin. Trgovci znaten popust.
F. K. Kaiser
Šelenbnrgova ulica št. 6.
VŽIGALICE -m
„Impex“ Ljubljana, Mahrova hiša, ima na razpolago več vagonov vžigalic, ki se razdele na okrajna glavarstva v Sloveniji. Interesirani trgovci in aproviza-cije naj se obrnejo direktno na tvrdko.
„1 M P E X"
importna in exportna družba z. o. z. v Ljubljani.
OZNANILA
„Union-Propagande", Maribor.
Svetovni predmet
se da trgovcem,potnikom in veščim osebam
v razpečavanje.
Stalni sijajni zaslužek. — Pojasnila se dobe pod: »Luč za 25 K“ od »Union-Propaganda", centrala Maribor.
m;
via tpcAo^at^e*? Sma\e \v Vo9čeV? ^aroefte sv cja \a\vVo 9 ^\e\avsVv so\v 9 2)\vxušču igri Va\eva ga°Vam tva^cevve^e ApigosV^e x o\>ra\xvo ^oš\o. ^Ea\v\e9a^\e ^oxuxA\)o \ ^vgofav ^o^vxs\.
i
it
m1